Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.48.0-wmf.1 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1045 0 1939 6772937 6108414 2026-10-31T19:24:24Z TadejM 738 sedanjik > preteklik 6772937 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1045''' ('''[[rimske številke|MXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Pope Gregory VI.jpg|thumb|right|200px|Papež Gregor VI.]] ===Slovenija=== * [[28. september]] – Umrlega oglejskega patriarha [[Popo iz Treffena|Popa iz Treffna]] je nasledil [[Eberhard Oglejski|Eberhard]]. [[1048]] ↔ ===Sveti sedež=== * [[20. januar]] – Po izgonu papeža [[Papež Benedikt IX.|Benedikta IX.]] je družina [[Crescenzi|Krescencijev]] mimo posveta z nemškim kraljem izsilila izvolitev svojega družinskega člana za novega papeža [[papež Silvester III.|Silvestra III.]], 146. po vrsti, ki je ostal na tem položaju zgolj slabe tri tedne. ↓ * [[10. februar]] – Papež Silvester III. je bil odstavljen. Veljavnost izvolitve Silvestra III. je sicer vprašljiva, vendar ga vatikanska zgodovina prišteva med legitimno izvoljene papeže. * april – Po odstavitvi Silvestra III. je bil ponovno izvoljen Benedikt IX., ki pa se z drugim pontifikatom ni trudil preveč dolgo. V zameno za tisoč funtov srebra, ki mu jih je ponudil njegov boter, je naslednjil v liniji papežev [[Papež Gregor VI.|Gregor VI.]], se je odpovedal papeški službi (ne zadnjič!). ↓ * [[5. maj]] – Na papeški prestol je bil izvoljen [[Papež Gregor VI.|Gregor VI.]] kot 148. papež po vrsti. Gregor VI. je bil z izvolitvijo že od vsega začetka v težavnem položaju. Odkrito je priznal, da je podkupil prejšnjega "''položaja nevrednega ''" papeža, ni pa priznal obtožb [[simonija|simonije]]. [[1046]] ↔ ===Drugo=== * [[7. februar]] – Umrlega japonskega cesarja [[Go-Suzaku (japonski cesar)|Go-Suzakuja]] je nasledil sin [[Go-Reizei (japonski cesar)|Go-Reizei]], 70. japonski cesar po [[seznam japonskih cesarjev|seznamu]]. * Kitajski izumitelj [[Bi Sheng]] je za ročno tiskanje besedil prvi uporabil porcelanaste premične modelčke žigov s posameznimi značilnimi skupinami znakov, ki tvorijo pismenke. * [[Dinastija Song]]: konzervativna reakcija je prepričala cesarja, da je zavrnil reforme, poznane pod imenom "''[[Reforme Qingli|Qingli]]''", kar pomeni ''Majhne reforme''. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Huang Tingjian]], kitajski učenjak († [[1105]]) * [[Iestyn ap Gwrgant]], valižanski kralj Morgannwga († [[1093]]) * [[Kozma Praški]], češki kronist († [[1125]]) * [[Robert iz Arbrissela]], potujoči pridigar, blaženi († [[1116]]) * [[Štefan II. Bloiški|Štefan II.]], grof Bloisa, križar, kronist († [[1102]]) == Smrti == * [[7. februar]] - cesar [[Go-Suzaku (japonski cesar)|Go-Suzaku]], 69. japonski cesar (* [[1009]]) * [[28. september]] - [[Popo iz Treffna]], oglejski patriarh ; Neznan datum * [[Radbot Habsburški]], grof (* [[985]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1045|*]] hhsmkpmqeqz7mmm7jxjbukvrr1c6j6h Občina Ilirska Bistrica 0 3516 6772851 6765077 2026-10-31T16:07:29Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6772851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Prosen]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Franc Lipolt]] | [[Zveza za Primorsko|ZZP]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Anton Šekinc]] | rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šekinc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Emil Rojc]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Gregor Kovačič]] | '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} jxp7mk6tdyx1rxz76pww2xdg0v8krgu 6772853 6772851 2026-10-31T16:18:05Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6772853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1967 ! scope="row"|[[Ivan Kukovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1973 ! scope="row"|[[Vitomir Dekleva]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1973–1974 ! scope="row"|[[Jože Grilj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Bojan Brozina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Bergoč]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Janez Kirn]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Stane Prosen]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Prosen]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Franc Lipolt]] | [[Zveza za Primorsko|ZZP]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Anton Šekinc]] | rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šekinc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Emil Rojc]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Gregor Kovačič]] | '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 8qj5uzj30y6nn7t0l5e74ke4az2p34r 6772854 6772853 2026-10-31T16:21:18Z Sportomanokin 14776 6772854 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1967 ! scope="row"|[[Ivan Kukovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1973 ! scope="row"|[[Vitomir Dekleva]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1973–1974 ! scope="row"|[[Jože Grilj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Bojan Brozina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Bergoč]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Janez Kirn]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Stane Prosen]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Prosen]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Franc Lipolt]] | [[Zveza za Primorsko|ZZP]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Anton Šekinc]] | rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šekinc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Emil Rojc]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Gregor Kovačič]] | '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} k5ehy39ajs4jv0cyhwo4ttxt7kd08qs 6772886 6772854 2026-10-31T17:37:17Z Blueginger2 186889 tn 6772886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gregor Kovačič]] |grb=COA-Ilirska Bistrica.gif |lokacija=Karte Ilirska Bistrica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F38_T1257_vF_b_x445429.40599999996_y48294.3005_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ilirska-bistrica.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=480,0 |prebivalstvo=13130 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6685 |ženske=6445 |sedež=[[Ilirska Bistrica]]}} '''Občina Ilirska Bistrica''' je ena od [[občina|občin]] [[Kras (območje)|Krasa]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 13.000 prebivalci in središčem v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. Sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti. == Naselja v občini == [[Slika:Občina Ilirska Bistrica - naselja.jpg|250px|sličica|desno|Občinska naselja]] [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]], [[Brce]], [[Dobro Polje, Ilirska Bistrica|Dobro Polje]], [[Dolenje pri Jelšanah]], [[Dolnja Bitnja]], [[Dolnji Zemon]], [[Čelje]], [[Fabci]], [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], [[Gornja Bitnja]], [[Gornji Zemon]], [[Harije]], [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], [[Huje]], '''[[Ilirska Bistrica]]''', [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]], [[Janeževo Brdo]], [[Jasen, Ilirska Bistrica|Jasen]], [[Jelšane]], [[Kilovče]], [[Knežak]], [[Koritnice]], [[Koseze, Ilirska Bistrica|Koseze]], [[Kuteževo]], [[Mala Bukovica]], [[Male Loče]], [[Mereče]], [[Nova vas pri Jelšanah]], [[Novokračine]], [[Ostrožno Brdo]], [[Pavlica]], [[Podbeže]], [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Podgraje]], [[Podstenje]], [[Podstenjšek]], [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]], [[Pregarje]], [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]], [[Prem]], [[Račice]], [[Ratečevo Brdo]], [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]], [[Rjavče]], [[Sabonje]], [[Smrje]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]], [[Soze]], [[Starod]], [[Studena Gora]], [[Sušak]], [[Šembije]], [[Tominje]], [[Topolc]], [[Trpčane]], [[Velika Bukovica]], [[Veliko Brdo]], [[Vrbica]], [[Vrbovo]], [[Zabiče]], [[Zajelšje]], [[Zarečica]], [[Zarečje]] == Zgodovinski razvoj občine == === Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) === Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru [[Marčna revolucija|Marčne revolucije]]. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin  zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne. === Italijanska oblast (1918-1945) === Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko]] krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja  in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi [[Reka, Hrvaška|Reke]] v novonastalo Kvarnersko provinco. Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]] v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge. === V Jugoslaviji (1945-1991) === Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast. Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. Z letom 1974 pa so bile uvedene [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]], ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20. === V Sloveniji (1991- ) === V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgrada in Hrušice in 1995 sprejela svoj statut. Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1967 ! scope="row"|[[Ivan Kukovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1973 ! scope="row"|[[Vitomir Dekleva]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1973–1974 ! scope="row"|[[Jože Grilj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Bojan Brozina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Bergoč]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Janez Kirn]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Stane Prosen]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Prosen]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Franc Lipolt]] | [[Zveza za Primorsko|ZZP]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=2|[[Anton Šenkinc]] | rowspan=2| '''{{Abbr|SV|Anton Šenkinc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Emil Rojc]] | rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Gregor Kovačič]] | '''{{Abbr|SV|Gregor Kovačič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Ilirska Bistrica], uradna stran občine. * [http://www.ilbis.com/ Ilbis.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060414042621/http://ilbis.com/ |date=2006-04-14 }}, web portal in regijski spletni imenik * [http://www.rc-ilb.net/ Razvojni center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704091150/http://www.rc-ilb.net/ |date=2007-07-04 }}, stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica *[[Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica]] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ilirska Bistrica]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} jx80o0jqmh7vgp664628l2xufof6q70 Občina Ivančna Gorica 0 3517 6772837 6690880 2026-10-31T15:38:14Z Sportomanokin 14776 /* Osebnosti */ 6772837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Ivančna Gorica.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ivancna Gorica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ivančna Gorica]] |župan=[[Dušan Strnad]] |površina=227,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=18272 |moški=9457 |ženske=8815 |splet=https://www.ivancna-gorica.si/}} [[Slika:IvancnaGorica-opatovo znamenje.JPG|thumb|right|250px|Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica]] '''Občina Ivančna Gorica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče je [[Ivančna Gorica]], drugo naselje s statusom mesta v občini pa je [[Višnja Gora]]. Večji naselji z okoli 1000 prebivalci sta še [[Šentvid pri Stični]] in [[Stična]]. Najvišji vrh občine predstavlja hrib [[Obolno (vrh)|Obolno]]. == Naselja v občini == [[Ambrus]], [[Artiža vas]], [[Bakrc]], [[Boga vas]], [[Bojanji Vrh]], [[Bratnice]], [[Breg pri Dobu]], [[Breg pri Temenici]], [[Breg pri Zagradcu]], [[Brezovi Dol]], [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]], [[Debeče]], [[Dedni Dol]], [[Dečja vas pri Zagradcu]], [[Dob pri Šentvidu]], [[Dobrava pri Stični]], [[Dolenja vas pri Temenici]], [[Čagošče]], [[Češnjice pri Zagradcu]], [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]], [[Gabrje pri Stični]], [[Gabrovčec]], [[Gabrovka pri Zagradcu]], [[Glogovica]], [[Gorenja vas, Ivančna Gorica|Gorenja vas]], [[Gorenje Brezovo]], [[Gradiček]], [[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]], [[Hrastov Dol]], '''[[Ivančna Gorica]]''', [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]], [[Kamni Vrh pri Ambrusu]], [[Kamno Brdo]], [[Kitni Vrh]], [[Kriška vas]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], [[Krška vas, Ivančna Gorica|Krška vas]], [[Kuželjevec]], [[Laze nad Krko]], [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]], [[Leščevje]], [[Lučarjev Kal]], [[Mala Dobrava]], [[Mala Goričica]], [[Male Dole pri Temenici]], [[Male Češnjice]], [[Male Kompolje]], [[Male Lese]], [[Male Pece]], [[Male Rebrce]], [[Male Vrhe]], [[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]], [[Mali Korinj]], [[Malo Črnelo]], [[Malo Globoko]], [[Malo Hudo]], [[Marinča vas]], [[Mekinje nad Stično]], [[Metnaj]], [[Mevce]], [[Mleščevo]], [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]], [[Muljava]], [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]], [[Obolno]], [[Oslica]], [[Osredek nad Stično]], [[Petrušnja vas]], [[Peščenik]], [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]], [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]], [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]], [[Podsmreka pri Višnji Gori]], [[Pokojnica]], [[Poljane pri Stični]], [[Polje pri Višnji Gori]], [[Potok pri Muljavi]], [[Praproče pri Temenici]], [[Primča vas]], [[Pristava nad Stično]], [[Pristava pri Višnji Gori]], [[Pristavlja vas]], [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]], [[Pusti Javor]], [[Radanja vas]], [[Radohova vas]], [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]], [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]], [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]], [[Sela pri Dobu]], [[Sela pri Sobračah]], [[Sela pri Višnji Gori]], [[Selo pri Radohovi Vasi]], [[Sobrače]], [[Spodnja Draga]], [[Spodnje Brezovo]], [[Stari trg, Ivančna Gorica|Stari trg]], [[Stična]], [[Stranska vas ob Višnjici]], [[Sušica]], [[Šentjurje]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], [[Šentvid pri Stični]], [[Škoflje, Ivančna Gorica|Škoflje]], [[Škrjanče, Ivančna Gorica|Škrjanče]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Tolčane]], [[Trebež, Ivančna Gorica|Trebež]], [[Trebnja Gorica]], [[Trnovica]], [[Valična vas]], [[Velika Dobrava]], [[Velike Dole pri Temenici]], [[Velike Češnjice]], [[Velike Kompolje]], [[Velike Lese]], [[Velike Pece]], [[Velike Rebrce]], [[Velike Vrhe]], [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]], [[Veliki Korinj]], [[Veliko Črnelo]], [[Veliko Globoko]], [[Videm pri Temenici]], [[Vir pri Stični]], [[Višnja Gora]], [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]], [[Vrh pri Sobračah]], [[Vrh pri Višnji Gori]], [[Vrhpolje pri Šentvidu]], [[Zaboršt pri Šentvidu]], [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]], [[Zavrtače]], [[Zgornja Draga]], [[Znojile pri Krki]] ==Osnovni podatki o občini== Konec leta 1994 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja, ki je razdelil občino Grosuplje na tri občine – Ivančno Gorico, Dobrepolje in Grosuplje. Tako je 1. januarja 1995 nastala občina Ivančna Gorica, ki znotraj istih meja obstaja še danes. Središče občine je naselje [[Ivančna Gorica]], ki leži nekje na pol poti med [[Novo mesto|Novim mestom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], torej je umeščena na območje [[Dolenjska|Dolenjske]] med [[občina Trebnje|občine Trebnje]], [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]], [[občina Grosuplje|Grosuplje]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Občina Ivančna Gorica je postala ena od 147. občin, v kateri je na dan popisa 30. junija 1994 živelo 12.449 prebivalcev od skupno 1.988.850 prebivalcev celotnega območja Slovenije. Podatki kažejo, da je bila novonastala občina podpovprečno poseljena. Tudi njena površina je majhna, le 227&nbsp;km<sup>2</sup>, kar pomeni 1,12% celotne površine Slovenije, vendar je bila kljub temu največja med novimi občinami, saj jo je sestavljalo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij. Občina je torej sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Stična, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. K njej so pripadala tudi naselja, ki so bila prej del občine Litija – Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah, ki postanejo del krajevne skupnosti Temenica. Občinska uprava občine Ivančna Gorica je sestavljena iz župana ter podžupana, iz občinskega sveta, nadzornega odbora ter iz občinske uprave. Občinska uprava je razdeljena na oddelek za javne finance in proračun, na oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja, oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve ter na oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture. V občinsko upravo sodi tudi pisarna župana. Od leta 2011 je pričel delovati še Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], Ivančna Gorica, [[občina Litija|Litija]] in [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Skupni organ ima sedež v [[Litija|Litiji]]. Inšpektorat opravlja upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov občin. Od leta 2012 deluje tudi medobčinki redar, ki ima sedež na Občini Ivančna Gorica. V letu 2016 je pričel delovati tudi Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ima sedež v Grosuplju. Organ opravlja naloge kot so: spremljanje razpisov iz področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, pripravlja projekte za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva itd. == Demografski podatki za leto 2014 == Občina je imela v letu 2014 16.050 prebivalcev (od tega 8.150 moških in 7.900 žensk). V letu 2016 je bilo skupno število prebivalcev 16.182 (od tega 8.222 moških in 7.960 žensk). Po prebivalcih se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta. Gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, in sicer 102 prebivalca na km<sup>2</sup>, saj je na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 71 prebivalcev. Naravni prirast je bil v letu 2014 pozitiven, saj je znašal 6,6. V celotni Sloveniji je naravni prirast znašal 1,1. Tudi selitveni prirast je pozitiven, znašal je 4,6. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta. Med prebivalci prevladuje število najmlajših (značilno za redke občine), saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. vrednost ideksa staranja je nižja od ideksa za celotno Slovenijo, ki znaša 121. V celotni občini je v letu 2014 delovalo 8 vrtcev, v katerih je bilo 706 otrok. V vrtce je vključeno 72% otrok, kar pa je manj kot v preostalih vrtcih po Sloveniji. Na osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/15 izobraževalo 1.470 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okrog 710 dijakov. == Simboli občine == Na grbu občine Ivančna Gorica je glavni in edini atribut rimski miljnik, ki ga je leta 1583 postavil stiški [[opat]] Lavrencij. Grb ima obliko ščita z zlatorumeno obrobo. Zastava občine je belo-zelena, zornja polovica je bele, spodnja pa zelene barve. Občina praznuje tudi svoj občinski praznik, in sicer 29. maja. Gre za dan, ko je [[Josip Jurčič]] postal urednik dnevnika za gospodarstvo in politiko časopisa [[Slovenski narod (častnik)|Slovenski narod]]. == Kratka zgodovina== Na območju današnje občine Ivančna Gorica je bogata arheološka in kulturnozgodovinska dediščina. Dokazi o naselitvi so se pričeli vsaj 4.000 pr. n. št na Korinjskem hribu. Še bolj so ohranjene ostaline naselbine in nekropole venetsko-keltske civilizacije nad Virom, med Stično in Šentvidom iz časa okoli 2.800 pr. n. št. Našli so znameniti grob »kneginje« z zlatim diademom in grob s konjsko opremo ter orožje, orodja. Najdbe hranijo v Slovenskem narodnem muzeju. Po zakonu iz leta 1849 so imele občine na območju Kranjske lastno oziroma naravno ter prenešeno področje dela. Današnje območje občine Ivančne Gorice je spadalo v Kranjsko, ki je bila od leta 1814 do 1848 v novomeškem okrožju, vendar razdeljena na več okrajev: Žužemberk, Trebnje, Stična in Višnja Gora. V letu 1854 sta na območju današnje občine Ivančna Gorica delovala okraj Višnja Gora ter Žužemberk. (podčrtane občine so danes del občine Iv. Gorica). V letu 1863 je prišlo do preureditve občin. Današnje ozemlje občine Ivančna Gorica je prišlo pod okrilje upravnega okraja Litija ter Novo mesto. Tudi v letu 1884 je bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na Okrajno glavarstvo Litija in Novo mesto. Večji del občin je bilo pod sodnim okrajem Stična oziroma Zatičina ter pod sodnim okrajem Žužemberk. V sodnem okraju Zatičina je bilo 12.518 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v celotnem okrajnem glavarstvu Litija 22.428. Do druge svetovne vojne se okraji niso spreminjali. V letu 1933 so torej pod okraj Litijo spadala Krka, Stična, Šentvid pri Stični ter Višnja Gora, pod okraj Novo mesto pa Ambrus in Zagradec. V tem času je središče današnje občine Ivančna Gorica spadala pod Stično. Med drugo svetovno vojno je bila Občina Ivančna Gorica del občine Grosuplje in je sodila v t. i. ljubljansko pokrajino, ki je bila okupirana s strani italijanskih vojaških enot. Na pobudo Komunistične partije Slovenije se je tu hitro širila organizacija Osvobodilne fronte. V poletnih mesecih leta 1941 se je že skoraj po celotni pokrajini širil klic k oboroženi vstaji proti okupatorjem. Ivančna Gorica je bila v času NOB-a del okrožnega odbora OF Grosuplje. 14. septembra 1941 je bil na Kravjeku nad Muljavo ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Stična. Le-to je vključevalo 6 rajonskih odborov: Stična, Šentvid, Zagradec, Krka, Višnja Gora in [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]]. Stiško okrožje so že novembra 1943 ponovno združili z grosupeljskim, sedež pa je bil na Muljavi. Septembra 1944 pa se je združil z novomeškim okrožjem. V letu 1854 je bilo tako na območju današnje občine Ivančna Gorica kar 19 občinskih središč, ki so upadala do leta 1933. V letu 1946 je znova prišlo do porasta, dokler ozemlje današnje občine Ivančna Gorica ni bilo razdeljeno med občino Grosuplje in Ivančno Gorico. Do leta 1952 je bilo kar 7 občinskih središč na območju današnje občine Ivančna Gorica – Zagradec, Višnja Gora, Šentvid, Stična, Krka, Ambrus in Grosuplje. Leta 1955 pride do novih oblikovanj občin, v kateri je bila tudi Ivančna Gorica z Zagradcem, spadala pa je pod okraj Ljubljana. Na območju današnje občine Ivančna Gorica se je dogodila sprememba, saj sta tako Ambrus in Zagradec prešla pod okraj Ljubljana in pod novonastalo občino Ivančno Gorico, ki je bila ozemeljsko primerljiva z današnjo občino. 31. decembra 1960 se je priključila občini Grosuplje (razen Sobrače, ki so spadale pod občino Litija). Od takrat se meje občine Grosuplje vse do leta 1995 niso spreminjale. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Jernej Lampret]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|32px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=5|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Dušan Strnad]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Osebnosti== {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica}} == Viri == *Lampret, Jernej. Občina Ivančna Gorica. ''Zbornik občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika''. Ur. Mihael Glavan. Grosuplje: Skupina občanov, 1996, 69. *Grlica, Občina Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, 1995. *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ Občina Ivančna Gorica: Občinska uprava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210304122825/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ |date=2021-03-04 }} *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski inšpektorat in redarstvo.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191218043851/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ |date=2019-12-18 }} *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191218003354/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ |date=2019-12-18 }} *[http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Content/55 Statistični urad RS.] *Stanič Rinaldo. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Ljubljana: Lečnik, 2005. *Potokar, Marjan. Zgodbe z razglednic: Občina Ivančna Gorica. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2014. *Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: Statistična centralna komisija, 1884. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ivancna-gorica.si/ Ivančna Gorica], uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ivančna Gorica|Občina Ivančna Gorica}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ivančna Gorica]] 1uo9s83vmtf7p5fr4lqu3015pq460xu 6772838 6772837 2026-10-31T15:40:08Z Sportomanokin 14776 6772838 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Ivančna Gorica.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ivancna Gorica.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F39_T1257_vF_b_x486021.61899999995_y84463.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ivančna Gorica]] |župan=[[Dušan Strnad]] |površina=227,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=18272 |moški=9457 |ženske=8815 |splet=https://www.ivancna-gorica.si/}} [[Slika:IvancnaGorica-opatovo znamenje.JPG|thumb|right|250px|Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica]] '''Občina Ivančna Gorica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od občine [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]. Njeno središče je [[Ivančna Gorica]], drugo naselje s statusom mesta v občini pa je [[Višnja Gora]]. Večji naselji z okoli 1000 prebivalci sta še [[Šentvid pri Stični]] in [[Stična]]. Najvišji vrh občine predstavlja hrib [[Obolno (vrh)|Obolno]]. == Naselja v občini == [[Ambrus]], [[Artiža vas]], [[Bakrc]], [[Boga vas]], [[Bojanji Vrh]], [[Bratnice]], [[Breg pri Dobu]], [[Breg pri Temenici]], [[Breg pri Zagradcu]], [[Brezovi Dol]], [[Bukovica, Ivančna Gorica|Bukovica]], [[Debeče]], [[Dedni Dol]], [[Dečja vas pri Zagradcu]], [[Dob pri Šentvidu]], [[Dobrava pri Stični]], [[Dolenja vas pri Temenici]], [[Čagošče]], [[Češnjice pri Zagradcu]], [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]], [[Gabrje pri Stični]], [[Gabrovčec]], [[Gabrovka pri Zagradcu]], [[Glogovica]], [[Gorenja vas, Ivančna Gorica|Gorenja vas]], [[Gorenje Brezovo]], [[Gradiček]], [[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]], [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]], [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]], [[Hrastov Dol]], '''[[Ivančna Gorica]]''', [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]], [[Kamni Vrh pri Ambrusu]], [[Kamno Brdo]], [[Kitni Vrh]], [[Kriška vas]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], [[Krška vas, Ivančna Gorica|Krška vas]], [[Kuželjevec]], [[Laze nad Krko]], [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]], [[Leščevje]], [[Lučarjev Kal]], [[Mala Dobrava]], [[Mala Goričica]], [[Male Dole pri Temenici]], [[Male Češnjice]], [[Male Kompolje]], [[Male Lese]], [[Male Pece]], [[Male Rebrce]], [[Male Vrhe]], [[Mali Kal, Ivančna Gorica|Mali Kal]], [[Mali Korinj]], [[Malo Črnelo]], [[Malo Globoko]], [[Malo Hudo]], [[Marinča vas]], [[Mekinje nad Stično]], [[Metnaj]], [[Mevce]], [[Mleščevo]], [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]], [[Muljava]], [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]], [[Obolno]], [[Oslica]], [[Osredek nad Stično]], [[Petrušnja vas]], [[Peščenik]], [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]], [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]], [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]], [[Podsmreka pri Višnji Gori]], [[Pokojnica]], [[Poljane pri Stični]], [[Polje pri Višnji Gori]], [[Potok pri Muljavi]], [[Praproče pri Temenici]], [[Primča vas]], [[Pristava nad Stično]], [[Pristava pri Višnji Gori]], [[Pristavlja vas]], [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]], [[Pusti Javor]], [[Radanja vas]], [[Radohova vas]], [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]], [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]], [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]], [[Sela pri Dobu]], [[Sela pri Sobračah]], [[Sela pri Višnji Gori]], [[Selo pri Radohovi Vasi]], [[Sobrače]], [[Spodnja Draga]], [[Spodnje Brezovo]], [[Stari trg, Ivančna Gorica|Stari trg]], [[Stična]], [[Stranska vas ob Višnjici]], [[Sušica]], [[Šentjurje]], [[Šentpavel na Dolenjskem]], [[Šentvid pri Stični]], [[Škoflje, Ivančna Gorica|Škoflje]], [[Škrjanče, Ivančna Gorica|Škrjanče]], [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]], [[Tolčane]], [[Trebež, Ivančna Gorica|Trebež]], [[Trebnja Gorica]], [[Trnovica]], [[Valična vas]], [[Velika Dobrava]], [[Velike Dole pri Temenici]], [[Velike Češnjice]], [[Velike Kompolje]], [[Velike Lese]], [[Velike Pece]], [[Velike Rebrce]], [[Velike Vrhe]], [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]], [[Veliki Korinj]], [[Veliko Črnelo]], [[Veliko Globoko]], [[Videm pri Temenici]], [[Vir pri Stični]], [[Višnja Gora]], [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]], [[Vrh pri Sobračah]], [[Vrh pri Višnji Gori]], [[Vrhpolje pri Šentvidu]], [[Zaboršt pri Šentvidu]], [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]], [[Zavrtače]], [[Zgornja Draga]], [[Znojile pri Krki]] ==Osnovni podatki o občini== Konec leta 1994 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja, ki je razdelil občino Grosuplje na tri občine – Ivančno Gorico, Dobrepolje in Grosuplje. Tako je 1. januarja 1995 nastala občina Ivančna Gorica, ki znotraj istih meja obstaja še danes. Središče občine je naselje [[Ivančna Gorica]], ki leži nekje na pol poti med [[Novo mesto|Novim mestom]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], torej je umeščena na območje [[Dolenjska|Dolenjske]] med [[občina Trebnje|občine Trebnje]], [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]], [[občina Grosuplje|Grosuplje]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Občina Ivančna Gorica je postala ena od 147. občin, v kateri je na dan popisa 30. junija 1994 živelo 12.449 prebivalcev od skupno 1.988.850 prebivalcev celotnega območja Slovenije. Podatki kažejo, da je bila novonastala občina podpovprečno poseljena. Tudi njena površina je majhna, le 227&nbsp;km<sup>2</sup>, kar pomeni 1,12% celotne površine Slovenije, vendar je bila kljub temu največja med novimi občinami, saj jo je sestavljalo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij. Občina je torej sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Stična, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. K njej so pripadala tudi naselja, ki so bila prej del občine Litija – Pusti Javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah, ki postanejo del krajevne skupnosti Temenica. Občinska uprava občine Ivančna Gorica je sestavljena iz župana ter podžupana, iz občinskega sveta, nadzornega odbora ter iz občinske uprave. Občinska uprava je razdeljena na oddelek za javne finance in proračun, na oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja, oddelek za upravno pravne zadeve, družbene in gospodarske zadeve ter na oddelek za investicije in upravljanje infrastrukture. V občinsko upravo sodi tudi pisarna župana. Od leta 2011 je pričel delovati še Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], Ivančna Gorica, [[občina Litija|Litija]] in [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]. Skupni organ ima sedež v [[Litija|Litiji]]. Inšpektorat opravlja upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov občin. Od leta 2012 deluje tudi medobčinki redar, ki ima sedež na Občini Ivančna Gorica. V letu 2016 je pričel delovati tudi Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ima sedež v Grosuplju. Organ opravlja naloge kot so: spremljanje razpisov iz področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, pripravlja projekte za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva itd. == Demografski podatki za leto 2014 == Občina je imela v letu 2014 16.050 prebivalcev (od tega 8.150 moških in 7.900 žensk). V letu 2016 je bilo skupno število prebivalcev 16.182 (od tega 8.222 moških in 7.960 žensk). Po prebivalcih se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta. Gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, in sicer 102 prebivalca na km<sup>2</sup>, saj je na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 71 prebivalcev. Naravni prirast je bil v letu 2014 pozitiven, saj je znašal 6,6. V celotni Sloveniji je naravni prirast znašal 1,1. Tudi selitveni prirast je pozitiven, znašal je 4,6. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev celotne Slovneije, ki znaša 42,4 leta. Med prebivalci prevladuje število najmlajših (značilno za redke občine), saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. vrednost ideksa staranja je nižja od ideksa za celotno Slovenijo, ki znaša 121. V celotni občini je v letu 2014 delovalo 8 vrtcev, v katerih je bilo 706 otrok. V vrtce je vključeno 72% otrok, kar pa je manj kot v preostalih vrtcih po Sloveniji. Na osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/15 izobraževalo 1.470 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okrog 710 dijakov. == Simboli občine == Na grbu občine Ivančna Gorica je glavni in edini atribut rimski miljnik, ki ga je leta 1583 postavil stiški [[opat]] Lavrencij. Grb ima obliko ščita z zlatorumeno obrobo. Zastava občine je belo-zelena, zornja polovica je bele, spodnja pa zelene barve. Občina praznuje tudi svoj občinski praznik, in sicer 29. maja. Gre za dan, ko je [[Josip Jurčič]] postal urednik dnevnika za gospodarstvo in politiko časopisa [[Slovenski narod (častnik)|Slovenski narod]]. == Kratka zgodovina== Na območju današnje občine Ivančna Gorica je bogata arheološka in kulturnozgodovinska dediščina. Dokazi o naselitvi so se pričeli vsaj 4.000 pr. n. št na Korinjskem hribu. Še bolj so ohranjene ostaline naselbine in nekropole venetsko-keltske civilizacije nad Virom, med Stično in Šentvidom iz časa okoli 2.800 pr. n. št. Našli so znameniti grob »kneginje« z zlatim diademom in grob s konjsko opremo ter orožje, orodja. Najdbe hranijo v Slovenskem narodnem muzeju. Po zakonu iz leta 1849 so imele občine na območju Kranjske lastno oziroma naravno ter prenešeno področje dela. Današnje območje občine Ivančne Gorice je spadalo v Kranjsko, ki je bila od leta 1814 do 1848 v novomeškem okrožju, vendar razdeljena na več okrajev: Žužemberk, Trebnje, Stična in Višnja Gora. V letu 1854 sta na območju današnje občine Ivančna Gorica delovala okraj Višnja Gora ter Žužemberk. (podčrtane občine so danes del občine Iv. Gorica). V letu 1863 je prišlo do preureditve občin. Današnje ozemlje občine Ivančna Gorica je prišlo pod okrilje upravnega okraja Litija ter Novo mesto. Tudi v letu 1884 je bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na Okrajno glavarstvo Litija in Novo mesto. Večji del občin je bilo pod sodnim okrajem Stična oziroma Zatičina ter pod sodnim okrajem Žužemberk. V sodnem okraju Zatičina je bilo 12.518 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v celotnem okrajnem glavarstvu Litija 22.428. Do druge svetovne vojne se okraji niso spreminjali. V letu 1933 so torej pod okraj Litijo spadala Krka, Stična, Šentvid pri Stični ter Višnja Gora, pod okraj Novo mesto pa Ambrus in Zagradec. V tem času je središče današnje občine Ivančna Gorica spadala pod Stično. Med drugo svetovno vojno je bila Občina Ivančna Gorica del občine Grosuplje in je sodila v t. i. ljubljansko pokrajino, ki je bila okupirana s strani italijanskih vojaških enot. Na pobudo Komunistične partije Slovenije se je tu hitro širila organizacija Osvobodilne fronte. V poletnih mesecih leta 1941 se je že skoraj po celotni pokrajini širil klic k oboroženi vstaji proti okupatorjem. Ivančna Gorica je bila v času NOB-a del okrožnega odbora OF Grosuplje. 14. septembra 1941 je bil na Kravjeku nad Muljavo ustanovni sestanek okrožnega odbora OF Stična. Le-to je vključevalo 6 rajonskih odborov: Stična, Šentvid, Zagradec, Krka, Višnja Gora in [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]]. Stiško okrožje so že novembra 1943 ponovno združili z grosupeljskim, sedež pa je bil na Muljavi. Septembra 1944 pa se je združil z novomeškim okrožjem. V letu 1854 je bilo tako na območju današnje občine Ivančna Gorica kar 19 občinskih središč, ki so upadala do leta 1933. V letu 1946 je znova prišlo do porasta, dokler ozemlje današnje občine Ivančna Gorica ni bilo razdeljeno med občino Grosuplje in Ivančno Gorico. Do leta 1952 je bilo kar 7 občinskih središč na območju današnje občine Ivančna Gorica – Zagradec, Višnja Gora, Šentvid, Stična, Krka, Ambrus in Grosuplje. Leta 1955 pride do novih oblikovanj občin, v kateri je bila tudi Ivančna Gorica z Zagradcem, spadala pa je pod okraj Ljubljana. Na območju današnje občine Ivančna Gorica se je dogodila sprememba, saj sta tako Ambrus in Zagradec prešla pod okraj Ljubljana in pod novonastalo občino Ivančno Gorico, ki je bila ozemeljsko primerljiva z današnjo občino. 31. decembra 1960 se je priključila občini Grosuplje (razen Sobrače, ki so spadale pod občino Litija). Od takrat se meje občine Grosuplje vse do leta 1995 niso spreminjale. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Jernej Lampret]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|32px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=5|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Dušan Strnad]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Osebnosti== {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ivančna Gorica}} == Viri == *Lampret, Jernej. Občina Ivančna Gorica. ''Zbornik občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolja: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika''. Ur. Mihael Glavan. Grosuplje: Skupina občanov, 1996, 69. *Grlica, Občina Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, 1995. *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ Občina Ivančna Gorica: Občinska uprava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210304122825/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/obcinska-uprava/ |date=2021-03-04 }} *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski inšpektorat in redarstvo.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191218043851/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-inspektorat-in-redarstvo/ |date=2019-12-18 }} *[http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ Občina Ivančna Gorica: Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191218003354/http://www.ivancna-gorica.si/organi-in-uprava-obcine/medobcinski-razvojni-center-obcin-grosuplje-ivancna-gorica-in-trebnje/ |date=2019-12-18 }} *[http://www.stat.si/obcine/sl/2014/Municip/Content/55 Statistični urad RS.] *Stanič Rinaldo. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Ljubljana: Lečnik, 2005. *Potokar, Marjan. Zgodbe z razglednic: Občina Ivančna Gorica. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2014. *Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien: Statistična centralna komisija, 1884. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ivancna-gorica.si/ Ivančna Gorica], uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Ivančna Gorica|Občina Ivančna Gorica}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Ivančna Gorica| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ivančna Gorica]] 6cw702v1n7868gzaz4yim7cm8y5kzjj Portugalska 0 4880 6772993 6753027 2026-10-31T22:48:10Z Kent Wang 265880 /* Rimska Luzitanija in Gallaecia */ Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg 6772993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]<sup>1</sup> | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])<sup>2</sup> | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]<sup>3</sup> | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]<sup>4</sup> | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek [[Rodbina Bragança|rodbine Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1910.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km<sup>2</sup>.<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu sv. Hieronima]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km<sup>2</sup>. To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km<sup>2</sup>) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] chmi2mz9agni0rrva904e9w77za6e3m Izrael 0 4998 6772895 6769534 2026-10-31T18:24:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772895 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Država Izrael | native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}} | common_name = Izrael | common_name2 = Izraela | image_flag = Flag of Israel.svg | alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico | image_coat = Emblem of Israel.svg | alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama | symbol_type = Emblem | national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}} | alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno. | map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno | capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}} | coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}} | largest_city = | official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]] | languages_type = »Poseben status« | languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}} | ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}} | ethnic_groups_year = 2022 | ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref> | religion = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}} | religion_year = 2022 | religion_ref = <ref name="population_stat2022"/> | demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]] | leader_name1 = [[Jicak Hercog]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]] | leader_name3 = [[Amir Ohana]] | leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Uzi Vogelman]] | legislature = [[Kneset]] | sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}} | established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]] | established_date1 = 14. maj 1948 | established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]] | established_date2 = 11. maj 1949 | established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]] | established_date3 = 1958–2018 | area_km2 = 20.770–22.072 | area_rank = 149. | area_footnote = | percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 9.921.000 | population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref> | population_estimate_rank = | population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}} | population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 47. | GDP_PPP_per_capita_rank = 29. | GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 37,9 <!--number only--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref> | Gini_year = 2021 | HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI = 0,915 | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI_rank = 25. | HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref> | currency_code = ILS | time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]] | utc_offset_DST = +3 | date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}} | drives_on = desna | cctld = [[.il]] | iso3166code = IL | calling_code = +972 | footnote_a = {{note|area}} 20.770&nbsp;km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²). }} {{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}} '''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno 'Država Izrael{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{navedi splet|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države. Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi. Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{navedi splet|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]]. [[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{navedi splet |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{navedi knjigo|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{navedi splet|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{navedi novice|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{navedi novice|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{navedi novice|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref> Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref> Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]] == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Začetni sionizem in britanski mandat === {{main|Britanski mandat za Palestino}} [[Slika:Herzl on a balcony full.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]] V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref> Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e. Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090223061116/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | url-status = dead}}</ref> [[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]] Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref> Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]]. Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji. Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/> === Neodvisnost in prva leta === [[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]] Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja. Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo. V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila. 1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine. 14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948. Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref> V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]] Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>{{Navedi splet |url=http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html |title=Sušeka kriza |access-date=2010-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070526200805/http://history.sandiego.edu/gen/20th/suez.html |archive-date=2007-05-26 |url-status=dead}}</ref> V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Konflikti in mirovni procesi === [[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]] Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]]. Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref> [[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]] [[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena. 7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/> [[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]] Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref> Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref> [[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]] Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref> Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref> == Geografija == [[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]] Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref> Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]] Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref> == Politična ureditev == [[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]] Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov. Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo. [[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]] Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref> Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref> Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice. === Upravna okrožja === [[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]] Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij. V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref> === Zasedena območja === Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe. Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]] Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref> Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Mednarodni odnosi === Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami. [[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]] Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael. Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref> == Vojska == [[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]] [[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]] Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref> Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]] Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]]. V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref> Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]] Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref> Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref> === Turizem === [[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref> == Transport == [[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]] Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami. <ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref> [[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]] V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref> == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]] Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref> Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]] Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref> Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref> [[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]] V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref> V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> == Prebivalstvo == [[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]] Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref> Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref> Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]). V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref> V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref> Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref> === Religija === [[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]] Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]] S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih. Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica. Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Jeziki === [[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]] Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku. == Kultura == Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju. [[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]] V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju. Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat. Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref> Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih. == Šport == [[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]] Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja pr. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes. Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]] V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah. Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]]. [[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]] Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez. Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref> Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje. Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. ==Glej tudi== * [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] == Opombe == {{sklici|group=fn}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X * Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1 * Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9 * Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7 * Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X * Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1 * Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6 * Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9 * Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5 * Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9 * Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0 * Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2 * Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}} {{wikislovar}} * [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal] * [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }} * [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News] * [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem] * [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }} * [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu] * [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju] * [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu] * [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke] * [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije] {{Southwest_Asia}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Izrael| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] 9shqiyfq3ifwb5s5jkiy1x8ct51434s Kirgizistan 0 5022 6773032 6747507 2026-11-01T03:24:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{ubl|{{native name|ky| Кыргыз Республикасы|italics=off}}|{{native name|ru|Кыргызская Республика|italics=off}}}} |conventional_long_name = {{nowrap|Kirgiška republika}} |common_name = Kirgizistan |common_name2 = Kirgizistana |image_flag = Flag of Kyrgyzstan.svg |image_coat = Emblem of Kyrgyzstan.svg |symbol_type = Emblem | image_map = {{switcher|[[File:Kyrgyzstan (orthographic projection).svg|frameless]]|Prikaži Zemljo|[[File:Kyrgyzstan.gif|frameless]]|Prikaži zemljevid Kirgizistana}} |national_motto = | national_anthem = {{native name|ky|Кыргыз Республикасынын Мамлекеттик гимни|italic=no|nolink=yes}}<br />Kyrgyz Respublikasynyn Mamlekettik gimni<br />»[[Himna Kirgiške republike]]«{{parabr}}{{center|[[File:National anthem of Kyrgyzstan.ogg]]}} |capital = [[Biškek]] | coordinates = {{Coord|42|52|N|74|36|E|type:city}} |largest_city = glavno mesto |official_languages = [[kirgiščina]], [[ruščina]] | languages = [[cirilica]] | ethnic_groups = {{unbulleted list | 77,8 % [[Kirgizi]] | 14,2 % [[Uzbeki]] | 3,8 % [[Rusi]] | 1,0 % [[Dungani]] | 0,9 % [[Tadžiki]] | 2,3 % Drugi }} | ethnic_groups_ref = <ref name="KyrgyzStatistics">{{navedi splet |title=Statistics of the Kyrgyz Republic |url=https://stat.gov.kg/media/publicationarchive/a2d756a0-9549-4b37-8884-4e777b8c90a8.pdf |website=National Statistics Committee of the Kyrgyz Republic}}</ref> | ethnic_groups_year = 2025 | religion = {{ubl|90 % [[islam]] | 7 % [[krščanstvo]] | 3 % drugo}} | religion_ref = <ref>{{navedi splet |title=2021 Report on International Religious Freedom: Kyrgyz Republic |url=https://www.state.gov/reports/2021-report-on-international-religious-freedom/kyrgyzstan/ |access-date=2022-09-18 |website=United States Department of State}}</ref> |demonym = Kirgiz, Kirgizijka |government_type = Unitarna [[predsedniška republika]] |leader_title1 = [[seznam predsednikov Kirgizistana|predsednik]] |leader_name1 = [[Sadir Žaparov]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Kirgizistana|predsednik vlade]] |leader_name2 = [[Adilbek Kasimaljev]] | area_km2 = 200.105 | area_footnote = <ref>{{navedi splet | url=https://www.vb.kg/doc/424615_bezyslovno_eto_pobeda_ploshad_kyrgyzstana_dostigla_20_mln_gektarov.html | title=Безусловно, это победа! Площадь Кыргызстана достигла 20 млн гектаров | date=18 November 2022 }}</ref> | area_rank = 85. | percent_water = 3,6 | population_estimate = 7,3&nbsp;milijona<ref>{{navedi splet |title=Statistics of the Kyrgyz Republic |url=https://stat.gov.kg/ru/statistics/download/operational/769/ |website=National Statistics Committee of the Kyrgyz Republic}}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 107. | population_density_km2 = 37 | population_density_sq_mi = 97 <!--Do not remove per [[Wikipedia:Manual of Style/Dates and numbers]]--> | population_density_rank = 109. | sovereignty_type = [[Zgodovina Kirgizistana|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Kirgiški kaganat]]<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Kirghiz}}</ref> | established_date1 = ok. 7. stoletja n. št. | established_event2 = [[Karakirgiški kaganat]] | established_date2 = 1842–1867 | established_event3 = [[Rusko carstvo|Priključen k ruskemu carstvu]] | established_date3 = 1876 | established_event4 = [[Karakirgiška avtonomna oblast|Karagirgiška AO]] | established_date4 = 14. oktober 1924 | established_event5 = [[Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika (1926–1936)|Kirgiška ASSR]] | established_date5 = 11. februar 1926 | established_event6 = [[Kirgiška sovjetska socialistična republika|Kirgiška SSR]] | established_date6 = 5. december 1936 | established_event7 = [[Kirgiška socialistična republika|Deklaracija o neodvisnosti]] | established_date7 = 30. december 1990 | established_event8 = [[Dan neodvisnosti (Kirgizistan)|Neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 31. avgust 1991 | established_event9 = [[Razpad Sovjetske zveze|Priznana neodvisnost]] | established_date9 = {{nowrap|26. december 1991}} | established_event10 = [[Ustava Kirgizistana|Trenutna ustava]] | established_date10 = 11. april 2021 | GDP_PPP = {{increase}} 55,2 &nbsp;milijarde USD<ref name="auto">{{navedi splet |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=917,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,PCPIPCH,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |website=IMF}}</ref> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 128. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} 7744 USD<ref name="auto"/> | GDP_PPP_per_capita_rank = 136. | GDP_nominal = {{increase}} 17,5&nbsp;milijarde USD<ref name="auto"/> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 126. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} 2500 USD<ref name="auto"/> | GDP_nominal_per_capita_rank = 139. | Gini = 26,4 | Gini_year = 2022 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref name="WBKG 2">{{navedi splet |title=GINI index (World Bank estimate) – Kyrgyz Republic |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KG&name_desc=false |access-date=26 September 2022 |website=data.worldbank.org |publisher=[[World Bank]]}}</ref> | HDI_year = 2023<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI = 0,720 <!--number only--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |date= 26 May 2025 |title=Human Development Report 2023/2024 |url= https://hdr.undp.org/data-center/specific-country-data#/countries/KGZ|access-date=25 May 2025 |publisher=[[United Nations Development Programme]] |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Kirgiški som]] (<u>c</u>) | currency_code = KGS | time_zone = [[Kirgiški čas|KGT]] | utc_offset = +6 | time_zone_DST = | date_format = dd/mm/yyyy | drives_on = desna | calling_code = +996 | iso3166code = KG | cctld = [[.kg]] | religion_year = 2021 | area_water_km2 = 7198 | today = }}'''Kirgizistan''',{{efn|{{bulleted list|{{langx|ky|Кыргызстан|Kyrgyzstan}}, {{IPA|ky|qɯrʁɯːˈstɑn|pron|LL-Q9255 (kir)-Almanbet Janışev-Кыргызстан.wav}};|{{langx|ru|Кыргызстан|Kyrgyzstan}}, {{IPA|ru|kɨrɡɨˈstan|pron|ru-Кыргызстан.ogg}}.}}}}<ref>{{Navedi splet|title=Kirgizistan|url=http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264360/kirgizistan?query=kirgizistan&SearchIn=All&dictionaries=129|website=Termania|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> tudi '''Kirgizija'''<ref>{{Navedi splet|title=Kirgizija|url=http://www.termania.net/slovarji/Sopomenke_2_0_Slovar_sopomenk_sodobne_slovenscine/14114715/Kirgizija?query=Kirgizija&SearchIn=All|website=Termania|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> ali '''Kirgistan''',<ref>{{Navedi splet|title=Kirgistan|url=http://www.termania.net/slovarji/Sopomenke_2_0_Slovar_sopomenk_sodobne_slovenscine/14023506/Kirgistan?page=1&query=Kirgistan&SearchIn=All|website=Termania|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> uradno '''Kirgiška republika''',{{efn|Since 5 May 1993.{{bulleted list|{{langx|ky|Кыргыз Республикасы|Kyrgyz Respublikasy|links=no}};|{{langx|ru|Кыргызская Республика|Kyrgyzskaya Respublika|links=no}}.}}}}<ref>Article 1 of the Constitution of the Kyrgyz Republic states: "1. Kyrgyzstan (Kyrgyz Republic)...". {{navedi splet|title=2021–жылдын 5-майындагы Кыргыз Республикасынын Конституциясы (2021–жылдын 11-апрелиндеги референдумда (бүткүл элдик добуш берүүдө) кабыл алынган|url=http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ky-kg/112213?cl=ky-kg|access-date=2025-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220823125759/http://cbd.minjust.gov.kg/act/view/ky-kg/112213?cl=ky-kg|archive-date=2022-08-23|url-status=dead}}</ref> je [[celinska država]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], ki leži znotraj gorovji [[Tjanšan]] in [[Pamir]]. Na vzhodu in jugovzhodu meji na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], na severu na [[Kazahstan]], na jugu na [[Tadžikistan]] ter na zahodu na [[Uzbekistan]].<ref>{{navedi splet|title=Constitution of the Kyrgyz Republic|url=https://cis-legislation.com/document.fwx?rgn=131962|access-date=31 December 2021|website=CIS Legislation}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kyrgyzstan Constitution|url=https://constitutionnet.org/sites/default/files/Kyrgyzstan%20Constitution.pdf|access-date=31 December 2021|website=Constitution Net}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Constitution of the Kyrgyz Republic|url=https://www.legislationline.org/download/id/3116/file/Kyrgyz%20Constitution%20-%20adopted%20by%20referendum%2027%20Jun2010_f_EN.pdf|access-date=31 December 2021|website=Legislationline|archive-date=21 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220121065839/https://www.legislationline.org/download/id/3116/file/Kyrgyz%20Constitution%20-%20adopted%20by%20referendum%2027%20Jun2010_f_EN.pdf|url-status=dead}}</ref> Njegovo glavno in največje mesto je [[Biškek]]. Avtohtoni [[Kirgizi]] predstavljajo večino od več kot 7 milijonov prebivalcev države, sledijo jim znatne manjšine [[Uzbeki|Uzbekov]] in [[Rusi|Rusov]].<ref name="National Statistics Committee of the Kyrgyz Republic">{{navedi splet|title=Total population by nationality – Open Data – Statistics of the Kyrgyz Republic|url=https://www.stat.gov.kg/en/opendata/category/312/|access-date=2023-02-07|website=National Statistics Committee of the Kyrgyz Republic}}</ref> == Etimologija == Beseda »Kyrgyz« naj bi bila izpeljana iz turške besede za »40«, v zvezi s štiridesetimi klani iz Manasa in legendarnim junakom, ki je združil štirideset regionalnih klanov proti [[Ujguri|Ujgurom]]. Dobesedno to pomeni »Nas je 40«. V začetku 9. stoletja so Ujguri obvladovali velik del Srednje Azije (vključno z današnjim Kirgizistanom), Mongolijo ter del [[Rusija|Rusije]] in [[Kitajska|Kitajske]]. 40-žarkov na zastavi Kirgizistana pomeni teh štirideset plemen. Grafični element v središču sonca prikazuje leseni venec na jurti - prenosnem bivališču nomadov v stepah Srednje Azije. == Prebivalstvo == === Demografija === V Kirgizistanu živi preko sedem milijonov ljudi. Po starostni strukturi je 34,4 % mlajših od 15 let in 6,2 % starejših od 65 let. Samo okoli 33,9 % prebivalstva živi v urbanih področjih, povprečno živi 25 ljudi/km². === Etnične skupine === Najpomembnejša [[etnična skupina]] v državi so [[Kirgizi]] in jih je 71,7 %. Sledijo [[Rusi]] s 7,2 %; [[Uzbeki]] 14,3 %; Dungani (etnična skupina kitajskih [[Muslimani|muslimanov]]) 1,1 %; [[Ujguri]] 0,9 %; [[Tadžiki]] 0,9 %, [[Tatari]] 0,5 %; in majhna skupnost [[Nemci|Nemcev]] 0,3 % ter druge skupine (vse podatki 2011). Kirgizi so potomci [[nomadi|nomadskih]] plemen, gojiteljev ovc, konj in jakov, ki so živeli v okroglih šotorih imenovanih [[jurta]]. Ta nomadska tradicija sezonsko deluje še danes, ko se v poletnih mesecih cele družine preselijo na planine na pašo. Uzbeki in Tadžiki tradicionalno kmetujejo na nižje ležečih namakanih zemljiščih v Ferganski dolini. Kirgizistan je doživel izrazito spremembo v svoji etnični sestavi ob osamosvojitvi. Delež etničnega Kirgiškega prebivalstva se je povečal z okoli 50 % leta 1979 na skoraj 70 % v letu 2007, medtem ko se je delež evropskih etničnih skupin (Rusi, Ukrajinci in Nemci), kot tudi Tatarov zmanjšal s 35 % na približno 10 %. Od leta 1991 dalje se je večje število Nemcev, ki jih je bilo leta 1989 še okoli 101.000, izselilo v Nemčijo. Med letoma 1991 in 2002 se je skupaj izselilo več kot 600.000 ljudi in etnične manjšine so se zmanjšale s 47 % na 33 %. === Jeziki === Kirgiščina je član turške skupine jezikov in je bila do dvajsetega stoletja zapisana v arabski abecedi. Zapis v latinici je bil uveden in sprejet leta 1928, leta 1941 pa ga je zamenjala cirilica. Na splošno ljudje po vsej državi razumejo in govorijo rusko, razen na nekaterih odročnih gorskih območjih. Ruščina je drugi uradni jezik v državi in je materni jezik večine prebivalcev Biškeka. Tudi večina poslovnih in političnih zadev se vrši v ruščini. Do nedavna je bila kirgiščina jezik, ki ga ljudje govorijo doma in se je le redko uporabljala ob uradnih ali drugih dogodkih. Danes pa že večina parlamentarnih srečanj poteka v kirgiščini s simultanim prevajanjem. === Religija === V Kirgizistanu je 80 % prebivalstva [[Islam|muslimanske vere]] (suniti), 17 % ruske [[Pravoslavje|pravoslavne vere]] in 3 % drugih religij. Manjšina etničnih [[Nemci|Nemcev]] (skupnost s približno 600 člani) je krščanska (luteranci, katoliki). Nekaj je še [[Animizem|animistične]] tradicije, nekaj je tudi vplivov [[Budizem|budizma]] (vezanje molilnih zastavic na sveta drevesa). Obstaja tudi manjše število [[Judje|Judov]], večina pa je po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] pobegnila v druge države, predvsem [[Združene države Amerike]] in [[Izrael]]. Danes je Kirgizistan uradno laična država, čeprav ima islam velik vpliv tudi v politiki. == Geografija == [[Slika:Kyrgyzstan.png|thumb|right|300 px|Karta Kirgizistana]] [[Slika:Kyrgyzstan Topography.png|thumb|right||300 px|Topografska karta Kirgizistana]] Država leži v osrednjem delu [[Azija|Azije]] in leži dlje od morja kot katerakoli druga država na svetu. V smeri vzhod-zahod meri 2600&nbsp;km, v smeri sever-jug pa 800&nbsp;km. Več kot 80 % države (Kirgizistan imenujejo tudi »Švica Srednje Azije«) obsega gorska regija [[Tjanšan]] (''Tian Shan''), preostanek pa sestavljajo doline in kotline. Kar štiri petine države leži na nadmorski višini več kot 1500 m in skoraj polovica na več kot 3000 m nad morjem. Rahlo slano jezero [[Isik Kul]] (''Isyk-Köl'') v severovzhodnem delu pokrajine Tienšan, je največje jezero v Kirgizistanu in drugo največje gorsko jezero na svetu za jezerom [[Titikaka]] v [[Peru]]ju. Najvišji vrhovi ležijo ob kitajski meji. Kar 30 je višjih od 6000 m. Vrh ''Jengiš Čokusu'' - Vrh Zmage (tudi ''Pik Pobedi'') je s 7439 m najvišja gora v državi in je po mnenju [[geolog]]ov najseverneje ležeči vrh visok nad 7.000 m na svetu. Tu so še Khan-Tengri (6995 m) - eden izmed najlepših vrhov na svetu, v obliki pravilne piramide iz roza marmorja in granita in Pik Lenin (7134 m). Obilno sneženje v zimskem času povzroča spomladi nizvodno ob rekah, poplave. Reke izkoriščajo tudi za proizvodnjo [[Električna energija|električno energije]]. Kirgizistan ima pomembno zalogo kovin, vključno z [[zlato]]m in drugimi redkimi kovinami. Zaradi pretežno goratega terena je manj kot 8 % zemlje obdelane in še ta je skoncentrira v severnih nižinah in obrobnih delih Ferganske doline. Glavno mesto Biškek leži na severu države in je največje mesto s približno 900.000 prebivalci (stanje 2005). Drugo po velikosti je starodavno mesto Oš (''Osh'') in se nahaja v Ferganski dolini blizu meje z Uzbekistanom. Glavna reka je Kara Darja, ki teče proti zahodu skozi Fergansko dolino v Uzbekistan. Čez mejo v Uzbekistan teče še ena pomembna kirgiška reka, Narin. Od sotočja obeh rek dalje teče reka Sir Darja, ki se je prvotno iztekla v Aralsko jezero. Od leta 2010 ga ne doseže več, saj se njena voda porazgubi za [[namakanje]] polj bombaža v Tadžikistanu, Uzbekistanu in južnem Kazahstanu. Mnoge reke izginjajo v [[Puščava|puščavi]] Mujunkum, med njimi reka Ču (1186&nbsp;km), ki teče naprej v Kazahstan in reka Talas. Vode iz SV dela tečejo v slano jezero Isik Kul veliko 6236&nbsp;km². Reke se napajajo iz [[ledenik]]ov, ki jih je 8000, največji je 60&nbsp;km dolg Južni Engilček v območju gore Pik Pobedi in je po dolžini tretji na svetu. == Geologija in relief == [[Slika:06 proti Cholpon Ati (33).JPG|thumb|left|300 px|Tipična pokrajina v Kirgizistanu]] Kirgizistan glede na naravno pokrajinske enote delimo na: severno, osrednje in zahodno Nebeško gorovje - [[Tjanšan]] (''Tjan Shan'', tudi ''Tengri Tag'' ali Gore duhov), [[Pamir]], Čujsko ravnino in Fergansko dolino. Nebeško gorovje se razteza skoraj 3000&nbsp;km daleč, to je od roba [[Puščava|puščave]] [[Kizilkum]] v Uzbekistanu, preko Kizgizistana do Kitajske, kjer razdvaja kotlini [[Tarimska kotlina|Tarim]] in [[Džungarija]] do JZ dela [[Mongolija|Mongolije]]. Cepi se na več gorskih verig in ni enotnega geološkega nastanka. Severni del je izoblikovala kaledonska [[orogeneza]], južni del je nastal s hercinskim gubanjem. Kasneje je prišlo do močnega dvigovanja površja in nastanka gorskih hrbtov, med njimi pa obsežnih kotlin. Ozemlje je še vedno [[Tektonika plošč|tektonsko]] aktivno, [[potres]]i so pogosti in močni. Zadnji večji je bil leta 1970 v okolici jezera Isik Kul. Nastala je velika gmotna škoda in preoblikovanje površja. Za večino gorskih hrbtov je značilna velika višina (preko 4000 m), zato je tukaj precej ledenikov. Površina vseh ledenikov v celotnem Nebeškem gorovju je 15.416&nbsp;km<sup>2</sup>, samo v Kirgizistanu pa 7000&nbsp;km<sup>2</sup>. Zaradi velikih dnevnih temperaturnih sprememb in vlažnosti je zelo močno tudi površinsko preperevanje, kar ima za posledico plazove in podore. Tudi reke močno vplivajo na oblikovanje površja. [[Pamir]] je gorovje, ki večji del leži v Tadžikistanu, le manjši del, ki se imenuje Zalajsko gorovje z najvišjim vrhom Leninov vrh (Pik Lenin, 7134 m) leži v Kirgizistanu. Od Nebeškega gorovja ga loči Alajska dolina. Nastal je z alpidskim gubanjem. Tudi v Pamirju se nahajajo večji ledeniki (štirje daljši od 10&nbsp;km). Čujska ravnina se nahaja na severu države ob reki Čuj (kirgiško Chuy) in je v enem delu tudi mejna reka s Kazahstanom. Je del Turanskega nižavja. Proti severozahodu prehaja v kazahstansko puščavo Mujunkum. V Čujski ravnini se nahaja tudi glavno mesto [[Biškek]]. [[Ferganska dolina]] je ena od kotlin v Nebeškem gorovju in je nastala zaradi tektonskega ugrezanja. Zaradi rek, ki se stekajo iz gora, je zelo rodovitna. V Kirgizistanu je le manjši del Ferganske doline, večina pripada Uzbekistanu. == Podnebje == [[Podnebje]] je celinsko in se regionalno spreminja. Jugozahodni del Ferganske doline ima subtropsko podnebje. Poleti je zelo vroče, temperature dosežejo tudi 40&nbsp;°C. Severna predgorja imajo zmerno klimo. Podnebje v gorovju Tjanšan se spreminja od suhega celinskega do gorskega, odvisno od nadmorske višine. V najbolj mrzlih območjih so temperature v zimskem času pod ničlo tudi do 40 dni. Celo nekatera puščavska področja imajo pozimi stalen sneg. Padavin je v nižinah 300–500&nbsp;mm, v gorah 800–1000&nbsp;mm. == Državna ureditev == Kirgizistan je od leta 2003 dalje predsedniška republika. Predsednika volijo na splošnih [[Volitve|volitvah]] za 5 letno obdobje. Ima precejšnjo oblast saj imenuje predsednika vlade, ministre in druge visoke uradnike. Imajo enodomni [[parlament]] (''Žogorku Keneš'') v katerem sedi 75 poslancev, izvoljenih na volitvah za dobo 5 let. Kirgizistan je razdeljen na sedem pokrajin (sing. ''oblast'' (область), pl. ''oblasttar'' (областтар)), ki jih upravljajo [[guverner]]ji. Pokrajine so naslednje: Batken, Čuj, Jalal-Abad, Oš, Narin, Talas in Ysyk-Köl. Glavno mesto Biškek in drugo največje mesto Oš sta upravno neodvisni mesti (''Shaar'') z enakim statusom kot pokrajina. === Enklave in eksklave === Obstaja ena [[eksklava]], majhna vasica Barakom (627 prebivalcev) v Ferganski dolini. Vas je obdana z ozemljem Uzbekistana. Nahaja se na poti iz Oša (Kirgizistan) do Kodžabada (Uzbekistan), približno 4&nbsp;km severozahodno od kirgiško-uzbekistanske meje v smeri Andižana. Vas Barak je administrativno del okrožja Kara-Su v provinci Oš v Kirgizistanu. Obstajajo tudi štiri uzbeške [[Enklava in eksklava|enklave]] v Kirgizistanu. Dve od njih sta mesti Soh (površina 325&nbsp;km<sup>2</sup> in 42.800 prebivalcev v letu 1993, po nekaterih ocenah lahko tudi 70.000, 99 % so Tadžiki, ostali so Uzbeki) in Šahimardan (znan tudi kot Shohimardon ali Shah-i-Mardan, površina 90&nbsp;km<sup>2</sup> in 5.100 prebivalcev v letu 1993, 91 % so Uzbeki, preostanek so Kirgizi). Drugi dve sta majhni ozemlji Čong-Kara (velikosti cca 3&nbsp;km<sup>2</sup>) in Jangi-ajil (komaj 2 ali 3&nbsp;km<sup>2</sup>). Čong-Kara leži ob reki Soh med uzbekistansko mejo in enklavo Soh. Jangi-ajil je približno 60 kilometrov vzhodno od Batkena in severno proti kirgiško-uzbekistanski meji v bližini Halmiona. Obstajata tudi dve enklavi, ki pripadata Tadžikistanu: Voruh (območje veliko med 95–130&nbsp;km<sup>2</sup>), s približno 23.000 in 29.000 prebivalci v 17 vaseh, 95% Tadžikov in 5% Kirgizov in se nahaja 45&nbsp;km južno od Isfara na desnem bregu reke Karafšin in majhno naselje v bližini železniške postaje Kairagah v Kirgiziji. == Zgodovina == Območje današnjega Kirgizistana je bilo naseljeno že med 6. in 5. stol. pr. n. št. V [[Skiti|Skitskih]] grobovih v okolici jezera Isik Kul so našli ostanke zlatih in bronastih relikvij. V 6. do 10. stoletju so se Kirgizi iz območja Sibirije razširili vse do [[Altaj]]a in [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. V 7. stoletju so oblast nad tem območjem prevzeli Kitajci, od leta 758 - 840 pa so vladali Ujguri. Leta 840 so, po zmagi nad Ujguri, Kirgizi prvič ustanovili svojo državo. Kirgizi se nato razširijo tudi na območje gorovja Tjanšan (Nebeško gorovje) in zadržijo svojo prevlado nad tem ozemljem približno 200 let. [[Slika:Burana 01.jpg|thumb|left|300 px|Ostanki naselja Burana - minaret - 11.–12 stol.]] V obdobju od 10. do 13. stoletja so bili Kirgizi del države [[Karahanidi|Karahanidov]]. Kultivirani Turki so dokončno prinesli v te kraje islam. Pomemben kraj v državi Karahanidov je bil Balasagun (danes Burana, ki leži vzhodno od Biškeka). Drug velik center pa je bil Uzgen v Ferganski dolini. Kirgiška oblast se v 12. stoletju skrči na območje Altajskih gora. V 13. stoletju se začne v regijo širiti [[Mongolsko cesarstvo]]. Današnji Kirgizistan je bil del [[Džingiskan]]ove dediščine drugemu sinu [[Čagataj]]u. Mirno obdobje se je končalo s prihodom krvoločnega mongolskega vladarja Ojrata iz rodbine Zungarian. Kirgizi se selijo na jug proti [[Pamir]]ju in v današnji Tadžikistan. Med 16. in 17. stoletjem se skupaj s Kazahi borijo proti [[Mongoli|Mongolom]]. Mongole leta 1757 premagajo Kitajci, ki jih Kirgizi priznajo za svoje oblastnike. V letih 1825-30 si območje po dolgotrajnih vojnah podredi uzbekistanski Kokandski [[kanat]]. V tem času se dokončno uveljavi tudi [[islam]]. Plemenska vojna med Buguji in Saribagiši traja od 1835-58 in del ozemlja Kirgizov postane del Rusije. === Obdobje Rusije === V poznem 19. stoletju večji del današnjega Kirgizistana, na osnovi dveh pogodb s Kitajsko (takrat dinastijo Čing), postane del Rusije. Leta 1876 je bilo ozemlje, v ruščini imenovano »Kirgizia«, formalno vključeno v [[Ruski imperij]]. Rusi so se srečevali s številnimi upori proti carski oblasti in mnogi Kirgizi so prebegnili čez gorovje Pamir v Afganistan. Po revoluciji leta 1916 in zatrtem uporu kirgiških živinorejcev proti naseljevanju ruskih kmetov, se je veliko Kirgizov preselilo tudi na Kitajsko. Številne etnične skupine v regiji so tako še danes razdeljene med vse sosednje države. Predvsem [[nomadi]] so se premikali sem in tja čez gore, odvisno od tega, kje je bilo boljše življenje, boljša paša ali boljša oblast. === Obdobje Sovjetske zveze === 14. oktobra 1924 je Karakirgiško avtonomno območje postalo del Ruske SFSR (poimenovanje Karakirgizi se je uporabljalo do sredine leta 1920; tako so jih Rusi ločili od Kazahov, ki so sebe prav tako imenovali Kirgizi). 1. februarja 1926 pa se je območje preoblikovalo v Kirgiško ASSR. Po letu 1920 se je Kirgizistan precej razvil v kulturnem, izobraževalnem in socialnem življenju. Pismenost se je zelo izboljšala, uveden je bil standardni knjižni jezik. Prav tako se je razvilo gospodarstvo in sociala. 5. decembra 1936 je nastala Kirgiška SSR kot polnopravna republika Sovjetske zveze. Po zadnjem sovjetskem popisu prebivalstva leta 1989 je etnično skupino Kirgizov sestavljalo le 22 % prebivalcev mesta Frunze (danes Biškek) na severu, več kot 60 % je bilo Rusov, Ukrajincev in drugih slovanskih narodov. Le 36 % anketiranih prebivalcev v Biškeku je opredelilo za svoj prvi jezik ruščino. V juniju 1990 so se med Uzbeki in Kirgizi pojavile etnične napetosti v regiji Oš v južnem Kirgizistanu, kjer so bili Uzbeki večinsko prebivalstvo. Uvedeno je bilo izredno stanje in policijska ura. Oktobra istega leta je bil [[Askar Akajev]], najmlajši izmed petih sinov, rojenih v družini delavca na kolektivni kmetiji v severni Kirgiziji, izvoljen za predsednika. Od takrat dalje se je Kirgiško demokratično gibanje razvilo v pomembno politično silo. 15. decembra 1990 je Vrhovni sovjet Kirgiške SSR izglasoval spremembo imena republike v Republiko Kirgizijo in razglasil njeno suverenost. Leta 1993 pa jo zopet preimenoval v Kirgiško republiko. Akajev je oblikoval novo vlado, ki so jo sestavljali pretežno mlajši, k reformam usmerjeni politiki. Februarja 1991 spremenijo ime glavnega mesta Frunze nazaj v ''predrevolucionarno'' ime Biškek. Na referendumu o ohranitvi Sovjetske zveze v marcu 1991 se je 88,7% vseh volivcev odločilo, da ostanejo v Sovjetski zvezi kot »prenovljeni federaciji«. Ne glede na to, avgusta istega leta, s pomočjo secesionističnih sil, Kirgizija razglasi neodvisnost. 19. avgusta 1991, ko je v Moskvi oblast prevzel Državni Komite za izredne razmere in je bil izveden neuspel državni udar, Akajev in podpredsednik Kuznjecov napovesta izstop iz Komunistične partije Sovjetske zveze in celotno predsedstvo in sekretariat odstopijo. Sledi glasovanje Vrhovnega sovjeta in 31. avgusta 1991 razglasitev neodvisnosti Republike Kirgizije. === Neodvisnost === Oktobra 1991 je bil Askar Akajev na neposrednih volitvah s 95 % oddanih glasov izvoljen za predsednika nove samostojne Republike Kirgizije. Skupaj s predstavniki sedmih drugih republik je isti mesec podpisal pogodbo o ustanovitvi nove gospodarske skupnosti. 22. decembra 1991 se je Kirgizistan, s podpisom sporazuma v Alma Ati, uradno pridružil novi Skupnosti neodvisnih držav. 26. decembra 1991 je Sovjetska zveza prenehala obstajati. Leta 1992 se Kirgizistan pridruži [[Združeni narodi|Združenim narodom]] in [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE). Po parlamentarnih volitvah v letu 2005, ko opozicija ni imela nobenih možnosti, je prišlo do demonstracij, ki so prerasle v »[[tulipanska revolucija|tulipansko revolucijo]]«. Predsednik Akijev je zbežal v Rusijo. Parlament je za začasnega predsednika imenoval Kurmanbeka Bakijeva, ki je bil kasneje (10. julija 2005) za predsednika tudi izvoljen. Politična stabilnost se je zdela nedosegljiva, različne skupine domnevno povezane z organiziranim kriminalom so zamajale oblast. 6. aprila 2010 izbruhnejo državljanski nemiri v mestu Talas, ki leži v bližini Biškeka. Protestniki so napadli sedež predsednika Kurmanbek Bakijeva, kot tudi državno vodene radijske in televizijske postaje. Bakijev razglasi izredno stanje. Prehodna vlada, ki jo vodi nekdanja zunanja ministrica Roza Otunbajeva, 8. aprila 2010 prevzame nadzor nad državnimi mediji in vladnimi objekti v prestolnici, vendar Bakijev ne odstopi s položaja. Vrnil se je na svoj dom v Džalalabad in navedel svoje pogoje za odstop na novinarski konferenci 13. aprila 2010. 15. aprila 2010 Bakijev zapusti državo in odleti v sosednji Kazahstan skupaj z ženo in dvema otrokoma. Začasni voditelji so sporočili, da je Bakijev pred odhodom podpisal uradno odstopno izjavo. Etnični spopadi so se nadaljevali. Oborožene skupine, v glavnem kirgiške, so še naprej ogrožale Uzbeke. V nemirih je zgubilo življenje več kot 1000 ljudi. Nemiri so se razširili tudi na sosednja območja. Vlada je razglasila izredne razmere v celotni južni regiji Džalalabad. Za nadzor nad situacijo dobijo varnostne sile posebna pooblastila. Ruska vlada se je odločila, da pošlje v to državo svoj bataljon za zaščito ruskih objektov. Posledica nemirov je bila množica beguncev v pokrajini Andižan. [[Organizacija združenih narodov]] je organizirala humanitarno pomoč s šotori, hrano in zdravili, ki so jo dostavljali v sosednji Uzbekistan, dalje pa so jo prevažala ruska letala. Spopadi so povzročili okoli 300.000 notranje razseljenih ljudi. Kirgizistan danes dobro sodeluje s svojo vzhodno sosedo Kitajsko, kar jasno kaže velika trgovinska izmenjava preko [[prelaz Torugart|prelaza Torugart]]. Na severu je Kazahstan dobesedno veliki brat Kirgizistana. Kulturne in politične vezi so močne, obe gospodarstvi tesno sodelujeta. Svetovna gospodarska recesija povzroča stisko tisočem trgovcev v Biškeku. Nacionalno gospodarstvo rešuje dobra cena zlata, ki ga pridobiva kanadska rudarska družba 20 t na leto. == Unescova svetovna dediščina == '''Sulejmanova sveta gora''' (''Sulaiman Too'') v Kirgizistanu dominira nad Fergansko dolino in tvori ozadje mestu [[Oš]]. Na njej naj bi molil [[Mohamed]]. [[Romarji]] goro obiskujejo od 10. stoletja dalje. Takrat naj bi se imenovala Takht-i-Suleyman (Sulejmanova krona), še kasneje pa Bara-Kukh (Lepa gora). Gora je bila za potnike na [[Svilna pot|svilni poti]] kot [[svetišče]]. Njenih pet vrhov in pobočje vsebuje številne starodavne obredne jame s [[petroglif]]i. Tukaj sta tudi dve veliki [[Mošeja|mošeji]], ki sta bili rekonstruirani v 16. stoletju. Doslej so evidentirali množico petroglifov, ki predstavljajo ljudi in živali ali samo geometrijske oblike in naj bi nastali že v [[Železna doba|železni dobi]]. 17 cerkva je še vedno v uporabi, mnoge so v ruševinah. Razpršene so okrog gorskih vrhov in povezane s pešpotmi. Popotniki so verjeli, da si z obiskom teh krajev lahko zagotovijo ozdravitev jalovosti (gora naj bi imela obliko noseče ženske), glavobola in bolečin v hrbtu ter pridobijo blagoslov za dolgo življenje. Čaščenje gore je mešanica predislamskega in islamskega prepričanja. Lokacija predstavlja najbolj popoln primer svete gore na območju Srednje Azije in jo častijo že več tisočletij. == Gospodarstvo == [[Slika:26 Ala Archa NP (34).JPG|thumb|left|300 px|Turistični potencial Kirgizistana]] Danes si prizadevajo razviti [[turizem]], za kar imajo danosti. Največje bogastvo Kirgizije je voda, saj na njenem ozemlju izvira kar 40 % rek Srednje Azije. Naravnih bogastev je malo, industrija je slabo razvita, skoraj polovica prebivalcev se še vedno preživlja s kmetijstvom. Veliko Kirgizov hodi na delo v sosednji Kazahstan in Rusijo, veliko pa jih živi tudi v Moskvi. Po 11. septembru 2001 je takratni predsednik Akajev dovolil [[Združene države Amerike|ZDA]], da uporabijo mednarodno [[letališče]] Manas za napade na bližnji Afganistan in urjenje ameriških vojakov. To je omogočilo, da se država mednarodno odpre. Je zelo revna država, njen bruto družbeni proizvod na prebivalca dosega 1600 dolarjev. == Kultura in šport == Kirgizistan je znan po glasbenikih, ki igrajo tradicionalno kirgiško [[Glasba|glasbo]]. ''Komuz'' je tri-strunska [[lutnja]]. To je starodaven strunski instrument, ki se uporablja v srednjeazijski glasbi. Podobna je nekaterim drugim turškim godalom in lutnji. Je najbolj znan nacionalni instrument in eden od bolj znanih nacionalnih simbolov Kirgizistana. ''Komuz'' je običajno narejen iz enega kosa lesa (običajno marelice ali brina) in ima strune originalno narejene iz črevesja, danes pa pogosto iz laksa. Najbolj pogosta uglasitev je srednje nizka do najvišja. Virtuozi igrajo ''komuz'' v različnih položajih, čez ramo, med koleni in na glavi. ''Tiš kjiz'', velike, dovršeno vezene stenske zavese. Izdelujejo jih starejše ženske v spomin na poroko sina ali hčerke. Barve in modeli simbolizirajo kirgiško tradicijo in podeželsko življenje. Cvetje, rastline, živali, stiliziranih rogovi, nacionalni simboli in [[emblem]]i iz življenja Kirgizov so najpogostejši motivi teh vezenin. Izdelki imajo včasih tudi datum in podpis umetnika, ki jih je izdelal. Izdelava lahko traja tudi več kot leto dni. ''Tiš kjiz'' običajno visi v jurti nad zakonsko posteljo in simbolizira njihov ponos. ''Širdak'' se imenujejo znamenite [[preproga|preproge]] izdelane v tridimenzionalni tehniki. Paznani pa so tudi po drugih izdelkih iz tekstila, še posebej takih narejenih iz [[klobučevina|klobučevine]]. V Kirgizistanu so znani po [[sokolarstvo|sokolarstvu]]. Tradicionalni nacionalni športi v Kirgiški kulturi so povezani s konjem in jahanjem. Zanimive igre na konju so: * Zelo popularen po vsej centralni Aziji je ''Ulak Tartiš'' ali ''[[Buzkaši]]''. Igra spominja na polo in ragbi: dve ekipi jahačev se borita čim dlje zadržati brezglavo truplo koze in poskušati zadati gol, ki je velika kad ali krog označen na tleh. Igra je turnirskega tipa. * ''At Čabiš'' - konjske dirke na dolge razdalje, včasih več kot 50&nbsp;km. * ''Jumbi Atmai'' - velika železna palica je privezana na vrvi, tekmovalci v galopu poskušajo s streljanjem to vrv prekiniti. * ''Kiz Kuumai'' - moški lovi dekle, da bi dobil poljub od nje medtem ko ta galopira pred njim; če mu ne uspe, se dekle obrne in ga ona lovi, pri tem pa uporablja svoj ''kamči'' (bič). * ''Oodariš'' - dva tekmovalca se borita na konju, vsak poskuša drugega vreči s konja * ''Tjin Emei'' - v polnem galopu je treba s tal pobrati kovanec. == Promet == Kirgizistan ima 34.000&nbsp;km [[Cesta|cest]] (stanje 2007) od teh je 80 % [[asfalt]]iranih. Najpomembnejša cestna povezava poteka med mesti Alma Ata-Biškek-Taškent. Sever in jug države, to je Biškek-Oš-Horug, povezuje druga najpomembnejša cesta. Zgrajena je bila leta 1965 in je dolga 630&nbsp;km. Poteka po zelo slikoviti pokrajini, preko več kot 3000 m visokih gorskih prelazov, dolini reke Narin in jo imenujejo »cesta nad oblaki«. S Kitajsko jo povezuje cesta preko [[prelaz]]a Torugart na višini 3752 m. [[Železnica|Železnic]] imajo 470&nbsp;km (stanje 2010), večina je še iz časov Sovjetske zveze. Najpomembnejša proga povezuje kazahstansko in rusko omrežje preko krajev Balykchy-Biškek-Lügovoy. Ferganska dolina ima povezavo z uzbekistanskim železniškim omrežjem. Imajo tudi 600&nbsp;km vodnih poti, predvsem po jezerih. Mednarodni [[Letališče|letališči]] sta v Biškeku in Ošu. Poleg tega imajo še večje število lokalnih in vojaških letališč ter domačega prevoznika ''Kyrgyzstan Airways''. Da bi dosegli boljšo povezanost Kirgizistana z Evropo in drugimi azijskimi državami so leta 1993 oblikovali projekt imenovan »Nova svilna pot«, ki obsega izgradnjo ceste in železnice in je že v gradnji. V EU se ta prometni koridor imenuje TRACECCA (Transport Coridor Europe-Caucasus-Central Asia) == Sklici == {{sklici}} * Dežele sveta, Karel in Marjeta Natek, Mladinska knjiga 2006 * Vodnik Central Asia, Lonely Planet 2010 * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kg.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127011116/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kg.html |date=2015-11-27 }} The World Factbook Kyrgyzstan * Kirgizistan, Gabrovec, Kladnik, LGD 2004, ZRC SAZU, ISBN 961-6500-47-3 == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|Kyrgyzstan}} * [http://www.lonelyplanet.com/kyrgyzstan Kirgizistan na portalu Lonely Planet] * [http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/5755.htm Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA o Kirgizistanu] * [http://www.infoplease.com/ipa/A0107698.html Infoplease o Kirgizistanu] * [http://www.who.int/countries/kgz/en/ Svetovna zdravstvena organizacija o Kirgizistanu] * [http://www.nationmaster.com/country/kg-kyrgyzstan Podatki o državi] {{Central_Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kirgizistan|*]] 7htf21j2mgo1aswyvyi47ivt5rycia7 Jordanija 0 5644 6772982 6753119 2026-10-31T21:52:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <span style="line-height:1.33em;"><big> المملكة الأردنية الهاشمية </big><br />''Al-Mamlakah al-Urdunniyyah al-Hāšimiyyah''</span> |conventional_long_name = <span style="line-height:1.33em;">Hašemitska kraljevina Jordanija</span> |common_name = Jordanija |common_name2 = Jordanije |image_flag = Flag of Jordan.svg |image_coat = Coat of Arms of Jordan.svg |image_map = LocationJordan.svg |national_anthem = <big> عاش المليك </big><br />''[[As-salam al-malaki al-urdoni]]''{{presledki|2}}<small>([[prečrkovanje|prečrkovano]])<sup>1</sup><br />''Dolgo naj živi kralj''</small> |official_languages = [[arabščina]] |capital = [[Aman]] |latd=31 |latm=57 |latNS=N |longd=35 |longm=56 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = {{nowrap|[[ustavna monarhija]]}} |leader_title1 = [[kralj]] |leader_name1 = [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] |leader_title2 = [[ministrski predsednik Jordanije|ministrski predsednik]] |leader_name2 = [[Bisher Al-Khasawneh]] |area_km2 = 89.342 |area_rank = 110. |area_magnitude = |area_highest point = Jabal Ramm |area_lowest point = Mrtvo morje |percent_water = 0,6 |population_estimate = 10,407,793 <ref>{{navedi splet|title=Population clock|accessdate=21 May 2019|work=Jordan Department of Statistics|url=http://dosweb.dos.gov.jo/|archive-date=2019-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190818112822/http://dosweb.dos.gov.jo/|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_year = 2019 |population_estimate_rank = 86. |population_census = 9,531,712<ref name="census">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/population-stands-around-95-million-including-29-million-guests|title=Population stands at around 9.5 million, including 2.9 million guests|accessdate=12 June 2018|publisher=The Jordan Times|last=Ghazal|first=Mohammad|date=22 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208092804/http://www.jordantimes.com/news/local/population-stands-around-95-million-including-29-million-guests|archive-date=2018-02-08|url-status=dead}}</ref> |population_census_year = 2015 |population_density = 114 |population_density_rank = 70. |demonym = Jordanec |GDP_PPP_year = 2018 |GDP_PPP = 93.159 milijarde USD <!--IMF--> |GDP_PPP_rank = 87. |GDP_PPP_per_capita = 9.406 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 86. |HDI_year = 2017 |HDI = {{rast}} 0,735<ref name="HDI">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2017_human_development_report.pdf|title=2017 Human Development Report Summary|date=14 September 2018|accessdate=14 September 2018|publisher=United Nations Development Programme}}{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |HDI_rank = 95. |HDI_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |Gini = 35,4 |Gini_year = 2011 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI|title=Gini index|work=World Bank|accessdate=12 June 2018}}</ref> | Gini_rank = 79. |Gini_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Emirat Transjordanija|Emirate]] | established_date1 = 11. april 1921 |established_event2 = konec mandata [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] v [[Liga narodov|Ligi narodov]] |established_date2 = <br />[[25. maj]] [[1946]] | established_event3 = Ustava | established_date3 = 11. januar 1952 |currency = [[jordanski dinar]] |currency_code = JOD |time_zone = [[UTC]]+2 |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[UTC]]+3 |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.jo]] |calling_code = 962 |ISO_3166-1_alpha2 = JO |ISO_3166-1_alpha3 = JOR |ISO_3166-1_numeric = 400 |sport_code = JOR |vehicle_code = JOR |footnote1 = Hkrati je tudi [[kraljeva himna]]. | official_website = [https://jordan.gov.jo/wps/portal/%5c?lang=en#/ jordan.gov.jo] }} '''Jordanija''' (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn [al.ʔur.dunː]), uradno '''Hašemitska kraljevina Jordanija''' (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية ''Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje''), je [[morje|obmorska]] [[država]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] na vzhodnem bregu reke [[Jordan]]. Na severu meji na [[Sirija|Sirijo]], na severovzhodu na [[Irak]], na vzhodu in jugu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] ter na zahodu na [[Izrael]] in zasedeni [[Zahodni breg]] reke Jordan, kjer meji tudi na [[Mrtvo morje]]. Na jugu ima država pri [[pristanišče|pristaniškem]] [[mesto|mestu]] [[Akaba]] v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] 26 kilometrov obale ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]], vendar je drugače zaprta. Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto [[Aman]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. == Etimologija == Jordanija je ime dobila po reki Jordan, ki tvori večji del severozahodne meje države. Medtem ko je bilo predlagano več teorij o izvoru imena reke, je najverjetneje, da izhaja iz semitske besede ''Yarad'', kar pomeni 'spuščajoč', kar odraža upadanje reke.<ref name="etm1">{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC|title= Mercer Dictionary of the Bible|accessdate= 15 June 2018|year= 1990|pages= 466–467, 928|first1= Watson E.|last1= Mills|first2= Roger Aubrey|last2= Bullard|publisher= Mercer University Press|isbn= 9780865543737}}</ref> Večji del območja, ki tvori sodobno Jordanijo, se je v zgodovini imenoval ''[[Transjordanija (regija)|Transjordanija]]'', kar pomeni 'čez Jordan', ki se je uporabljal za označevanje dežel vzhodno od reke. [[Stara zaveza]] omenja območje kot 'drugo stran Jordana'. Zgodnje arabske kronike so reko imenovale ''Al-Urdunn'', kar ustreza semitskemu ''Yarden''. ''Jund Al-Urdunn'' je bil vojno okrožje okoli reke v zgodnji islamski dobi.<ref name="etm2">{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/palestineundermo00lest|title= Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A. D. 650 To 1500|page= 52|publisher=Alexander P. Watt for the Committee of the Palestine Exploration Fund|first= Guy|last= Le Strange|date= 1890|accessdate= 15 June 2018}}</ref> Kasneje, v času [[Jeruzalemsko kraljestvo|križarskih pohodov]] v začetku drugega tisočletja, je bilo na območju pod imenom ''Oultrejordain'' ustanovljeno gospostvo.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=nx4TAQAAIAAJ|title= Crusader Warfare: Muslims, Mongols and the struggle against the Crusades|first= David|last= Nicolle|publisher= Hambledon Continuum|date= 1 November 2007|accessdate= 15 June 2018|page= 118|isbn= 9781847251466}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Jordanije}} === Antično obdobje === [[File:20100923 amman37.JPG|thumb|left|''Kipi 'Ain Ghazal'' (c.7250 pr. n. št.) najden v Amanu, so med najstarejšimi človeškimi kipi, ki so jih kdaj našli.]] Najstarejši dokazi o nastanku [[človečnjaki|človečnjakov]] (''Hominoidea'') v Jordaniji segajo že vsaj 200.000 let v preteklost.<ref name="KOJ">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-jfWCgAAQBAJ&pg=PA23|accessdate=16 June 2018|date=8 December 2015|publisher=Princeton University Press|first=Raphael|last=Patai|title=Kingdom of Jordan|pages=23, 32|isbn=9781400877997}}</ref> Jordanija je bogata s [[paleolitik|paleolitskimi]] (do pred 20.000 leti) ostanki zaradi svoje lege v [[Levant]]u, kjer so se širili hominidi iz Afrike.<ref name="chap-paleolithic">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4877|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Traces of Man. The Palaeolithic Period (<1.5 million – ca 20,000 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=94–99}}</ref> Pretekla okolja so pritegnila različne hominide in v tem obdobju je bilo najdenih več ostankov orodja. Najstarejši dokazi o pridelavi kruha so bili najdeni v 14.500 let starem natufijskem najdišču v severovzhodni Jordanski puščavi. V obdobju neolitika (10.000–4500 pred sedanjostjo) se je zgodil prehod iz lovca nabiralca v ustanavljanje naseljenih kmetijskih vasi. [['Ain Ghazal]], ena takih vasi v današnjem vzhodnem [[Aman]]u, je eno največjih znanih prazgodovinskih naselij na Bližnjem vzhodu. Tam so odkrili desetine mavčnih kipov človeške oblike iz leta 7250 pr. n. št. ali prej in so med najstarejšimi, ki so jih kdaj našli. Razen običajnih[[bakrena doba|bakrenodobnih]] vasi (4500–3600 pr. n. št.) kot je Tulaylet Ghassul v dolini Jordana,<ref>{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4879|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Refining of Tools. The Epipalaeolithic Period (c 23,000 - 11,600 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=100–105}}</ref> je vrsta okroglih kamnitih ograd v vzhodni bazaltni puščavi - katerih namen ostaja negotov - osupnila arheologe. [[File:Mesha Stele (511142469) (cropped).jpg|thumb|right|upright| ''Meševa stela'' (c. 840 pr. n. št.) opisuje slavo Meše, moabskega kralja.]] Utrjena mesta in urbana središča so se prvič pojavila v južnem Levantu že v bronasti dobi (3600–1200 pr. n. št.).<ref name="atlas11">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4885|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Cities in Early Bronze Age (3600-2000 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=117–118}}</ref> Wadi Feynan je postal regijsko središče za pridobivanje [[baker|bakra]], ki so ga v velikem obsegu izkoriščali za pridobivanje [[Bron|brona]]. Trgovina in gibanje ljudi na Bližnjem vzhodu je doseglo vrhunec, širila in izpopolnjevala se je civilizacija. Vasi v Transjordaniji so se hitro razširila na območja z zanesljivimi vodnimi viri in kmetijskimi zemljišči. Stari Egipčani so se razširili proti Levantu in obvladovali oba brega reke Jordan. V [[železna doba|železni dobi]] (1200–332 pr. n. št.) po umiku Egipčanov je bila Transjordanija dom kraljestev Ammon, [[Edom]] in [[Moab]]. Govorili so semitske jezike kanaanske skupine in veljajo za plemenska kraljestva in ne države. Ammon je bil na planoti Amana; Moab v visokogorju vzhodno od Mrtvega morja; in Edom na območju okoli Wadi Araba navzdol proti jugu.<ref name="AEM">{{cite conference|first1=Oystein S.|last1=LaBianca|first2=Randall W.|last2=Younker|author-link=|title=The Kingdoms of Ammon, Moab, and Edom: The Archaeology of Society in Late Bronze/Iron Age Transjordan (ca. 1400–500 BCE)|book-title=The Archaeology of Society in the Holy Land|editor=Thomas Levy|page=114|publisher=Leicester University Press|date=1995|location=|url=https://www.academia.edu/744029/The_Kingdoms_of_Ammon_Moab_and_Edom_The_Archaeology_of_Society_in_Late_Bronze_Iron_Age_Transjordan_Ca._1400-500_BCE_|doi=|id =|access-date=16 June 2018}}</ref> Ta transjordanska kraljestva so bila v nenehnem konfliktu s sosednjimi hebrejskimi kraljestvi Izrael in Judeja, osredotočenimi zahodno od reke Jordan, čeprav je bilo znano, da so občasno nadzirali majhne dele vzhodno od reke. Eden od zapisov o tem je [[Meševa stela]], ki jo je moabski kralj Meša postavil leta 840 pr. n. št. in se hvali z gradbenimi projekti, ki jih je izvedel v Moabu in spominja na njegovo slavo in zmago nad [[Izraelci]] (Hebrejci).<ref name="rollston">{{navedi knjigo|page=54|title=Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age|url=https://books.google.com/books?id=kx9Uke_IfloC&pg=PA54|accessdate=16 June 2018|first=Chris A.|last=Rollston|year=2010|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589831070}}</ref> Stela je eden najpomembnejših neposrednih poročil svetopisemske zgodovine. Okoli leta 700 pr. n. št. so kraljestva izkoristila trgovino med Sirijo in Arabijo, ko je [[Asirija#Novoasirsko cesarstvo (1056 - 612 pr. n. št.) |Asirsko cesarstvo]] nadziralo Levant. [[Babilonija#Novobabilonsko cesarstvo (626-539 pr. n. št.) |Babilonci]] so prevzeli cesarstvo po njegovem razpadu leta 627 pr. n. št. Čeprav so kraljestva podprla Babilonce proti Judeji v opustošenju Jeruzalema leta 597 pr. n. št., so se desetletje pozneje uprli proti njim. Kraljestva so bila ponižana v vazale in tako ostala pod [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijskim]] in [[Makedonija (kraljestvo) |Helenskim]] cesarstvom.<ref name="chap-iron">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/5075|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Iron Age and the Persian Period (1200-332 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=126–130}}</ref> Vendar pa so v času rimske vladavine okoli leta 63 pr. n. št. Amon, Edom in Moab izgubili svoje izrazite identitete in se asimilirali v rimsko kulturo. === Klasično obdobje === [[File:Al Khazneh Petra edit 2 (cropped).jpg|thumb|left|upright|Al-Khazneh v Petri (približno 1. stoletje n. št.) mislijo, da je mavzolej nabatejskega kralja Areta IV.]] Osvajanje [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 332 pr. n. št. je na Bližnji vzhod uvedlo helenistično kulturo. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. se je cesarstvo razdelilo med njegove generale in na koncu je bil večji del Transjordanije predmet spora med Ptolemajci s sedežem v Egiptu in Selevkidi s sedežem v Siriji. Nabatejci, nomadski Arabci s sedežem južno od Edoma, so izkoristili boj med dvema grškima silama in uspeli leta 169 pr. n. št. ustanoviti neodvisno kraljestvo. Nabatejsko kraljestvo je nadziralo velik del trgovskih poti v regiji in se je raztezalo proti jugu ob obali Rdečega morja v puščavo Hedžas, vse do severa do Damaska, ki so ga nadzorovali le kratek čas (85–71 pr. n. št.). Nabatejci so z nadzorom nad trgovinskimi potmi obogateli in pogosto vzbujali zavist svojih sosedov.{{sfn|Taylor|2001|p=51-70}} [[Petra (Jordanija) |Petra]], neplodna prestolnica Nabatejcev, je cvetela v 1. stoletju našega štetja, saj so jo napajali obsežni vodni namakalni sistemi in kmetijstvo. Bili so tudi nadarjeni rezbarji kamna, ki so v 1. stoletju našega štetja zgradili svojo najbolj dovršeno strukturo, [[Al-Khazneh]]. Verjame se, da gre za mavzolej arabskega nabatejskega kralja Areta IV.<ref name="petra">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref> Rimske legije pod Pompejem so osvojile velik del Levanta leta 63 pr. n. št., s čimer se je začelo obdobje rimske vladavine, ki je trajalo štiri stoletja. Leta 106 je cesar [[Trajan]] neopazno aneksiral Nabatejo in obnovil [[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]], ki je postala znana kot cesta [[Via Traiana Nova]].<ref name="roman">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PVZfx3Y6o5IC&pg=PA573|page=573|title=The Roman Frontier in Central Jordan: Final Report on the Limes Arabicus Project|year=2006|publisher=Dumbarton Oaks|first1=Samuel|last1=Parker|first2=John|last2=Betlyon|accessdate=3 July 2018|isbn=9780884022985}}</ref> Rimljani so grškim mestom Transjordanije – Filadelfija (Aman), Gerasa ([[Džeraš]]), Gedara ([[Umm Qais]]), Pella ([[Tabaqat Fahl]]) in Arbila ([[Irbid]]) in drugim helenističnim mestom v Palestini in južni Siriji dali raven samostojnosti z oblikovanjem ''Dekapolisa'', desemestne lige.<ref name="atlas15">{{navedi knjigo|url=https://books.openedition.org/ifpo/4903|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=Roman Arabia|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=155–161}}</ref> Džeraš je eno najbolje ohranjenih rimskih mest na vzhodu; obiskal ga je celo cesar [[Hadrijan]] med potjo v Palestino. [[File:Jerash 01 (cropped).jpg|thumb|right|Ovalni forum Džeraša (približno 1. stoletje n. št.), ki je bil del desetmestne rimske lige ''Dekapolis''.]] Leta 324 se je [[Rimsko cesarstvo]] razcepilo, Vzhodno rimsko cesarstvo - pozneje imenovano [[Bizantinsko cesarstvo]] - je še naprej nadziralo ali vplivalo na regijo do leta 636 našega štetja. Krščanstvo je postalo legalno v cesarstvu leta 313, uradna državna religija pa leta 390, potem ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] prevzel krščanstvo. Transjordanija je v času Bizanca uspevala, krščanske cerkve so bile zgrajene povsod. [[Cerkev iz Akabe]] v Ayli, ki je bila zgrajena v tem obdobju, velja za prvo namensko krščansko cerkev na svetu<ref>{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/first-purpose-built-church|title=First purpose-built church|accessdate=4 July 2018|publisher=Guinness World Records}}</ref>. [[Umm ar-Rasas]] v južnem Amanu vsebuje vsaj 16 bizantinskih cerkva. Po [[Galilejski potres leta 363|potresu leta 363]] so bile uničile številne strukture v Petri, pojavile so se tudi morske trgovinske poti in Petra je postala zapuščen kraj. [[Sasanidsko cesarstvo]] na vzhodu je postalo rival Bizantincem in pogosta [[Bizantinsko-perzijska vojna |soočenja]] so pripeljala do tega, da so Sasanidi nadzirali nekatere dele regije, vključno s Transjordanijo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2aTFAgAAQBAJ&pg=PA302|title=The Byzantine-Islamic Transition in Palestine: An Archaeological Approach|accessdate=4 July 2018|date=30 January 2014|first=Gideon|last=Avni|publisher=OUP Oxford|page=302|isbn=9780191507342}}</ref> === Islamsko obdobje === Leta 629, med bitko pri Mu'tahu v današnjem Al Karaku, so Bizantinci in njihovi arabski krščanski pomagači, [[Gasanidi]], preprečili napad muslimanskih sil [[Pravoverni kalifi|Rašidunov]], ki je krenila proti severu proti Levantu iz Hejaza (v današnji Savdski Arabiji).<ref name="Bowersock">{{navedi knjigo|last=Bowersock|first=G. W.|last2=Brown|first2=Peter|last3=Grabar|first3=Oleg|title=Late Antiquity: A guide to the Postclassical World|publisher=Harvard University Press|accessdate=17 June 2018|url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA468|isbn=9780674511736|year=1999|pages=468–469}}</ref> Bizantinci pa so muslimane leta 636 pr. n. št. premagali v odločilni bitki pri [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]]u, severno od Transjordanije. Ta je bila bistveno ozemlje za osvojitev Damaska. Prvemu ali rašidunskem kalifatu so sledili Omajadi (661–750). Pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] je bilo v Transjordaniji zgrajenih več puščavskih [[grad]]ov, med njimi: [[Qasr Amra]], [[Qasr Al-Mshatta]], [[Qasr Al-Kharanah]], [[Qasr Al-Hallabat]] in [[Qasr Azraq]]. Pohod [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]] za prevzem Omajadskega se je začel v Transjordaniji. Močan [[potres]] leta 747 naj bi prispeval k porazu Omajadov. Abasidi so prestolnico kalifata preselili iz Damaska v [[Bagdad]]. V času Abasidske vladavine (750–969) se je več arabskih plemen preselilo proti severu in se naselilo v Levantu. Hkrati je rast pomorske trgovine zmanjšala osrednji položaj Transjordanije, območje pa je postajalo vse bolj siromašno. Po propadu Abasidov je Transjordaniji vladal [[Fatimidski kalifat]] (969–1070), nato pa križarsko [[Jeruzalemsko kraljestvo]] (1115–1187).{{sfn|Salibi|1998|p=22}} [[File:Kerak BW 1 (cropped).JPG|thumb|right|Grad Al-Karak (približno 12. stoletje), ki so ga zgradili križarji, pozneje pa so ga razširili muslimanski Ajubidi in mameluki.]] Križarji so zgradili več križarskih gradov kot del gospostva [[Oultrejordain]], vključno z [[grad Montreal|gradom Montreal]] in [[Grad Al-Karak |Al-Karak]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-_NbE5obqRMC|title=Secular Buildings in the Crusader Kingdom of Jerusalem: An Archaeological Gazetteer|page=2|publisher=Cambridge University Press|date=11 December 1997|accessdate=18 June 2018|first1=Denys|last1=Pringle|first2=Denys|last2=Pringle|isbn=9780521460101}}</ref>. Ajubidi so zgradili [[grad Ajlun]] in obnovili starejše gradove, da bi jih uporabili kot vojaške postojanke proti križarjem. Med bitko pri Hattinu (1187) blizu [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]] (tudi Tiberijsko jezero) severno od Transjordanije so križarji izgubili [[Saladin]]a, ustanovitelja rodbine [[Ajubidi|Ajubidov]] (1187–1260). Vasi v Transjordaniji pod Ajubidi so postale pomembna postajališča za muslimanske romarje, ki so se odpravili v [[Meka|Meko]] in so potovali po poti, ki je povezala Sirijo s Hejazom. [[Mameluki]] (1260–1516) so (1260–1516) uporabljali in razširili več gradov Ajubidov in so Transjordanijo razdelili med provinci Karak in Damask. V naslednjem stoletju je Transjordanija doživel mongolske napade, vendar so jih mameluki na koncu po [[Bitka pri Ajn Džalutu |bitki pri Ain Džalutu]] (1260) zavrnili.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-OmCfNI_SxAC&pg=PA11|title=Trade, Travel, and Exploration in the Middle Ages: An Encyclopedia|first1=John|last1=Friedman|first2=Kristen|last2=Figg|publisher=Routledge|date=4 July 2013|accessdate=18 June 2018|page=11|isbn=9781135590949}}</ref> Leta 1516 so sile Osmanskega kalifata osvojile ozemlje mamelukov. Vasi v Transjordaniji so bile v 16. stoletju razmeroma bogate, vendar so bile pozneje opuščene. Kraji so bili za osmanske oblasti izrednega pomena. Posledično je bila prisotnost Osmanov skoraj odsotna in zmanjšana na letne obiske pobiranja davkov. Več arabskih beduinskih plemen se je v Transjordanijo preselilo iz Sirije in Hejaza v prvih treh stoletjih osmanske vladavine, vključno plemena Adwan, Bani Sakhr in Howeitat. Ta plemena so uveljavljala zahteve po različnih delih regije in Transjordanija je tako zapadla v stanje anarhije, ki je trajala vse do 19. stoletja. To je privedlo do kratkotrajne okupacije vahabitskih sil (1803–1812), ultraortodoksnega islamskega gibanja, ki se je pojavilo v Najdu (v sodobni Savdski Arabiji). Ibrahim Paša, sin guvernerja egiptovskega ejaleta na zahtevo osmanskega sultana, je do leta 1818 ukoreninil vahabite.{{sfn|Salibi|1998|p=27-30}} Leta 1833 je Ibrahim paša vzpostavil svojo oblast nad Levantom. Njegova zatiralska politika je leta 1834 pripeljala do neuspešnega kmečkega upora v Palestini. Transjordanski mesti Al-Salt in [[Al-Karak]] so uničile sile Ibrahima paše zaradi zatiranja kmečkih voditeljev uporov. Egipčanska vladavina je bila prisilno končana leta 1841, obnovljena pa je bila osmanska vlada.<ref name="cup">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AMAbXGQDmDYC&pg=PA31|page=31|title=Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850–1921|accessdate=8 June 2016|date=11 April 2002|publisher=Cambridge University Press|first=Eugene|last=Rogan|isbn=9780521892230}}</ref> [[File:Ajloun Castle 1.jpg|thumb|right|Grad Ajlun (približno 12. stoletje), ki ga je zgradil ajubidski vodja [[Saladin]] za obrambo proti križarjem.]] Šele po kampanji Ibrahima paše je Osmansko cesarstvo poskušalo utrditi svojo prisotnost v sirskem Vilajetu, katerega del je bila tudi Transjordanija. Niz davčnih in zemljiških reform (''Tanzimat'') leta 1864 je prinesel nekaj blaginje kmetijstvu in zapuščenim vasicam, hkrati pa je sprožil povratne učinke na drugih območjih Transjordanije. Muslimanski [[Čerkezi]] in [[Čečeni]], ki so bežali pred ruskim preganjanjem, so iskali zatočišče v Levantu. V Transjordaniji in z osmansko podporo so se leta 1867 Čerkezi najprej naselili v davno zapuščeni okolici Amana, kasneje pa tudi v okoliških vaseh.<ref name="leg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HRV9AgAAQBAJ&pg=PA14|page=14−15|accessdate=7 June 2016|title=Jordan: A Hashemite Legacy|first=Beverley|last=Milton-Edwards|first2=Peter|last2=Hinchcliffe|publisher=Routledge|date=5 June 2009|isbn=9781134105465}}</ref> Potem ko so osmanske oblasti ustanovile svojo administracijo, naborništvo in strogo davčno politiko, je na območjih, ki so jih nadzorovali, prišlo do uporov. Transjordanska plemena so se uprla (upor Šoubak (1905) in upori Karak (1910)), a bila brutalno zatrta. Gradnja [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] leta 1908 - ki se je raztezala po vsej Transjordaniji in povezala Meko s Carigradom - je gospodarsko pomagala prebivalstvu, saj je Transjordanija postala postajališče za romarje. Vendar so vse večje politike turkifikacije in centralizacije, ki jih je sprejelo Osmansko cesarstvo, razočarale Arabce v Levantu. === Sodobnost === {{glavni| Emirat Transjordanija}} [[File:030Arab.jpg|thumb|left|Vojaki arabske vojske pod vodstvom Hašemita, ki so leta 1916 držali zastavo Velikega arabskega upora.]] Štiri stoletja stagnacije med osmansko vladavino so se končala med prvo svetovno vojno z arabskim uporom 1916, ki so ga poganjale dolgotrajne zamere osmanskim oblastem in vse večji arabski nacionalizem. Upor so vodili Hussein, šarif iz Meke in njegovi sinovi [[Abdulah Ibn Husein |Abdulah]], [[Faisal I. Iraški|Faisal]] in Ali, člani [[Hašemiti|hašemitske]] družine iz Hejaza, potomci preroka Mohameda. Na lokalni ravni je upor pridobil podporo transjordanskih plemen, vključno z beduini, Čerkezi in kristjani. Zavezniki prve svetovne vojne, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, katerih interesi so se zbližali z Arabci, so nudili podporo. Upor se je začel 5. junija 1916 iz Medine in se širil proti severu, dokler boji niso dosegli Transjordanije v bitki pri Akabi, 6. julija 1917.<ref name="revolt">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA117|page=117|title=World War I: Encyclopedia, Volume 1|publisher=ABC-CLIO|first=Spencer|last=Tucker|year=2005|accessdate=5 July 2018|isbn=9781851094202}}</ref> Upor je dosegel svoj vrhunec, ko je Faisal oktobra 1918 vstopil v Damask in na (Occupied Enemy Territory Administration ) OETA vzhodu ustanovil vojaško upravo, ki jo je vodil arabski narod, kasneje razglašena za Arabsko kraljestvo Sirija, katere del je bila tudi Transjordanija. V tem obdobju je najdaljšo regijo države, vključno Ma'an in Akabo, zahtevalo tudi sosednje kraljestvo Hejaz. Že nastalo Hašemitsko kraljestvo nad Veliko Sirijo se je 24. julija 1920 med bitko pri Maysalunu moralo predati francoskim četam; Francozi so zasedli le severni del Sirskega kraljestva in Transjordanijo zapustili v obdobju interregnum. Arabske težnje niso uspele pridobiti mednarodnega priznanja, predvsem zaradi tajnega [[Sykes-Pickotov sporazum|sporazuma Sykes-Picot]] iz leta 1916, ki je regijo razdelil na francosko in britansko vplivno sfero in [[Balfourjeva deklaracija |Balfourjeve deklaracije]] iz leta 1917, ki je Judom obljubila Palestino. Hašemiti in Arabci so to videli kot izdajo svojih prejšnjih dogovorov z Britanci, vključno z dopisovanjem McMahon-Hussein iz leta 1915, v katerem so Britanci izrazili pripravljenost priznati neodvisnost združene arabske države, ki se razteza od [[Alep]]a do [[Aden, Jemen|Adna]] pod vladavino Hašemitov.<ref name="tell2013">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XR56Jup9hwwC&pg=PT55|title=The Social and Economic Origins of Monarchy in Jordan|publisher=Springer|first=Tariq Moraiwed|last=Tell|doi=10.1057/9781137015655|accessdate=23 July 2018|date=7 January 2013|isbn=978-1-349-29089-5}}</ref> [[File:The high commissioner's first visit to Transjordan, in Es-Salt..jpg|thumb|left|Prebivalci Al-Salta se zberejo 20. avgusta 1920 med obiskom britanskega visokega komisarja v Transjordaniji.]] Britanski visoki komisar za Palestino in Transjordanijo Herbert Samuel je 21. avgusta 1920 odpotoval v Transjordanijo, da bi se srečal s prebivalci mesta Al-Salt. Tam je izjavil, da bo britanska vlada pomagala pri ustanovitvi lokalnih vlad v Transjordaniji, ki naj bo ločena od Palestine. Britanski uradniki so se 2. septembra v Umm Qaisu srečali s pomembnimi Transjordanci, kjer je major Fitzroy Somerset prejel peticijo, v kateri je zahteval, da neodvisno arabsko vlado v Transjordaniji vodi arabski knez (emir); prodaja zemljišč v Transjordaniji Judom in preprečevanje tamkajšnjega judovskega priseljevanja; da Britanija financira in ustanovi narodno vojsko; in ohraniti prosto trgovino med Transjordanijo in ostalo regijo.<ref name="tj">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HXNnEkLRtSoC&pg=PA35|page=35|title=Nationalist Voices in Jordan: The Street and the State|publisher=University of Texas Press|date=15 September 2009|author=Betty S. Anderson}}</ref> Približno ob istem času je Abdulah, drugi sin šarifa Husseina, prišel 21. novembra 1920 iz Hejaza z vlakom v Ma'an na jugu Transjordanije, da bi unovčil veliko sirsko kraljestvo, ki ga je izgubil njegov brat. Transjordanija je bil takrat v neredu, saj s svojimi nefunkcionalnimi lokalnimi upravami ni obvladala položaja. Abdulah je pridobil zaupanje plemenskih voditeljev, preden so se prepričali v prednosti organizirane vlade. Abdulahovi uspehi so pri Britancih vzbujali zavist, čeprav jim je bilo to v interesu, zato so Abdulaha nenaklonjeno sprejeli za vladarja Transjordanije. Marca 1921 so se Britanci odločili, da to območje dodajo v svoj mandat za Palestino, v katerem bodo izvajali svojo politiko "šarifijanske rešitve", ne da bi uporabili določbe mandata, ki obravnavajo judovsko naselitev. 11. aprila 1921 je bil ustanovljen Transjordanski Emirat z Abdulahom kot emirjem.{{sfn|Salibi|1998|p=93-101}} Septembra 1922 je svet [[Društvo narodov |Društva narodov]] Transjordanijo priznal kot državo po pogojih transjordanskega memoranduma.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historynet.com/creating-chaos-lawrence-of-arabia-and-the-1916-arab-revolt.htm|title=Creating Chaos: Lawrence of Arabia and the 1916 Arab Revolt|accessdate=15 October 2015|date=10 August 2010|first=O'Brien|last=Browne|publisher=HistoryNet, LLC.}}</ref><ref>''League of Nations Official Journal'', Nov. 1922, pp. 1188–1189, 1390–1391.</ref> Transjordanija je ostala britanski mandat do leta 1946, vendar je dobila večjo stopnjo avtonomije kot regija zahodno od reke Jordan.<ref name="protectorate">Marjorie M. Whiteman, Digest of International Law, vol. 1, U.S. State Department (Washington, D.C.: U.S. Government Printing Office, 1963) pp 636, 650–652</ref> Prva organizirana vojska v Jordaniji je bila ustanovljena 22. oktobra 1920 in je bila imenovana "Arabska legija". Legija je zrasla s 150 moških leta 1920 na 8000 leta 1946. Mnogo težav je nastalo ob prevzemu oblasti v regiji s strani hašemitskega vodstva. V Transjordaniji je manjše lokalne upora pri Kurah v letih 1921 in 1923 emir Abdulah zatrl s pomočjo britanskih sil. Vahabiti iz Najda so se okrepili in v letih 1922–1924 večkrat napadli južne dele njegovega ozemlja, kar je resno ogrozilo položaj emirja.<ref name="modernjordan">{{navedi knjigo|last=Salibi|first=Kamal|accessdate=20 March 2016|title=The Modern History of Jordan |url=https://books.google.com/books?id=7zdi2sCuIh8C&pg=PA104 |date=1998 |publisher=I.B.Tauris |isbn=978-1-86064-331-6 |pages=10, 30, 31, 49, 104}}</ref> Emir teh napadov ni mogel odvrniti brez pomoči lokalnih beduinskih plemen in Britancev, ki so vzdrževali vojaško oporišče z majhnim odredom RAF blizu Amana. === Po osamosvojitvi === [[File:King Abdullah I of Jordan declaring independence, 25 May 1946.jpg|thumb|right|Kralj Abdullah I je 25. maja 1946 prebral deklaracijo o neodvisnosti.]] Londonska pogodba, ki sta jo 22. marca 1946 podpisala britanska vlada in Transjordanski emir, je priznala neodvisnost Transjordanije po ratifikaciji parlamentov obeh držav.<ref name="FRUS1946">{{navedi knjigo|title=Foreign relations of the United States, 1946. The Near East and Africa, Vol. 7|date=1946|publisher=United States Department of State|pages=794–800|url=http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v07|accessdate=13 March 2016}}</ref> 25. maja 1946, na dan, ko je transjordanski parlament ratificiral pogodbo, je ta dvignila status kraljevine pod imenom Hašemitsko kraljestvo Transjordanija, z Abdulahom kot prvim kraljem.<ref>{{navedi knjigo|first=N.H.|last=Aruri|title=Jordan: a study in political development (1921–1965)|accessdate=20 March 2016 |url=https://books.google.com/books?id=GVaG4WGKj9MC&pg=PA90|year=1972|publisher=Springer Netherlands|isbn=978-90-247-1217-5|page=90}}</ref> Ime je bilo skrajšano na Hašemitsko kraljevino Jordanijo 26. aprila 1949. 25. maja se danes praznuje kot državni dan neodvisnosti, državni praznik. Jordanija je postala članica Združenih narodov 14. decembra 1955. 15. maja 1948 je Jordanija kot del arabsko-izraelske vojne napadla Palestino skupaj z drugimi arabskimi državami. Po vojni je Jordanija nadzorovala Zahodni breg in 24. aprila 1950 je Jordanija po konferenci v Jerihu uradno anektirala ta ozemlja. V odgovor so nekatere arabske države zahtevale izgon Jordanije iz Arabske lige. 12. junija 1950 je Arabska liga razglasila, da je aneksija začasen, praktičen ukrep in da Jordanija obdrži ozemlje kot "skrbnik" do prihodnje poravnave. Kralja Abdulaha so leta 1951 v [[mošeja Al Aksa|mošeji Al Aksa]] umorili palestinski militanti in sicer zaradi govoric, da namerava podpisati mirovno pogodbo z Izraelom. Abdulaha je nasledil njegov sin Talal, ki je kmalu zaradi bolezni abdiciral v korist svojega najstarejšega sina [[Husein I. Jordanski|Huseina]].<ref name="kojt">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-remembers-king-talal|title=Jordan remembers King Talal|publisher=The Jordan Times|accessdate=1 June 2017|date=6 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803133637/http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-remembers-king-talal|archive-date=2017-08-03|url-status=dead}}</ref> Talal je leta 1952 ustanovil sodobno ustavo države. Husein se je na prestol povzpel leta 1953 v starosti 17 let. Jordanija je bila v naslednjem obdobju priča veliki politični negotovosti. 1950-ta so bila obdobje političnih preobratov, ko sta naserizem in pan-arabizem zajela arabski svet. 1. marca 1956 je kralj Husein arabiziral poveljstvo vojske z odpustom številnih visokih britanskih častnikov, kar je bilo storjeno z odstranjevanjem preostalega tujega vpliva v državi. Leta 1958 sta Jordanija in sosednji Hašemitski Irak ustanovila Arabsko federacijo kot odgovor na oblikovanje rivalske [[Združena arabska republika|Združene arabske republike]] med Naserjevim Egiptom in Sirijo. Zveza je trajala le šest mesecev, razpadla pa je po tem, ko je iraškega kralja Faisala II. (Husseinov bratranec) 14. julija 1958 odstavil krvavi vojaški udar.<ref name="jejok">{{navedi knjigo|first=Bruce|last=Maddy-Weitzman|chapter=Jordan and Iraq: Efforts at Intra-Hashimite Unity|title=Middle Eastern Studies|pages=65–75|date=3 January 1990|jstor=4283349|publisher= Taylor & Francis, Ltd}}</ref> [[File:Karama aftermath 1.jpg|thumb|right|Kralj Husein je 21. marca 1968 po bitki pri Karamehu preveril zapuščeni izraelski tank.]] Jordanija je podpisala vojaški pakt z Egiptom, tik preden je Izrael začel preventivno stavko po Egiptu, da bi junija 1967 začel [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]], kjer sta se Jordanija in Sirija pridružili vojni. Arabske države so bile poražene in Jordanija je izgubila nadzor nad Zahodnim bregom proti Izraelu. Sledila je vojna izčrpavanja z Izraelom, ki je vključevala bitko pri Karamehu leta 1968, kjer so združene sile jordanske vojske in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) odvrnile izraelski napad na taborišče Karameh na jordanski meji z Zahodnim bregom. Kljub dejstvu, da so bili Palestinci omejeno vpleteni proti izraelskim silam, so dogodki na Karamehu v arabskem svetu pridobili široko prepoznavnost in priznanje. Kot rezultat, je bilo časovno obdobje po bitki priča porastu podpore palestinskim paravojaškim elementom (''fedayein'') znotraj Jordanije iz drugih arabskih držav. Dejavnosti fedayeina so kmalu postale grožnja vladavini Jordanije. Septembra 1970 je jordanska vojska ciljala na fedayein in posledični boji so pripeljali do izgona palestinskih borcev iz različnih skupin PLO v Libanon, v sporu, ki je postal znan kot ''Črni september''.<ref name="Muzaffar Husain Syed, Syed Saud Akhtar, B D Usmani">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eACqCQAAQBAJ|title=Concise History of Islam|accessdate=15 October 2015|date=24 September 2011|first=Muzaffar Husain|last=Syed|first2=Syed Saud|last2=Akhtar|first3=B D|last3=Usmani |publisher=Vij Books India Pvt Ltd|page=378}}</ref> Leta 1973 sta Egipt in Sirija proti Izraelu vodili [[Jomkipurska vojna|Jomkipursko vojno]], boj pa se je zgodil po črti prekinitve ognja na reki Jordan iz leta 1967. Jordanija je poslala brigado v Sirijo, da bi napadla izraelske enote na sirskem ozemlju, vendar izraelskih sil ni angažirala z jordanskega ozemlja. Na konferenci na vrhu v Rabatu leta 1974 se je Jordanija, skupaj z ostalimi člani arabske lige strinjala, da je PLO »edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva«. Nato se je leta 1988 Jordanija odpovedala terjatvam do Zahodnega brega leta. Na konferenci v Madridu 1991 je Jordanija privolila v pogajanja o mirovni pogodbi, ki sta jo sponzorirali ZDA in Sovjetska zveza. Mirovna pogodba med Izraelom in Jordanijo je bila podpisana 26. oktobra 1994. Leta 1997 so izraelski agenti vstopili v Jordanijo s kanadskimi potnimi listi in zastrupili Khaleda Meshala, starejšega vodjo Hamasa. Izrael je priskrbel protistrup proti strupu in izpustil na desetine političnih zapornikov, vključno s šejkom Ahmedom Yassinom, potem ko je kralj Husein zagrozil, da bo razveljavil mirovno pogodbo. [[File:HabisAlMajali&WasfiAlTall.jpg|thumb|right|Vojaški načelnik Habis Majali in premier Wasfi Tal med vojaško parado leta 1970, dve splošno priznani nacionalni osebnosti.]] 7. aprila 1999 se je [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] ob smrti očeta Huseina povzpel na prestol. Abdulah je začel ekonomsko liberalizacijo, ko je prevzel prestol, njegove reforme pa so privedle do gospodarskega razcveta, ki se je nadaljeval do leta 2008. Abdulahu II. je treba pripisati povečanje tujih naložb, izboljšanje javno-zasebnega partnerstva in zagotavljanje temelje za območje proste trgovine Akaba in cvetočo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) Jordanije. Prav tako je postavil pet drugih posebnih gospodarskih con. Vendar pa je v naslednjih letih jordansko gospodarstvo doživljalo stiske, saj se je spoprijelo z učinki velike recesije in prelivanja iz arabske pomladi. [[Al Kaida]] pod vodstvom [[Abu Musab al-Zarkavi |Abu Musaba al Zarqavija]] je 9. novembra 2005 v Amanu sprožila usklajene eksplozije v treh hotelskih lobijih, v katerih je bilo 60 smrtnih žrtev in 115 ranjenih. Bombe, ki so bile namenjene civilistom, so povzročile veliko ogorčenje pri Jordancih. Napad velja za redek dogodek v državi, jordanska notranja varnost pa se je nato močno izboljšala. Od takrat ni bilo večjih terorističnih napadov. Islamski skrajneži na Abdulaha in Jordanijo gledajo z obnašanjem do mirovne pogodbe države z Izraelom in njegovega odnosa do Zahoda. Arabska pomlad so bili obsežni protesti, ki so v [[Arabski svet|arabskem svetu]] izbruhnili leta 2011 in so zahtevali gospodarske in politične reforme. Mnogi od teh protestov so porušili režime v nekaterih arabskih državah, kar je privedlo do nestabilnosti, ki se je končala z nasilnimi državljanskimi vojnami. V Jordaniji je kot odziv na domače nemire Abdulah zamenjal svojega premierja in uvedel številne reforme, med drugim: reformo ustave in zakone, ki urejajo javne svoboščine in volitve. Proporcionalna zastopanost je bila ponovno vpeljana v jordanski parlament na splošnih volitvah leta 2016, kar bi po njegovem mnenju na koncu pripeljalo do ustanovitve parlamentarne vlade. Jordanija je bila v veliki meri neokrnjena zaradi nasilja, ki je zajelo regijo, kljub prilivu 1,4 milijona sirskih beguncev v državo, ki ji primanjkuje naravnih virov in nastanku [[Islamska država |Islamske države Irak in Levant]] (ISIL). == Geografija == {{glavni| Geografija Jordanije}} [[File:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|thumb|left|Zaradi videza Wadi Ruma kot površje Marsa je postal priljubljena filmska in turistična atrakcija.]] Jordanija je strateško na križišču celin Azije, Afrike in Evrope, na območju [[Levant]]a, [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]], zibelke civilizacije. Kraljestvo leži med 29 ° in 34 ° S, ter 34 ° in 40 ° E. Velika je 89.341 kvadratnih kilometrov, med najsevernejšo ([[Umm Qais]]) in najjužnejšo ([[Akaba]]) točko dolga 400 kilometrov. Ta zahodna meja poteka po Jordanskem tektonskem jarku, po katerem teče reka [[Jordan]], jarek pa se preko Mrtvega morja nadaljuje kot Wadi Araba. Zahodno od jarka leži 800 m visok , hribovit in zakrasel [[Zahodni breg]]. Vzhodno je sušna planota z oazami in sezonskimi vodnimi tokovi. Vzhodjordansko hribovje je v severnem delu iz apnencev in dolomitov, južno prevladujejo razčlenjeno površje iz mezozojskih peščenjakov. Najvišja točka je Jabal Umm al Dami s 1854 m nadmorske višine, najnižja pa je Mrtvo morje -420 m, najnižja kopenska točka na zemlji. Proti vzhodu hribovje prehaja v Jordansko puščavo na 600 – 900 m nmv. Večja mesta so zaradi svojih rodovitnih tal in sorazmerno obilnih padavin na severozahodnem delu kraljestva. Sem spadajo [[Irbid]], [[Džeraš]] in [[Zarka]] na severozahodu, glavno mesto [[Aman]] in [[Al-Salt]] na srednjem zahodu ter [[Madaba]], [[Al-Karak]] in [[Akaba]] na jugozahodu. Večji mesti na vzhodnem delu države sta oazni mesti Azrak in Ruvaišed.<ref name="geo">{{navedi knjigo|title=Geo-data: The World Geographical Encyclopedia|pages=281–283|accessdate=10 March 2016|publisher=Gale Research Company|year=2003|first=John|last=McCoy|url=https://books.google.com/books/about/Geo_data.html?id=tVIRAQAAMAAJ|isbn=9780787655815}}</ref> Na zahodu se visokogorsko območje obdelovalnih površin in mediteranski zimzeleni gozd nenadoma spusti v dolino reke Jordan. Razkolna dolina z reko Jordan in [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]] ločuje Jordanijo od [[Izrael]]a. Jordanija ima 26 kilometrov obalne črte v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] ob Rdečem morju. Reka [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]], vzhodni pritok [[Jordan]]a, je del meje med Jordanijo in [[Sirija|Sirijo]] (vključno z zasedeno Golansko planoto) proti severu. Ostale meje so oblikovane z več mednarodnimi in lokalnimi sporazumi in ne sledijo dobro opredeljenim naravnim danostim. [[File:Dead sea newspaper.jpg|thumb|right|Mrtvo morje je najnižja točka in najbolj slano vodno telo na zemlji.]] Jordanija ima raznoliko paleto [[habitat]]ov in [[ekosistem]]ov zaradi raznolikih pokrajin in okolij. Leta 1966 je bilo ustanovljeno Kraljevo društvo za varstvo narave za zaščito in upravljanje naravnih virov Jordanije.<ref name="jordan-chm">{{navedi splet|title=The Main Jordanian Ecosystems|url=http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312063256/http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|url-status=dead|archive-date=12 March 2016|website=Jordanian Clearinghouse Mechanism|publisher=Jordanian Ministry of Environment|accessdate=12 March 2016}}</ref> Naravni rezervati so biosferni rezervat Dana, rezervat Azraq Wetland, rezervat divjih živali Shaumari in naravni rezervat Mujib.<ref name="tgjobd">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2010/sep/04/jordan-nature-parks-eco-tourism|accessdate=9 April 2016|date=4 September 2010|publisher=The Guardian|title=Jordan's green crusade|first=Gemma|last=Bowes}}</ref> === Podnebje === Podnebje v Jordaniji se zelo razlikuje. Na splošno se dlje od Sredozemlja v notranjosti pojavljajo večji temperaturni kontrasti in manj padavin. Povprečna nadmorska višina države je 812 m. V visokogorju nad [[Dolina reke Jordan|dolino Jordana]], gorah okrog Mrtvega morja in Wadi Arabe ter na jugu Rasa Al Naqaba prevladuje mediteransko podnebje z okoli 300 – 800 mm padavin, medtem ko so vzhodna in severovzhodna območja države sušna puščava (100 – 300 mm padavin). Čeprav puščavski deli kraljestva dosegajo visoke temperature, vročino po navadi umirjata nizka vlaga in dnevni vetrič, noči pa hladne.<ref name="obgjo">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lmPVOL9_r7MC&pg=PA11|title=The Report: Jordan 2011|page=11|publisher=Oxford Business Group|accessdate=18 June 2016|year=2011|isbn=9781907065439}}</ref> Poletja, ki trajajo od maja do septembra, so vroča in suha, temperature pa so med julijem in avgustom v povprečju znašale okoli 32 ° C in včasih presegle 40 ° C. Zima, ki traja od novembra do marca, je razmeroma hladna, temperature v povprečju znašajo okoli 13 ° C. Pozimi so na nekaterih zahodnih višavjih pogoste padavine in občasne snežne.<ref name="majocw">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LbdAnZft2F4C&pg=PA404|page=404|accessdate=14 June 2016|date=21 April 2011|title=Water, Life and Civilisation: Climate, Environment and Society in the Jordan Valley|publisher=Cambridge University Press|first1=Emily|last1=Black|first2=Steven|last2=Mithen|isbn=9781139496674}}</ref> === Ekologija === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Jordanije}} [[File:Ajlun Green.jpg|thumb|Gozd v Ajlunu, severna Jordanija.]] V Jordaniji je bilo zabeleženih več kot 2000 rastlinskih vrst.<ref>{{navedi knjigo|last=Cordova|first=Carlos E.|title=Millennial Landscape Change in Jordan: Geoarchaeology and Cultural Ecology |url=https://books.google.com/books?id=1eWaveyEIlcC&pg=PA47 |year=2007 |publisher=University of Arizona Press |isbn=978-0-8165-2554-6 |pages=47–55|accessdate=15 June 2016}}</ref> Številne cvetoče rastline cvetijo spomladi po zimskem deževju, vrsta vegetacije pa je v veliki meri odvisna od ravni padavin. Gorske regije na severozahodu so odete v gozdove, na jugu in vzhodu pa vegetacija postane bolj grmičasta in prehaja v stepsko rastje.<ref>{{navedi knjigo|author1=Mallon, David P.|author2=Kingswood, Steven Charles|title=Antelopes: North Africa, the Middle East, and Asia |url=https://books.google.com/books?id=uFo03Nd2oj8C&pg=PA103 |year=2001 |publisher=IUCN |isbn=978-2-8317-0594-1 |pages=103–104 |accessdate=31 August 2016}}</ref> Gozdovi pokrivajo 1500 km², manj kot 2 % Jordanije, zaradi česar je Jordanija med najmanj gozdnatimi državami na svetu. Rastlinske vrste in rodovi so: alepski bor (''Pinus halepensis''), ''Sarcopoterium'', ''Salvia dominica'', črni iris (''Iris chrysographes''), [[Tamariša]], ščirovka ''Anabasis'', ''Artemisia arborescens'', [[akacija]], [[Vednozelena cipresa]] in feničanski brin (''Juniperus phoenicea''). Gorske regije na severozahodu so odete v naravne gozdove [[bor (drevo)|bora]], listopadnega [[hrast]]a, [[črničevje]], [[pistacija|pistacije]] in divjih [[oljka|oljk]]. Med sesalci in plazilci so med drugim tudi dolgouhi jež (''Hemiechinus auritus)''), koza ''Capra nubiana'', [[divja svinja]], [[damjak]], arabski volk (''Canis lupus arabs''), puščavski varan (''Varanus griseus''), medarski jazbec (''Mellivora capensis''), kuščarji, [[karakal]], zlati šakal (''Canis aureus'') in [[srna]]. Ptice so: [[siva vrana]], [[šoja]], golouhi jastreb (''Torgos tracheliotos''), puščavski sokol (''Falco peregrinus pelegrinoides''), [[smrdokavra]], sova ''Bubo ascalaphus'', [[kukavica]], izraelski rdečeperutec (''Onychognathus tristramii''), palestinski medoses (''Cinnyris osea''), puščavski škrlatec (''Carpodacus synoicus''), [[južna postovka]], domača vrana (''Corvus splendens'') in ''Pycnonotus xanthopygos''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |title=Mujib Biosphere Reserve |publisher=Royal Society for the Conservation of Nature |accessdate=19 December 2015 |archive-date=2018-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020155345/http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |url-status=dead }}</ref> === Največja mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta Jordanije | country = Jordanija | list_by_pop = | class = nav | stat_ref = [http://www.citypopulation.de/Jordan.html ] | div_name = Pokrajina | div_link = |city_1 = Aman |div_1 = Aman (pokrajina) |pop_1 = 1,349,260 |img_1 = Amman.jpg |city_2 = Zarka |div_2 = Zarqa (pokrajina) |pop_2 = 502,900 |img_2 = Qurtobah, Az-Zarqa, Jordan - panoramio (3).jpg |city_3 = Irbid |div_3 = Irbid (pokrajina) |pop_3 = 313,800 |img_3 = Irbid1.jpg |city_4 = Ruseifa |div_4 = Zarqa (pokrajina) |pop_4 = 289,800 |img_4 = Ameriyya District-Russeifa10.jpg |city_5 = Al Quwaysimah |div_5 = Amman (pokrajina) |pop_5 = 176,400 |img_5 = |city_6 = Wadi as-Ser |div_6 = Aman (pokrajina) |pop_6 = 158,900 |img_6 = |city_7 = Tilā' al-'Alī |div_7 = Aman (pokrajina) |pop_7 = 147,400 |img_7 = |city_8 = Ajlun |div_8 = Ajlun (pokrajina) |pop_8 = 125,000 |img_8 = |city_9 = Akaba |div_9 = Akaba (pokrajina) |pop_9 = 111,600 |img_9 = Aqaba1.jpg |city_10 = Khuraybat as-Sūq |div_10 = Aman (pokrajina) |pop_10 = 110,600 |img_10 = }} === Administrativne enote === Prva enota v Jordaniji je ''muhafazah'' (arabsko محافظة / ''muḥāfaẓa'') ali pokrajina. Te so razdeljene na ''liwa'' ali okrožja, ki so pogosto nadalje razdeljena na ''qda'' ali pod-okrožja. Nadzor vsake upravne enote je v upravnem središču, znanem kot ''nahia''.<ref name="Muni">{{navedi splet|title=Annex B: Analysis of the municipal sector |work=Third Tourism Development Project, Secondary Cities Revitalization Study |date=24 May 2005 |page=4 |publisher=Ministry of Antiquities and Tourism, Hashemite Kingdom of Jordan |url=http://www.mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419052114/http://mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-date=19 April 2016 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Jordan, administrative divisions - de - colored.svg|thumb|350px|Jordanske pokrajine]] <div class="left"> {|class="wikitable" |- ! !! Pokrajina !! Upravno središče !! Št. prebivalcev |- !colspan="5"|Severna regija |- |1 ||[[Irbid (pokrajina)|Irbid]] ||[[Irbid]] ||1.770.158 |- |2 ||[[Ajlun (pokrajina)|Ajlun]] ||[[Ajlun]] ||176.080 |- |3 ||[[Džeraš (pokrajina)|Džeraš]] ||[[Džeraš]] ||237.059 |- |4 ||[[Mafraq (pokrajina)|Mafraq]] ||[[Mafraq]] ||549.948 |- !colspan="5"|Centralna regija |- |5 ||[[Balqa (pokrajina)|Balqa]] ||[[Al-Salt]] ||491.709 |- |6 ||[[Madaba (pokrajina)|Madaba]] ||[[Madaba]] ||189.192 |- |7 ||[[Aman (pokrajina)|Aman]] ||[[Aman]] ||4.007.256 |- |8 ||[[Zarka (pokrajina)|Zarka]] ||[[Zarka]] ||1.364.878 |- !colspan="5"|Južna regija |- |9 ||[[Karak (pokrajina)|Karak]] ||[[Al-Karak]] ||316.629 |- |10 ||[[Tafilah (pokrajina)|Tafila]] ||[[Tafila]] ||96.291 |- |11 ||[[Ma'an (pokrajina)|Ma'an]] ||[[Ma'an]] ||144.083 |- |12 ||[[Akqaba (pokrajina)|Akaba]] ||[[Akaba]] ||188.160 |} </div> == Gospodarstvo == [[File:Jordan Export Treemap.jpg|thumb|upright=1.35|Predstavitev izvoza Jordanije.]] Jordanijo Svetovna banka uvršča med države "zgornjega in srednjega dohodka".<ref name="data.worldbank.org">{{navedi splet |url=http://data.worldbank.org/country/jordan|title=Jordan Data |publisher=World Bank|accessdate=14 June 2016}}</ref> Vendar približno 14,4 % prebivalstva dolgoročno živi pod nacionalno mejo revščine (leta 2010), skoraj tretjina pa je padla pod državno mejo revščine v določenem času leta - znana kot prehodna revščina. Gospodarstvo, ki se ponaša z 39.453 milijardami dolarjev (leta 2016), je med letoma 2004 in 2008 raslo po povprečni stopnji 8 % na leto in približno 2,6 % 2010 naprej. BDP na prebivalca se je v 1970-ih povečal za 351 %, v 1980-ih padel za 30 %, v 1990-ih pa se je povečal za 36 % - trenutno na 40.406 USD na prebivalca s pariteto kupne moči.<ref>{{navedi splet |author1=International Monetary Fund. Fiscal Affairs Dept |title=Jordan : Technical Assistance Report-Public Investment Management Assessment (PIMA) |url=https://www.imf.org/en/Publications/CR/Issues/2017/12/18/Jordan-Technical-Assistance-Report-Public-Investment-Management-Assessment-PIMA-45461 |website=IMF |language=en}}</ref> Jordansko gospodarstvo je eno najmanjših gospodarstev v regiji, prebivalstvo države pa trpi zaradi relativno visokih stopenj brezposelnosti in revščine. Jordansko gospodarstvo je razmeroma dobro razpršeno. Trgovina in finance skupaj predstavljajo skoraj tretjino BDP; prevoz in komunikacije, gospodarske javne službe in gradbeništvo predstavljajo petino, rudarstvo in proizvodnja pa skoraj petino. Kljub načrtom za širitev zasebnega sektorja država ostaja prevladujoča sila v jordanskem gospodarstvu.. Čista uradna razvojna pomoč Jordaniji je leta 2009 znašala 761 milijonov USD; po mnenju vlade je bilo približno dve tretjini teh sredstev dodeljenih kot donacije, od tega polovica neposredna proračunska podpora.<ref name=oecd-jord>{{navedi splet |title=Jordan |url=http://www.oecd.org/dac/aideffectiveness/Jordan%203.pdf |date=2012|accessdate=20 March 2016|publisher=OECD}}</ref> Uradna valuta je jordanski dinar, ki je vezan na posebne pravice črpanja MDS-ja, kar ustreza tečaju 1 USD 0,709 din ali približno 1 din 1,41044 dolarja.<ref>{{navedi splet|accessdate=20 March 2016|title=Exchange Rate Fluctuations|url=http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|publisher=Programme Management Unit |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040719135641/http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|date=1 February 2004|archivedate=19 July 2004}}</ref> Leta 2000 se je Jordanija pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in podpisala sporazum o prosti trgovini med Jordanijo in ZDA, s čimer je postala prva arabska država, ki je sklenila sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami. Jordanija ima napreden status z EU, kar je olajšalo večji dostop do izvoza na evropske trge. Zaradi počasne gospodarske rasti, visokih subvencij za energijo in hrano ter napihnjene delovne sile v javnem sektorju Jordanija običajno porabi letni proračunski primanjkljaj. [[File:Jamal Abdul Nasser Circle Amman Jordan.jpg|thumb|right|Pogled na del prestolnice Aman.]] Velika recesija in nemiri, ki jih je povzročila arabska pomlad, so znižali rast BDP Jordanije, kar je škodilo trgovini, industriji, gradbeništvu in turizmu. Prihodi turistov so se od leta 2011 močno zmanjšali.<ref name=ftharsh>{{navedi splet |accessdate=20 March 2016|title=Harsh blow to Jordanian economy |url=http://www.ft.com/cms/s/0/7c904b80-a1a8-11e0-b9f9-00144feabdc0.html#axzz2Ii3L4rS7 |publisher=Financial Times|date=28 June 2011}}{{subscription required}}</ref> Od leta 2011 so plinovod za zemeljski plin na Sinaju, ki oskrbuje Jordanija iz Egipta, 32-krat napadle skupine Islamske države. Jordanija je imel izgube za več milijard dolarjev, ker je moral nadomestiti dražja olja s težkimi gorivi za proizvodnjo električne energije. Novembra 2012 je vlada znižala subvencije za gorivo in s tem povečala svojo ceno. Pozneje razveljavljena odločba je povzročila velike proteste po vsej državi. Jordanski skupni zunanji dolg je v letu 2011 znašal 19 milijard dolarjev, kar predstavlja 60 % njegovega BDP. Leta 2016 je dolg dosegel 35,1 milijarde USD, kar predstavlja 93 % njegovega BDP. To znatno povečanje se pripisuje učinkom regionalne nestabilnosti, ki povzročajo: zmanjšanje turistične dejavnosti, zmanjšane tuje naložbe, povečani vojaški izdatki, napadi na egiptovski plinovod, propad trgovine z Irakom in Sirijo, stroški nastanitve sirskih beguncev in nakopičene obresti iz posojil. Po podatkih Svetovne banke so sirski begunci Jordanijo stali več kot 2,5 milijarde ameriških dolarjev na leto, kar predstavlja 6 % BDP in 25 % vladnih letnih prihodkov. Tuja pomoč krije le majhen del teh stroškov, 63 % vseh stroškov krije Jordanija. Vlada je sprejela program varčevanja, katerega cilj je do leta 2021 Jordanski delež dolga v BDP zmanjšati na 77 %. Program je uspel preprečiti, da bi se dolg v letu 2018 dvignil nad 95 %.<ref>{{navedi splet|url=http://carnegieendowment.org/sada/75865|title=Slowing Jordan’s Slide Into Debt|accessdate=31 May 2018|date=22 March 2018|work=Kirk Sowell|publisher=Carnegie}}</ref> Delež dobro izobraženih in kvalificiranih delavcev v Jordaniji je s sorazmerno sodobnim izobraževalnim sistemom med najvišjimi v regiji v sektorjih, kot sta IKT in industrija. To je pritegnilo velike tuje naložbe v Jordanijo in državi omogočilo izvoz delovne sile v države Perzijskega zaliva. Tokovi nakazil v Jordanijo so se hitro povečevali, zlasti konec 1970-ih in 1980-ih in ostajajo pomemben vir zunanjega financiranja.<ref>Al-Assaf, G. and Al-Malki, A., (2014), Modelling the Macroeconomic Determinants of Workers' Remittances: The Case of Jordan, International Journal of Economics and Financial Issues, Vol. 4, issue 3, p.&nbsp;514–526.</ref> Nakazila jordanskih izseljencev so v letu 2015 znašala 3,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je opazno povečanje zneskov prenosov v primerjavi z letom 2014, kjer so nakazila presegla 3,66 milijarde USD, s čimer je Jordanija na četrtem največjem prejemniku v regiji. === Promet === Jordanija je bila glede na indeks gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma 2010 na 35. mestu najboljše infrastrukture na svetu, ki je ena najvišjih uvrstitev v svetu v razvoju. Ta visok infrastrukturni razvoj je bil potreben zaradi tranzitne lege države za blago in storitve v Palestino in Irak. Palestinci uporabljajo Jordanijo kot tranzitno državo zaradi izraelskih omejitev, Iračani pa zaradi nestabilnosti v Iraku.<ref name="www3.weforum.org">{{navedi splet |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2010-11.pdf|title=The Global Competitiveness Report 2010–2011|publisher=World Economic Forum |accessdate=7 January 2016}}</ref> Po podatkih jordanskega ministrstva za javna dela in stanovanja je jordansko cestno omrežje do leta 2011 obsegalo 2878 km glavnih cest, 2592 km podeželskih cest in 1733 km stranskih cest. Hedžaška železnica, zgrajena v času Osmanskega cesarstva, ki se razprostira od Damaska do Meke, bo služila kot osnova za prihodnje načrte širitve železnic. Trenutno se uporablja predvsem za prevoz blaga, potniškega prometa je malo. Nacionalni železniški projekt trenutno preučuje študije in išče sredstva za financiranje. Jordanija ima tri komercialna letališča, vsa prejemajo in odpošiljajo mednarodne lete. Dve sta v Amanu, tretje pa v Aqabi, mednarodno letališče kralja Huseina. Civilno letališče Aman služi več regionalnim in čarterskim letom, medtem ko je mednarodno letališče kraljice Alie največje mednarodno letališče v Jordaniji in je središče letalskega prevoznika Royal Jordanian Airlines. Širitev mednarodnega letališča kraljice Alie je bila končana leta 2013, novi terminali pa so stali 700 milijonov dolarjev in bodo letno prejeli več kot 16 milijonov potnikov. Zdaj velja za najsodobnejše letališče in je bilo v letih 2014 in 2015 s pomočjo raziskave letaliških storitev za kakovost letališč (ASQ), in je leta 2014 prejelo priznanje kot »najboljše letališče po regijah: Bližnji vzhod«.<ref>{{navedi novice|title=QAIA maintains ranking as best airport in Middle East|accessdate=1 March 2016|date=1 March 2016|publisher=The Jordan Times|url=http://www.jordantimes.com/news/local/qaia-maintains-ranking-best-airport-middle-east|first=Mohammad|last=Ghazal}}</ref> Luka Aqaba je edino pristanišče v Jordaniji. Leta 2006 jo je Lloyd's List razvrstilo kot »najboljši kontejnerski terminal« na Bližnjem vzhodu. Pristanišče je bilo izbrano zaradi tega, ker je tranzitno tovorno pristanišče za druge sosednje države, njegova lokacija med štirimi državami in tremi celinami je izjemen prehod za lokalni trg in za izboljšave, ki so mu bili priča nedavno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arabiansupplychain.com/article-76-top-10-middle-east-ports/4/#.UNdNYLRVjR0|title=Top 10 Middle East Ports|publisher=Arabian Supply Chain|date=31 October 2006|accessdate=31 December 2015}}</ref> === Turizem === [[File: Bethany (5).JPG|thumb|left|Razvaline Al-Maghtas na jordanski strani reke Jordan, za katere mnogi verjamejo, da je bil tukaj krščen Jezus in služba Janeza Krstnika.]] Turistični sektor velja za temeljni kamen gospodarstva in je velik vir zaposlovanja, trde valute in gospodarske rasti. Leta 2010 je bilo v Jordaniji 8 milijonov obiskovalcev. Večina turistov, ki prihajajo v Jordanijo, je iz evropskih in arabskih držav. Turistični sektor v Jordaniji je močno prizadet zaradi regionalnih pretresov. Najnovejši udarec turističnega sektorja je povzročila Arabska pomlad, ki je prestrašila turiste iz celotne regije. Jordanija je med letoma 2010 in 2016. doživela 70-odstotno zmanjšanje števila turistov. Turistične številke so se začele obnavljati od leta 2017. Po podatkih ministrstva za turizem in starine je v Jordaniji približno 100.000 arheoloških in turističnih najdišč.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-home-more-100000-archaeological-tourist-sites%E2%80%99|accessdate=9 April 2016|date=4 March 2014|publisher=The Jordan Times|title=Jordan home to more than 100,000 archaeological, tourist sites|agency=Petra}}</ref> Zelo dobro ohranjeni zgodovinski mesti sta [[Petra (Jordanija)|Petra]] in [[Džeraš]], nekdanja najpopularnejša turistična znamenitost Jordana in ikona kraljestva. Jordanija je del Svete dežele in ima več svetopisemskih znamenitosti, ki privabljajo romarje. Biblijska mesta so: [[Al-Maghtas]] - tradicionalno mesto Jezusovega krsta, [[gora Nebo]], [[Umm ar-Rasas]], [[Madaba]] in [[Machaerus]]. Islamska mesta so svetišča spremljevalcev preroka Mohameda, kot so 'Abd Allah ibn Rawahah, Zayd ibn Harithah in Muadh ibn Jabal. [[Grad Ajlun]], ki ga je med vojnami s križarji zgradil muslimanski ajubidski voditelj [[Saladin]] v 12. stoletju našega štetja, je tudi priljubljena turistična znamenitost. [[File: Dana Reserve 07.jpg|thumb|left|Biosferni rezervat Dana v južni Jordaniji leži ob ''Jordanski poti'', pohodniški poti, ki pridobiva na priljubljenosti]] Doline, kot je Wadi Mujib in pohodniške poti v različnih delih države privabljajo pustolovce. Poleg tega je obalna rekreacija prisotna na obalah Aqabe in Mrtvega morja prek več mednarodnih letovišč. Leta 2015 je bila ustanovljena ''Jordan Trail'', 650 km dolga pohodniška pot, ki se razteza preko celotne države od severa do juga in prečka številne znamenitosti Jordanije. Cilj poti je oživiti jordanski turistični sektor. Jordanija je največja destinacija medicinskega turizma v regiji, kot jo je ocenila Svetovna banka in peta na svetu.<ref name=" Ha'aretz medical">{{navedi novice|url=http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|title=Jordan launches medical tourism advertising campaign in U.S.|publisher=Ha'aretz|accessdate=16 June 2016|date=13 July 2009|agency=The Associated Press|archive-date=2016-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160613224125/http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|url-status=dead}}</ref> Večina bolnikov prihaja iz Jemna, Libije in Sirije zaradi trajajočih državljanskih vojn v teh državah. Jordanski zdravniki in zdravstveno osebje so z leti pridobili primere z različnih konfliktnih območij v regiji. Jordanija je tudi središče naravnih načinov zdravljenja v [[Vroči izviri Ma'in|vročih izvirih Ma'in]] in v Mrtvem morju. Mrtvo morje pogosto opisujejo kot 'naravno zdravilišče'. Vsebuje 10-krat več soli kot povprečen ocean, zaradi česar se ni mogoče potopiti. Visoka koncentracija Mrtvega morja je dokazana kot terapevtska za številne kožne bolezni. Edinstvenost tega jezera pritegne več jordanskih in tujih turistov, kar je spodbudilo naložbe v hotelski sektor na tem območju. === Naravni viri === Jordanija je druga najrevnejša država na svetu glede na vodnih virov na prebivalca, pomanjkanje vodnih virov pa je poslabšal priliv še sirskih beguncev. Voda iz vodonosnika Disi in deset glavnih jezov je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zagotavljanju potrebe Jordanije po sladki vodi. Jez Jawa na severovzhodu Jordanije, ki sega v 4. tisočletje pr. n. št., je najstarejši jez na svetu.<ref>Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52)</ref> Mrtvo morje se umika z alarmantno hitrostjo. Za zmanjšanje recesije, ki so jo začele povzročati vrtače, je bilo predlaganih več kanalov in cevovodov. Projekt prenosa vode med Rdečim in Mrtvim morjem, ki ga bo izvedla Jordanija, bo oskrbel z vodo državo in Izrael in Palestino, slanico pa pripeljal do Mrtvega morja, da bi stabilizirali nivo. Prva faza projekta naj bi se začela leta 2019 in končala leta 2021.<ref name="JT">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|title=5 alliances shortlisted to execute Red-Dead’s phase I|accessdate=3 December 2016|date=27 November 2016|publisher=The Jordan Times|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129214035/http://jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|archive-date=2016-11-29|url-status=dead}}</ref> [[File:Aqaba Railway Corporation BW 1.JPG|thumb|Vlak s fosfati na postaji Ram.]] Zemeljski plin so odkrili v Jordaniji leta 1987, vendar je bila ocenjena velikost rezerv približno 230 milijard kubičnih metrov, kar je majhna količina v primerjavi z njegovimi sosedami bogatimi z nafto. Polje Risha, v vzhodni puščavi ob iraški meji, proizvede skoraj 35 milijonov kubičnih metrov plina na dan, ki ga pošljejo v bližnjo elektrarno, da ustvari majhno količino jordanskih potreb po električni energiji. Za ostalo potrebo po elektriki se uvaža nafta. Regionalna nestabilnost je skozi desetletja ustavila oskrbo z nafto in plinom v kraljestvo iz različnih virov, kar je povzročilo izgube več milijard dolarjev. Jordanija je leta 2012 v Aqabi zgradila pristanišče za [[utekočinjeni zemeljski plin]], da bi začasno nadomestila oskrbo, hkrati pa je oblikovala strategijo za racionalizacijo porabe energije in diverzifikacijo njenih virov energije. Jordanija ima 330 sončnih dni na leto, hitrost vetra pa v gorskih območjih doseže več kot 7 m / s, zato so se obnovljivi viri energije izkazali za obetaven sektor. Kralj Abdullah je leta 2010 odprl obsežne projekte obnovljivih virov energije, vključno z: vetrno elektrarno Tafila z močjo 117 MW, 53 MW Shams Ma'an in sončnimi elektrarnmi Quweira s 103 MW, načrtovanih je bilo še več projektov. Do začetka leta 2019 so poročali, da je bilo dokončanih več kot 1090 MW projektov obnovljivih virov energije, ki so prispevali k 8 % jordanske električne energije v primerjavi s 3 % v letu 2011, 92 % pa je bilo proizvedene iz plina. Jordanija ima 5. največje rezerve [[nafta|nafte]] iz skrilavca na svetu, ki bi jih bilo mogoče komercialno izkoriščati v osrednjih in severozahodnih regijah države. Uradne številke ocenjujejo, da so zaloge nafte iz skrilavca več kot 70 milijard ton. Pridobivanje je bilo zaradi tehnoloških težav in sorazmerno višjih stroškov, odloženo za nekaj let. Vlada je premagala težave in leta 2017 postavila osnove za elektrarno Attarat, ki je odvisna od 2,2 milijarde ameriških dolarjev in naj bi po dokončanju leta 2020 proizvedla 470 MW. Jordanija želi tudi izkoristiti svoje velike rezerve urana z uporabo jedrske energije. Prvotni načrt je vključeval gradnjo dveh reaktorjev z močjo 1000 MW, vendar je bil zaradi finančnih omejitev razrezan. Trenutno državna komisija za atomsko energijo namesto tega razmišlja o gradnji majhnih modularnih reaktorjev, katerih zmogljivosti se gibljejo pod 500 MW in lahko z [[Razsoljevanje |razsoljevanjem]] zagotovijo nove vodne vire. Leta 2018 je Komisija sporočila, da se je Jordanija pogovarjala z več podjetji za izgradnjo prve komercialne jedrske elektrarne, reaktorja s hlajenjem s helijem, ki naj bi bil dokončan do leta 2025. Rudniki [[fosfat]]a na jugu so postavili Jordanijo med največje proizvajalce in izvoznike minerala na svetu.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yQb4l-C9zs0C&pg=PA64|page=64|title=Economic Policy and Performance in the Arab World|accessdate=15 June 2016|first=Paul|last=Rivlin|publisher=Lynne Rienner Publishers|year=2001|isbn=9781555879327}}</ref> Pomembno je pridobivanje kalijeve soli iz Mrtvega morja, tam pridobivajo tudi [[sol|kuhinjsko sol]] in [[brom]]. === Industrija === [[File:Aqaba.jpg|thumb|Drog z zastavo v Akabi v najjužnejšem mestu, edini izhod na morje v Jordaniji.]] Jordanski dobro razvit industrijski sektor, ki vključuje rudarstvo, proizvodnjo, gradbeništvo in je v letu 2004 predstavljal približno 26 % BDP (proizvodnja 16,2 %; gradbeništvo 4,6 % in rudarstvo 3,1 %). Glavni industrijski proizvodi so pepelika, fosfati, cement, oblačila in umetna gnojila. Najbolj obetaven segment tega sektorja je gradbeništvo. Podjetje Petra Engineering Industries, ki velja za enega glavnih stebrov jordanske industrije, je pridobil mednarodno prepoznavnost s klimatskimi napravami, ki so dosegle NASA. Jordanija danes velja za vodilnega proizvajalca zdravil v regiji MENA, ki ga vodi jordansko farmacevtsko podjetje Hikma. == Demografija == Popis iz leta 2015 je pokazal, da je bilo v Jordaniji 9.531.712 prebivalcev (ženske: 47%; moški: 53%). Približno 2,9 milijona (30 %) je bilo nedržavljanov, med njimi tudi begunci in nezakoniti priseljenci. Leta 2015 je bilo v Jordaniji 1.977.534 gospodinjstev, v povprečju pa je bilo 4,8 osebe na gospodinjstvo. Glavno mesto in največje mesto Jordanije je Aman, ki je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu in eno najsodobnejših v arabskem svetu. Leta 1946 je bilo prebivalstvo Amana 65 754, do leta 2015 pa je preseglo 4 milijone. Arabci predstavljajo približno 98 % prebivalstva. Preostalih 2% sestavljajo večinoma prebivalci Kavkaza, vključno z Čerkezi, Armenci in Čečeni, skupaj z manjšimi manjšinami. Približno 84,1 % prebivalstva živi v mestnih območjih. === Imigranti in begunci === V Jordaniji je od decembra 2016 dom 2.175.491 palestinskih beguncev; večina od njih, vendar ne vsi, je dobila jordansko državljanstvo. Prvi val palestinskih beguncev je prišel med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 in dosegel svoj vrhunec v šestdnevni vojni leta 1967 in zalivski 1990. V preteklosti je Jordanija številnim palestinskim beguncem dala državljanstvo, v zadnjem času pa se jordansko državljanstvo dobi le v redkih primerih. 370.000 teh Palestincev živi v begunskih taboriščih UNRWA. Po zajetju Zahodnega brega s strani Izraela leta 1967 je Jordanija preklicala državljanstvo več tisoč Palestincem, da bi preprečila vsak poskus trajne naselitve z Zahodnega brega v Jordanijo. Palestincem na Zahodnem bregu z družino v Jordaniji ali z jordanskim državljanstvom so bili izdani rumeni kartoni, ki jim zagotavljajo vse pravice jordanskega državljanstva na zahtevo. [[File:An Aerial View of the Za'atri Refugee Camp.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na del begunskega taborišča Zaatari, v katerem živi 80.000 sirskih beguncev.]] Do 1.000.000 Iračanov se je po iraški vojni leta 2003 preselilo v Jordanijo, večina pa se jih je vrnila. Leta 2015 je bilo njihovo število v Jordaniji 130.911. Mnogi iraški kristjani (Asirci / Kaldejci) pa so se začasno ali stalno naselili v Jordaniji. Med priseljenci je tudi 15.000 Libanoncev, ki so prispeli po libanonski vojni leta 2006. Od leta 2010 je več kot 1,4 milijona sirskih beguncev zbežalo v Jordanijo, da bi se izognilo nasilju v Siriji, največ jih je bilo v Zaatarskem begunskem taborišču. Kraljestvo jim še naprej izkazuje gostoljubje, kljub precejšnjemu pritisku sirskih beguncev v državo. Učinki v veliki meri vplivajo na jordanske skupnosti, saj velika večina sirskih beguncev ne živi v kampih. Učinki begunske krize vključujejo konkurenco za zaposlitvene možnosti, vodne vire in druge storitve, ki jih zagotavlja država, ter obremenitev nacionalne infrastrukture. Leta 2007 je bilo do 150.000 asirskih kristjanov; večina je beguncev iz Iraka, ki govorijo vzhodno aramejsko. [[Kurdi]] štejejo približno 30.000 in podobno kot Asirci so mnogi begunci iz Iraka, Irana in Turčije. Potomci Armencev, ki so leta 1915 poiskali zatočišče v Levantu, štejejo približno 5000 oseb, ki so večinoma prebivali v Amanu. V Jordaniji prebiva tudi manjše število etničnih Mandancev, spet pretežno begunci iz Iraka. Približno 12.000 iraških kristjanov je iskalo zatočišče v Jordaniji, potem ko je Islamska država leta 2014 zasedla mesto [[Mosul]]. Več tisoč Libijcev, Jemencev in Sudancev je prav tako zaprosilo za azil v Jordaniji, da bi se izognili nestabilnosti in nasilju v svojih državah. V popisu jordanskega prebivalstva 2015 je bilo zabeleženo, da je bilo 1.265.000 Sircev, 636.270 Egipčanov, 634.182 Palestincev, 130.911 Iračanov, 31.163 Jemencev, 22.700 Libijcev in 197.385 drugih narodnosti, ki prebivajo v državi. V kraljestvu je približno 1,2 milijona ilegalnih in 500 000 legalnih delavcev migrantov. Na tisoče tujih žensk, večinoma z Bližnjega in Vzhodne Evrope, dela v nočnih klubih, hotelih in barih po kraljestvu. Ameriške in evropske izseljenske skupnosti so skoncentrirane v glavnem mestu, saj je v mestu veliko mednarodnih organizacij in diplomatskih predstavništev. == Religija == Sunitski islam je prevladujoča religija v Jordaniji. Muslimani predstavljajo približno 95 % prebivalstva države; 93 % tistih, ki se identificirajo kot suniti. Obstaja tudi majhno število muslimanov Ahmadi in nekaj šiitov. Veliko šiitov je iraških in libanonskih beguncev. Muslimani, ki se spreobrnejo v drugo vero, pa tudi misijonarji iz drugih religij se soočajo z družbeno in pravno diskriminacijo. {{multiple image |width1 = 200 |width2 = 200 |image1 = Aqaba Mosque.jpg |caption1 = Marsa Zayed, mošeja v Akabi. |image2 = Orthodox church in Amman1.jpg |caption2 = Vzhodna pravoslavna cerkev v času snežne nevihte v Amanu. }} Jordanija vsebuje nekaj najstarejših krščanskih skupnosti na svetu, ki segajo že v 1. stoletje našega štetja po Jezusovem križanju. Kristjani danes predstavljajo približno 4 % prebivalstva, manj kot 20 % leta 1930, čeprav se je njihovo absolutno število povečalo. To je posledica visoke stopnje priseljevanja muslimanov v Jordanijo, višje stopnje izseljevanja kristjanov na zahod in višje rodnosti muslimanov. Jordanskih kristjanov je okrog 250.000, vsi pa so arabsko govoreči, po oceni pravoslavne cerkve iz leta 2014, čeprav je v študiji izključena manjšinska krščanska skupina ter tisoči zahodnih, iraških in sirskih kristjanov, ki prebivajo v Jordaniji. Kristjani so izredno dobro vključeni v jordansko družbo in uživajo visoko raven svobode. Kristjani tradicionalno zasedajo dve kabinetski mesti in imajo od 130 sedežev v parlamentu devet mest. Najvišji politični položaj je podpredsednik vlade, ki ga trenutno zaseda Rajai Muasher. Kristjani vplivajo tudi na medije. Manjše verske manjšine so druzi, bahaje in mandaje. Večina jordanskih druzov živi v vzhodnem oaznem mestu Azraq, nekaj vasi na sirski meji in mestu Zarqa, medtem ko večina jordanskih bahájev živi v vasi Adassiyeh, ki meji na dolino reke Jordan. Ocenjujejo, da v Amanu živi 1400 mandajcev, prišli so iz Iraka po invaziji leta 2003, ki so bežali pred pregonom. == Kultura == [[File:Pipers jordaniens (Jerash) (6949582694).jpg|thumb|left|Jordanska folklorna skupina igra dude v Džerašu.]] Mnoge institucije v Jordaniji si prizadevajo povečati kulturno zavest o jordanski umetnosti in zastopati umetniška gibanja na področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafiti in fotografija. Umetniška scena se je razvijala v zadnjih nekaj letih in Jordanija je bil prizorišče umetnikov iz okoliških držav. Januarja 2016 je bil jordanski film z naslovom ''Theeb'' prvič doslej nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Največji muzej v Jordaniji je [[Jordanski muzej]]. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaterimi [[Kumranski rokopisi |svitki Mrtvega morja]], neolitskimi apnenčastimi kipi iz [['Ain Ghazal]]a in kopijo [[Meševa stela|Meševe stele]]. Večina muzejev v Jordaniji je v Amanu, vključno z Otroškim muzejem, muzejem avtomobilov in Mučeniškim spomenikom in muzejem. Muzeji zunaj Amana je Arheološki muzej Akaba. Jordanska nacionalna galerija likovnih umetnosti je velik muzej sodobne umetnosti tudi v Ammanu. Glasba se zdaj razvija z veliko novimi zasedbami in izvajalci, ki so priljubljeni na Bližnjem vzhodu. Umetniki, kot so Omar Al-Abdallat, Toni Qattan, Diana Karazon in Hani Metwasi, so povečali priljubljenost jordanske glasbe. Festival Džeraš je vsakoletna glasbena prireditev, na kateri so predstavljeni priljubljeni arabski pevci. Pianist in skladatelj Zade Dirani je pridobil široko mednarodno priljubljenost. Prav tako se povečuje rast alternativnih arabskih rock bendov, ki prevladujejo na sceni v arabskem svetu, med njimi: El Morabba3, Autostrad, JadaL, Akher Zapheer in Aziz Maraka. Jordanija je ob obali Aqabe razkrila svoj prvi podvodni vojaški muzej. V muzeju je več vojaških vozil, vključno s tanki, prevozniki vojaških enot in helikopterjem. === Kuhinja === [[File:Préparation du mansaf-Jordanie (8).jpg|thumb|right|Mansaf, tradicionalna jordanska jed. Izhaja iz beduinske kulture, je simbol jordanske gostoljubnosti.]] Kot 8. največji proizvajalec oljk na svetu je oljčno olje glavno olje za kuhanje v Jordaniji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-among-world%E2%80%99s-top-10-producers-olive-olive-oil%E2%80%99|title=Jordan among world’s top 10 producers of olive, olive oil|publisher=The Jordan Times|accessdate=18 June 2016|date=21 March 2015}}</ref> Pogosta predjed je [[humus]], ki je pire iz [[čičerika|čičerike]], pomešan s [[tahini]]jem, limono in česnom. ''Ful medames'' je še ena dobro znana predjed. Tipičen obrok delavcev se je prebil na mize višjega razreda. Običajna jordanska [[meze]] pogosto vsebuje ''koubba maqliya'' (bulgur, mleta čebula in fino mleto pusto goveje, jagnječje, kozje ali kamelje meso z bližnjevzhodnimi začimbami - cimet, muškatni orešček, česen, paprika), ''labaneh'' (vrsta jogurta), ''baba ghanoush'' (pire iz kuhanega jajčevca, pomešanega s tahinijem (iz sezamovih semen), olivnim oljem, morda limoninim sokom in različnimi začimbami), ''tabbouleh'' (vegetarijanska solata, narejena večinoma iz drobno sesekljanega peteršilja, paradižnika, mete, čebule, bulgurja (namočen, ne kuhan) in začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom), oljke in kumarice. Meze na splošno spremlja levantski alkoholni napitek [[arak]], ki je izdelan iz grozdja in janeža in je podoben [[ouzo|ouzu]], [[rakı]]ji in [[pastis]]u. Včasih se uporabljajo tudi jordansko vino in pivo. Iste jedi, ki jih strežejo brez alkoholnih pijač, lahko v arabščini poimenujemo tudi ''muqabbilat'' ('predjed'). Najbolj izrazita jordanska jed je ''mansaf'' (iz jagnjetine, kuhane v omaki iz fermentiranega posušenega jogurta in postreženi z rižem ali bulgurjem), nacionalna jed Jordanije. Jed je simbol jordanske gostoljubnosti, nanjo pa vpliva beduinska kultura. Mansaf jedo ob različnih priložnostih, kot so pogrebi, poroke in ob verskih praznikih. Sestavljen je iz krožnika riža z mesom, ki so ga kuhali v debelem jogurtu, posut s pinjolami in včasih zelišči. Kot stara tradicija se je jed jedla z rokami, vendar se tradicija ne uporablja vedno. Preprosto sveže sadje pogosto postrežejo proti koncu jordanskega obroka, obstajajo pa tudi sladice, kot so [[baklava]], ''hareeseh'', ''knafeh'' (rezanci ali drugače fino zdrobovo testo, namočeno v sladkem sirupu na osnovi sladkorja in navadno obloženo s sirom ali z drugimi sestavinami, kot sta strjena smetana ali oreščki), [[halva]] in ''qatayef'' (sladki cmok, polnjen s smetano ali oreščki) jed, narejena posebej za ramazan. V jordanski kuhinji je pitje kave in čaja z aromo ''na'na'' ali ''meramiyyeh'' skoraj obred. == Unescova dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji}} * [[Petra (Jordanija)|Petra]]: Nabatejsko karavansko mesto, naseljeno že od prazgodovine, je pomembno križišče med Arabijo, Egiptom in Sirijo-Fenicijo. Petra je na pol pozidana, na pol vklesana v skalo in obdana z gorami, prepredenimi s prehodi in soteskami. Je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu, kjer se starodavne vzhodne tradicije mešajo s helenistično arhitekturo<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/326]</ref> * [[Qasr Amra]]: Ta izredno dobro ohranjen puščavski grad, zgrajen v začetku 8. stoletja, je bil trdnjava z garnizonom in rezidenca Omajadskih kalifov. Najbolj impresivne značilnosti te majhne palače užitka sta sprejemna dvorana in hamam, oba okrašena s figurativnimi freskami, ki odražajo posvetno umetnost tistega časa.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/327]</ref> * [[Umm ar-Rasas]] (Kastrom Mefa'a):Večina tega arheološkega najdišča, ki se je začelo kot rimsko vojaško taborišče in je bilo zgrajeno v 5. stoletju in ni bilo izkopanega. Vsebuje ostanke iz rimskega, bizantinskega in zgodnjega muslimanskega obdobja (konec 3. do 9. stoletja našega štetja) in utrjeno rimsko vojaško taborišče. Na mestu je 16 cerkva, nekatere z dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Posebej omembe vredna so mozaična tla cerkve sv. Štefana s predstavitvijo mest v regiji. Dva kvadratna stolpa sta verjetno edina ostanka prakse, da so asketski menihi čas preživeli izolirano na stebru ali stolpu).<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1093]</ref> * [[Wadi Rum]] zavarovano območje: Območje na 74.000 hektarjih v južni Jordaniji, blizu meje s Savdsko Arabijo, je mešanica naravne in kulturne dediščine. Odlikujejo ga ozke soteske, naravni loki, stolpi, grbine, masivni plazovi in kaverne. [[Petroglif]]i, napisi in arheološki ostanki naj bi pričali o 12.000 letih človeške prisotnosti in interakcije z naravnim okoljem. Kombinacija 25.000 kamnitih rezbarij z 20.000 napisov so sledi evolucija človeške misli in zgodnji razvoj abecede. Najdišče prikazuje razvoj pastirske, kmetijske in mestne dejavnosti v regiji.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1377]</ref> * [[Al-Maghtas]] ''Betanija onstran Jordana'' - tradicionalno mesto Jezusovega krsta:Arheološko najdišče na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 km severno od Mrtvega morja, je sestavljeno iz dveh ločenih območij: Tell Al-Kharrar, znan tudi kot [[Džebel Mar Elias]] (Elijev hrib) in območje cerkva sv. Janeza Krstnika ob reki. Je v neokrnjenem naravnem okolju, saj naj bi bilo mesto tam, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa iz Nazareta. Vsebuje rimske in bizantinske ostanke, vključno s cerkvami in kapelicami, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazeni, v katerih so krstili, kar priča o verskem značaju kraja. Najdišče je krščanski romarski kraj.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1446]</ref> * [[As-Salt - kraj strpnosti in urbane gostoljubnosti]]; As-Salt, ustanovljen na treh tesno razporejenih hribih v Balki (regiji), je bilo glavno naselje na vzhodnem bregu reke Jordan, ki je služilo kot kulturno, trgovsko in finančno središče. Ta blaginja je omogočila pritok ljudi iz regije, ki so se naselili v As-Saltu in ustvarili posebno mesto, zgrajeno iz rumenega apnenca, ki je imelo evropski secesijski in neokolonialni slog v kombinaciji z lokalnimi tradicijami.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/689 Unesco]</ref> * [[Umm Al-Džimal]] - Vas, zgrajena na mestu rimskega vojaškega tabora v 5. stoletju, ima ruševine iz tiste dobe ter poznejših nabatejskih, zgodnjih islamskih in bizantinskih obdobij.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1721 Unesco]</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *El-Anis, Imad H. (2011). Jordan and the United States : the political economy of trade and economic reform in the Middle East. London: Tauris Academic Studies. ISBN 9781848854710. case studies of trade in textiles, pharmaceuticals, and financial services. *Goichon, Amélie-Marie. Jordanie réelle. Paris: Desclée de Brouwer (1967–1972). 2 vol., ill. *Robins, Philip (2004). A history of Jordan. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521598958. *Ryan, Curtis R. (2002). Jordan in transition : from Hussein to Abdullah. Boulder, Colo.: Lynne Rienner Publishers. ISBN 9781588261038. *Salibi, Kamal S. (1998). The Modern History of Jordan. London: I B Tauris. ISBN 978-1860643316. *Teller, Matthew (1998). The Rough Guide to Jordan. London: Rough Guides. Sixth edition 2016. *Taylor, Jane (2001). Petra and the Lost Kingdom of the Nabataeans. I.B.Tauris. ISBN 978-1-86064-508-2. == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Jordan|Jordan|collapsible=collapsed}} * [http://www.jordan.gov.jo/wps/portal Government of Jordan] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160521031246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html |date=2016-05-21 }} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14631981 Jordan profile] from the BBC News * [https://www.google.com/maps/streetview/#jordan-highlights Google Street View locations] {{Southwest Asia}} {{Arabska_liga}} [[Kategorija:Arabski polotok]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Arabsko govoreče države]] [[Kategorija:Jordanija|*]] {{normativna kontrola}} j5ilo0ai5kaoa9phk2zisdgr4qftjha Armenija 0 5912 6773154 6768370 2026-11-01T11:53:45Z Upwinxp 126544 Gegharkunik, Jeghegnadzor, Vagharšapat -> Gegarkunik, Jegegnadzor, Vagaršapat (ղ v slovenščini postane g) 6773154 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Armenija (razločitev)}} {{Infopolje Država |native_name = {{lang|hy|Հայաստանի Հանրապետություն}}<br />{{lang|hy-Latn|Hajastani Hanrapetutjun}} |conventional_long_name = Republika Armenija |common_name = Armenija |common_name2 = Armenije |image_flag = Flag of Armenia.svg |image_coat = Coat of arms of Armenia.svg |image_map = Armenia (orthographic projection).svg |national_anthem = {{jezik|hy|[[Mer Hajrenik|Մեր Հայրենիք]]}} <small>(armensko)</small> <br />{{jezik|hy-Latn|Mer Hajrenik}}{{spaces|2}} <small>(prečrkovano)<br />»Naša domovina«</small> |capital = [[Erevan]] |latd=40 |latm=11 |latNS=N |longd=44 |longm=31 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[armenščina]] |demonym = Armenec, Armenka |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]<ref>[https://www.dw.com/en/armenia-armen-sarkissian-elected-into-new-less-powerful-presidential-role/a-42797330 Armenia elects new, less powerful president - DW, 3. 2. 2018]</ref> |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = premier |leader_title3 = |leader_name1 = [[Vahagn Hačaturjan]] |leader_name2 = [[Nikol Pašinjan]] |leader_name3 = |sovereignty_type = Neodvisnost |established_event1 = Prva Republika Armenija |established_date1 = 28. maj 1918 |established_event2 = neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_date2 = 23. september 1991 |area_km2 = 29.743 |area_rank = 138. |percent_water = 4,71<ref name="cia-fact">{{navedi splet|title=The World Fact Book – Armenia |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |publisher=Central Intelligence Agency |accessdate=17 July 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100719074837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |archivedate=19 July 2010}}</ref> |population_estimate = 3.015.400 |population_estimate_year = 2024<ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/am/?nid=12&id=11001 |title=Մշտական բնակչության միջին թվաքանակը, հազ. մարդ* / 2024 |website=armstat.am |access-date=2022-06-13}}</ref> |population_estimate_rank = |population_census = 2.932.731 |population_census_year = 2022<ref name="popis2022" /> |population_density_km2 = 101,4 |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AM">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2023 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=911,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |access-date=18 October 2023 |location=Washington, D.C. |date=5 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 24.54 mrd. USD |GDP_PPP = 58,50 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 8283 USD |GDP_PPP_per_capita = 19.745 USD |Gini = 29,9 |Gini_year = 2019 |Gini_change = |HDI_year = 2021 |HDI = 0,759 |HDI_rank = 85. |HDI_change = rast |currency = [[Armenski dram|dram]] |currency_code = AMD |time_zone = AMT |utc_offset = +4 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |drives_on = desna |cctld = {{hlist |[[.am]] |[[.հայ]]}} |calling_code = 374 }} '''Republika Armenija''' je [[celina|celinska]] [[država]] v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Na severu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na vzhodu na [[Azerbajdžan]], na jugu na [[Iran]] in na azerbajdžansko [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan]] ter na zahodu na [[Turčija|Turčijo]]. Pred razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je Armeniji po [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovem]] odloku (iz leta [[1923]], ko je bil minister za narodnosti) pripadala še eksklava [[Baškend]] znotraj ozemlja Azerbajdžana, slednjemu pa so pripadale štiri eksklave znotraj province Tavuš in še ena znotraj province Ararat v Armeniji. Po razpadu Sovjetske zveze in ob izbruhu napetosti zaradi [[Gorski Karabah|Gorskega Karabaha]] sta obe državi zasedli te eksklavice znotraj svojih ozemelj. Trenutno sta odprti le meji z Gruzijo in Iranom, meji s Turčijo in Azerbajdžanom pa sta hermetično zaprti. == Izvor imena == Armenija se v [[armenščina|armenščini]] imenuje '''Hajastan''', kar pomeni ''Haikova dežela''. V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je Haik bil [[Noe]]v pra-pravnuk (sin Togarmaha, ki je bil sin Gomerja, ta pa je bil sin Noevega sina Jafeta). Haik naj bi pri 130 letih odšel v Šinar ([[Babilon]]) gradit [[Babilonski stolp]]. Zaradi »božanskega« zunanjega videza mu je [[Asirci|asirski]] vladar [[Bel]] (znan tudi kot [[Nimrud]]) ukazal naj ostane, da bi ga po božje častili, vendar se je uprl tej zahtevi in se vrnil v svojo domovino pod [[Ararat]]om. Zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pri jezeru [[Van]] (danes v [[Turčija|Turčiji]]) pa je Haik s puščico s tremi peresi prestrelil Nimrudov oklep in ga ubil, po čemer se je asirska vojska umaknila, Haik pa je živel še do svojega 400. leta. Od te bitke dalje šteje tudi tradicionalni [[armenski koledar]]. Ime ''Armenija'', po katerem je dežela znana v večini jezikov, so pred približno 3 tisočletji (torej okoli leta 1000 pr. n. št.) začeli uporabljati [[Grki|grški]] [[zgodovinar]]ji po armenskem voditelju Aramu, ki je po legendi bil šesti v nasledstveni liniji za Haikom, torej pravnuk Haikovega pravnuka. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Armenije|Rimska Armenija}} Armenija je bila pred letom [[1454]] mogočna država z bogato kulturo ter je v določenem času nadzorovala vse ozemlje med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Že leta [[301]] je postala prva država, ki je formalno prevzela [[krščanstvo]] kot uradno državno vero — 12 let pred [[Rimsko cesarstvo|Rimom]]. Na oblasti so bile različne rodbine. Vendar je potem, ko so jo zasedli [[Partsko cesarstvo|Parti]], [[Rimska republika|Rimljani]], [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]], [[Arabci]], [[Ptolemajsko kraljestvo|Egipčani]] in [[Sasanidi|Perzijci]], Armenija oslabela, tako da sta si jo leta [[1454]] [[Osmansko cesarstvo]] in [[Safavidi|Safavidska]] Perzija razdelila, [[Armenci|Armence]] pa [[suženjstvo|zasužnjila]]. Turške imperialne, vojaške in republikanske oblasti so med letoma [[1895]] in [[1923]] zaradi strahu, da bi krščanski Armenci, še posebej v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], pomagali imperialni [[Rusija|Rusiji]], izvajale pokole, znane kot [[Armenski genocid]], v katerem je življenje izgubilo več kot milijon Armencev. Perzijski del Armenije je bil leta [[1828]] vključen v [[Rusko cesarstvo]], leta [[1920]] pa po krajši neodvisnosti v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je dobila status socialistične republike. Spor s sosednjim [[Azerbajdžan]]om zaradi armenske enklave [[Gorski Karabah]] poteka že za časa ZSSR od leta [[1988]], ko je bil lahko izražen zaradi nove politike ''glasnosti'', še okrepil pa se je po osamosvojitvi od SZ v letu [[1991]]. Do maja [[1994]], ko je bilo podpisano premirje, so armenske vojaške sile nadzorovale ne samo Gorski Karabah, pač pa tudi dobršen del ostalega Azerbajdžana. Zaradi nezmožnosti doseči mirno rešitev in zaradi turške blokade Armenije sta bili oslabljeni gospodarstvi obeh držav. Armenija tudi po razpadu SZ ostaja članica [[Skupnost neodvisnih držav|SND]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Armenije}} [[File:Armenien topo.jpg|thumb|left|Armensko višavje in vulkanska topografija]] Armenija je celinska država brez izhoda na morje s površino 29.743&nbsp;km². Leži v geopolitični regiji Zakavkazje (Južni Kavkaz), v gorah južnega [[Kavkaz]]a in njihovih nižinah med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom ter severovzhodno od Armenskega višavja. Armenija na severu meji z Gruzijo, na vzhodu z Azerbajdžanom na jugu z Iranom, na jugozahodu in zahodu pa s Turčijo. Armenija leži med zemljepisnima širinama 38 ° in 42 ° S in zemljepisno dolžino 43 ° in 47 ° J. Povprečna nadmorska višina je 1370 m in le 10 % ozemlja leži nižje od 1000 m. Najvišji vrh je 4090 m visok [[Aragac]] (ok. 70&nbsp;km severno od [[Erevan]]a), najnižja nadmorska višina (400 m) pa je v soteski reke [[Debed (reka)|Debed]].<ref>{{navedi splet|title=Geographic Characteristic of The Republic of Armenia|work=Marzes of the Republic of Armenia in Figures, 2002–2006|publisher=National Statistical Service of the Republic of Armenia|url=http://www.armstat.am/file/article/marz_07_e_2.pdf|year=2007|accessdate=22 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090325034102/http://www.armstat.am/file/article/marz_07_e_2.pdf|archive-date=25 March 2009}}</ref> Večino ozemlja (85,9 %) tvori višavje, v katerega so zarezane soteske rek kot so Hrazdan, Arpa, Debed, Azat. Gorata sta predvsem severni in severovzhodni del države, kjer se razteza gorska veriga [[Mali Kavkaz]]. [[Sevansko jezero]] na vzhodu države sodi med največja visokogorska jezera in je največje v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]. Na zahodu države (ob meji s Turčijo) je rodovitna dolina reke [[Aras (reka)|Aras]]. Gora [[Ararat]], ki je bila zgodovinsko del Armenije, je najvišja gora v regiji. Zdaj leži v Turčiji, vendar je dobro vidna iz Armenije, Armenci pa jo obravnavajo kot simbol svoje dežele. Zaradi tega je gora danes prisotna na armenskem državnem grbu. === Podnebje === Zaradi gora ni izrazitih vplivov Črnega morja in Kaspijskega jezera. [[Podnebje]] je tako celinsko z vročimi [[poletje|poletji]] in hladnimi [[zima]]mi, [[temperatura]] in količina [[padavine|padavin]] pa sta odvisna tudi od [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najhladneje je in največ padavin (do 800&nbsp;mm) pade v goratih predelih na severu in severovzhodu države, najtopleje pa je ob meji z [[Iran]]om. Na osrednji planoti pade do 250&nbsp;mm padavin na leto, srednja zimska temperatura je okoli 0&nbsp;°C, srednja poletna temperatura pa okoli 25&nbsp;°C. Poleti lahko dnevna temperatura v [[Erevan]]u doseže tudi 44&nbsp;°C, v zimski noči pa pade na -15&nbsp;°C. Zima hitro preide v poletje in obratno, tako da sta [[pomlad]] in [[jesen]] neizraziti in kratki. === Varstvo okolja === Armenija se je leta 2018 po indeksu okoljske uspešnosti (EPI) uvrstila na 63. mesto od 180 držav. Njegova uvrstitev na podindeks okoljsko zdravje (ki je v EPI tehtana na 40 %) je 109, Armenija pa na podindeksu ekosistemske vitalnosti (tehtana na 60 % v EPI) je 27. najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://epi.envirocenter.yale.edu/epi-country-report/ARM|title=Environmental Performance Index|website=epi.envirocenter.yale.edu|language=en|access-date=2018-02-02|archive-date=2019-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191016193854/https://epi.envirocenter.yale.edu/epi-country-report/ARM|url-status=dead}}</ref> To kaže, da so glavna vprašanja v Armeniji v zvezi z zdravjem prebivalstva, medtem ko vitalnost okolja povzroča manj skrbi. Še posebej nezadovoljivo je stanje okolja glede kakovosti zraka, ki mu je prebivalstvo izpostavljeno. Ravnanje z odpadki v Armeniji je premalo razvito, saj na 60-tih armenskih odlagališčih ne poteka sortiranje ali recikliranje odpadkov. V bližini mesta Hrazdan je predvidena gradnja obrata za predelavo odpadkov, kar bo omogočilo zaprtje 10 odlagališč odpadkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.am/en/news/item/9338/|title="We have good reasons to boast economic growth in the coming years" – Karen Karapetyan Pleased with 2017 Indices in Kotayk Marz|website=www.gov.am|language=en|access-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216204522/http://www.gov.am/en/news/item/9338/|archive-date=16 February 2018}}</ref> Kljub razpoložljivosti obnovljivih virov energije v Armeniji (zlasti hidroelektrarn in vetrnih elektrarn) in poziva uradnike EU, naj zaustavijo jedrsko elektrarno v Mecamorju<ref>{{navedi splet|url=https://news.am/eng/news/433776.html|title=EU: Armenia nuclear plant should be shut down as soon as possible|website=news.am|language=en|access-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216204447/https://news.am/eng/news/433776.html|archive-date=16 February 2018}}</ref>, armenska vlada raziskuje možnosti namestitve novih majhnih modularnih jedrskih reaktorjev. V letu 2018 je bila predvidena posodobitev obstoječe jedrske elektrarne, da se poveča njena varnost in poveča proizvodnja električne energije za približno 10 %. Armensko ministrstvo za varstvo narave je uvedlo takse za onesnaževanje zraka in vode ter odstranjevanje trdnih odpadkov, katerih prihodki se uporabljajo za dejavnosti varovanja okolja. == Upravna delitev == Država je upravno razdeljena na 11 provinc (ed. ''marz'', mn. ''marzer'') z mestom (''kaghak'') Erevanom (Երևան), ki ima poseben upravni status kot glavno mesto države. Znotraj vsake province so skupnosti (''hamajnk''). Vsaka skupnost je samoupravna in je sestavljena iz enega ali več naselij (''bnakavajr''). Naselja so razvrščena bodisi v mesta (''kaghak'') bodisi vasi (''gjugh''). Od leta 2007 Armenija vključuje 915 skupnosti, od katerih 49 velja za mestne, 866 pa za podeželske. Glavno mesto Erevan ima tudi status skupnosti. Poleg tega je Erevan razdeljen na dvanajst polavtonomnih okrožij. <div style="float:right;margin:0 0 1em 1em;{width:400px;}text-align:center;font-size:smaller"> [[Slika:ArmeniaNumbered.png|250px|Armenske province]]</div> {|class="sortable wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:left;" !colspan="2"|Provinca !colspan="2"|Sedež ! Površina (km²) ! Št. prebivalcev † |- |[[Aragacotn (provinca)|Aragacotn]] ||{{lang|hy|Արագածոտն}} |[[Aštarak]] ||{{lang|hy|Աշտարակ}} |style="text-align:right"|2.756 |style="text-align:right"|132.925 |- |[[Ararat (provinca)|Ararat]] ||{{lang|hy|Արարատ}} |[[Artašat]] ||{{lang|hy|Արտաշատ}} |style="text-align:right"|2.090 |style="text-align:right"|260.367 |- |[[Armavir (provinca)|Armavir]] ||{{lang|hy|Արմավիր}} |[[Armavir, Armenia|Armavir]] ||{{lang|hy|Արմավիր}} |style="text-align:right"|1.242 |style="text-align:right"|265.770 |- |[[Gegarkunik (provinca)|Gegarkunik]] ||{{lang|hy|Գեղարքունիք}} |[[Gavar]] ||{{lang|hy|Գավառ}} |style="text-align:right"|5.349 |style="text-align:right"|235.075 |- |[[Kotajk (provinca)|Kotajk]] ||{{lang|hy|Կոտայք}} |[[Hrazdan]] ||{{lang|hy|Հրազդան}} |style="text-align:right"|2.086 |style="text-align:right"|254.397 |- |[[Lori (provinca)|Lori]] ||{{lang|hy|Լոռի}} |[[Vanadzor]] ||{{lang|hy|Վանաձոր}} |style="text-align:right"|3.799 |style="text-align:right"|235.537 |- |[[Širak (provinca)|Širak]] ||{{lang|hy|Շիրակ}} |[[Gjumri]] ||{{lang|hy|Գյումրի}} |style="text-align:right"|2.680 |style="text-align:right"|251.941 |- |[[Sjunik (provinca)|Sjunik]] ||{{lang|hy|Սյունիք}} |[[Kapan]] ||{{lang|hy|Կապան}} |style="text-align:right"|4.506 |style="text-align:right"|141.771 |- |[[Tavuš]] ||{{lang|hy|Տավուշ}} |[[Idževan]]||{{lang|hy|Իջևան}} |style="text-align:right"|2.704 |style="text-align:right"|128.609 |- |[[Vajoc Dzor]] ||{{lang|hy|Վայոց Ձոր}} |[[Jegegnadzor]] ||{{lang|hy|Եղեգնաձոր}} |style="text-align:right"|2.308 |style="text-align:right"|52.324 |- |[[Erevan]] ||{{lang|hy|Երևան}} |style="text-align:center"|– ||style="text-align:center"|– |style="text-align:right"|223 |style="text-align:right"|1.060.138 |} † popis 2011<br />Viri: Površina in prebivalstvo po provincah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf|title=Armstat:Provinces, area and population|access-date=26 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010144321/http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf|archive-date=10 October 2017}}</ref> == Gospodarstvo == Gospodarstvo se v veliki meri opira na naložbe in podporo Armencev v tujini. Pred osamosvojitvijo je armensko gospodarstvo v veliki meri temeljilo na industriji - kemikalije, elektronika, stroji, predelana hrana, sintetični kavčuk in tekstil - in je bilo zelo odvisno od zunanjih virov. Republika je razvila sodoben industrijski sektor, ki je v zameno za surovine in energijo dobavljal obdelovalne stroje, tekstil in drugo proizvedeno blago. Pred kratkim se je korporacija Intel dogovorila, da bo v Armeniji odprla raziskovalni center poleg drugih tehnoloških podjetij, kar je znak za rast tehnološke industrije v Armeniji.<ref>{{navedi splet |url=http://panarmenian.net/eng/it_telecom/details/51098/ |title=Intel center to open in Armenia |publisher=PanARMENIAN.Net |date=20 January 1990 |accessdate=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130208083757/http://www.panarmenian.net/eng/it_telecom/details/51098/ |archive-date=8 February 2013 }}</ref> Pred razpadom Sovjetske zveze leta 1991 je kmetijstvo predstavljalo manj kot 20 % čistega materialnega proizvoda in celotne zaposlenosti. Po osamosvojitvi se je pomen kmetijstva v gospodarstvu izrazito povečal, njegov delež se je konec 1990-ih povečal na več kot 30 % BDP in več kot 40 % celotne zaposlenosti<ref name=agri>Z. Lerman and A. Mirzakhanian, ''Private Agriculture in Armenia'', Lexington Books, Lanham, MD, 2001.</ref>. Povečanje pomena kmetijstva je bilo mogoče pripisati potrebam prebivalstva po preskrbi s hrano zaradi negotovosti v prvih fazah prehoda in propada nekmetijskih sektorjev gospodarstva v začetku 1990-ih. Ko so se gospodarske razmere stabilizirale in se je rast ponovno nadaljevala, se je delež kmetijstva v BDP znižal na nekaj več kot 20 % (podatki iz leta 2006), čeprav je delež kmetijstva v zaposlenosti ostal več kot 40 %.<ref name=yb2007>[http://www.armstat.am/en/?nid=179 Statistical Yearbook 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081003060915/http://www.armstat.am/en/?nid=179 |date=3 October 2008 }}, Armenia National Statistical Service, Yerevan</ref> [[File:Mount Ararat and the Yerevan skyline.jpg|thumb|Erevan je gospodarski in kulturni center Armenije.]] Armenski rudniki proizvajajo [[baker]], [[cink]], [[zlato]] in [[svinec]]. Velika večina energije se proizvaja z gorivom, uvoženim iz Rusije, vključno s plinom in jedrskim gorivom (za eno jedrsko elektrarno); glavni domači vir energije so hidroelektrarne. Majhna nahajališča [[premog]]a, [[zemeljski plin|plina]] in [[nafta|nafte]] obstajajo, vendar še niso bila razvita. Kot druge na novo neodvisne države nekdanje Sovjetske zveze, armensko gospodarstvo trpi zaradi zloma nekdanjih sovjetskih trgovinskih vzorcev. Sovjetske naložbe in podpora armenske industrije so praktično izginile, tako da je malo večjih podjetij še vedno sposobnih delovati. Poleg tega se še vedno čutijo posledice potresa iz leta 1988 v Spitaku, v katerem je umrlo več kot 25.000 ljudi, 500.000 je bilo brezdomcev. Spopad z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha ni bil rešen. Zaprtje azerbajdžanske in turške meje je opustošilo gospodarstvo, ker je Armenija odvisna od zunanjih zalog energije in večine surovin. Kopenske poti skozi Gruzijo in Iran so neprimerne ali nezanesljive. BDP se je med letoma 1989 in 1993 zmanjšal za skoraj 60 %, nato pa se je nadaljevala močna rast. Nacionalna valuta, dram, je prva leta po uvedbi leta 1993 doživela hiperinflacijo. Kljub temu je vladi uspelo izvesti obsežne gospodarske reforme, ki so se izplačale v dramatično nižji inflaciji in stalni rasti. Premirje iz leta 1994 v konfliktu za Gorski Karabah je pomagalo tudi gospodarstvu. Armenija ima od leta 1995 močno gospodarsko rast, ki temelji na preobratu, ki se je začel leto prej, inflacija pa je bila v zadnjih nekaj letih zanemarljiva. Novi sektorji, kot so predelava dragih kamnov in izdelava nakita, informacijske in komunikacijske tehnologije ter celo turizem, začenjajo dopolnjevati bolj tradicionalne sektorje gospodarstva, kot je kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.smithsonianmag.com/travel/armenia-becoming-world-class-hiking-destination-180965096/|title=How Armenia Plans to Become the Next World-Class Hiking Destination|first=Laura|last=Kiniry|access-date=4 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205000848/https://www.smithsonianmag.com/travel/armenia-becoming-world-class-hiking-destination-180965096/|archive-date=5 February 2018 }}</ref> Ta stalen gospodarski napredek je Armeniji prinesel vse večjo podporo mednarodnih institucij. [[Mednarodni denarni sklad]] (MDS), [[Svetovna banka]], [[Evropska banka za obnovo in razvoj]] (EBRD) in druge mednarodne finančne institucije in tuje države dodeljujejo velike donacije in posojila. Posojila Armeniji od leta 1993 presegajo 1,1 milijarde dolarjev. Ta posojila so usmerjena v zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in stabilizacijo valute; razvoj zasebnih podjetij, energija, kmetijstvo, predelava hrane, prevoz, zdravstveni in izobraževalni sektor in stalna sanacija na potresnem območju. Vlada se je 5. februarja 2003 pridružila Svetovni trgovinski organizaciji. Toda eden glavnih virov neposrednih tujih naložb ostaja armenska diaspora, ki financira večji del obnove infrastrukture in drugih javnih projektov. Ker je Armenija vse večja demokratična država upa, da bo dobila več finančne pomoči tudi iz zahodnega sveta. Junija 1994 je bil sprejet liberalni zakon o tujih naložbah, leta 1997 pa zakon o privatizaciji in program privatizacije državne lastnine. Nadaljnji napredek bo odvisen od sposobnosti vlade, da okrepi svoje makroekonomsko upravljanje, vključno s povečanjem zbiranja prihodkov, izboljšanjem naložbenega ozračja in korakom proti korupciji. Toda brezposelnost, ki je leta 2015 znašala 18,5 %<ref>{{navedi splet|url=http://www.armstat.am/en/?nid=126&id=08010|title=Unemployment Armenia|publisher=Armenian Statistical Service of Republic of Armenia|accessdate=6 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160507095233/http://www.armstat.am/en/?id=08010&nid=126|archive-date=7 May 2016 }}</ref>, še vedno ostaja velika težava zaradi pritoka na tisoče beguncev iz konflikta v Karabahu. == Demografija == [[File:Bevölkerungspyramide Armenien 2016.png|thumb|Prebivalstvena piramida (ocena 2016)]] Armenija ima 2.932.731 prebivalcev (popis 2022)<ref name="popis2022">{{navedi splet |url=https://www.armstat.am/file/article/section_5.7z |title=Table 5.1: Population by Ethnicity, Sex and Age |accessdate=2024-06-13 |website=armstat.am |publisher=Statistični odbor Republike Armenije |language=hy, en, ru}}</ref> in je tretja najgosteje poseljena izmed nekdanjih sovjetskih republik.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=en_pop_dnst&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM:GEO:AZE:MDA:KAZ:BLR:EST:LVA:LTU:RUS:TJK:TKM:UKR:UZB&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|title=World Development Indicators – Google Public Data Explorer|website=www.google.com|access-date=17 February 2018|archive-date=4 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201004180229/https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=en_pop_dnst&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM:GEO:AZE:MDA:KAZ:BLR:EST:LVA:LTU:RUS:TJK:TKM:UKR:UZB&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|url-status=live}}</ref> Po razpadu ZSSR se je pojavil problem zmanjševanja prebivalstva zaradi povišane stopnje izseljevanja.<ref>{{navedi splet|last=Paul|first=Amanda|title=Armenia's disappearing population|url=http://www.todayszaman.com/columnist-251720-armenias-disappearing-population.html|access-date=27 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110727030616/http://www.todayszaman.com/columnist-251720-armenias-disappearing-population.html|archive-date=27 July 2011|url-status=dead}}</ref> V preteklih letih se je stopnja emigracije zmanjšala, od leta 2012 pa je opaziti nekaj rasti prebivalstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=sp_pop_grow&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|title=World Development Indicators – Google Public Data Explorer|website=www.google.com|access-date=17 February 2018|archive-date=4 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201004180235/https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=sp_pop_grow&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|url-status=live}}</ref> [[File:ArmenianDiaspora.png|thumb|Armensko prebivalstvo po vsem svetu]] Armenija ima razmeroma veliko zunanjo diasporo (8 milijonov po nekaterih ocenah, kar močno presega 3 milijone prebivalstva Armenije), s skupnostmi, ki obstajajo po vsem svetu. Največje armenske skupnosti zunaj Armenije so v Rusiji, Franciji, Iranu, ZDA, Gruziji, Siriji, Libanonu, Avstraliji, Kanadi, Grčiji, Cipru, Izraelu, Poljski, Ukrajini in Braziliji. 40.000 do 70.000 Armencev še vedno živi v Turčiji (večinoma v Carigradu in okoli njega).<ref>{{navedi splet|last=Turay|first=Anna|title=Tarihte Ermeniler|publisher=Bolsohays:Istanbul Armenians Like many other ethnicities [[Armenians in India]] too have played a role historically and had an impact historically. Today however the community has been reduced to about a hundred living in [[Kolkata|Calcutta]].|url=http://www.bolsohays.com/webac.asp?referans=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20080209171028/http://www.bolsohays.com/webac.asp?referans=1|archive-date=9 February 2008|access-date=4 January 2007|url-status=live}}</ref> Približno 1000 Armencev, ostanek nekoč večje skupnosti, prebiva v armenski četrti v starem Jeruzalemu.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_&_Culture/geo/armenianq.html|encyclopedia=[[Jewish Virtual Library]]|title=Jerusalem – The Old City: The Armenian Quarter|access-date=22 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20081121182041/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/geo/armenianq.html|archive-date=21 November 2008|url-status=live}}</ref> V Italiji v Beneški laguni leži otok [[San Lazzaro degli Armeni]], ki ga v celoti zaseda samostan, ki ga vodijo mehitaristi, armenska katoliška kongregacija.<ref>{{navedi splet|url=http://europeforvisitors.com/venice/articles/san_lazzaro_degli_armeni.htm|title=San Lazzaro degli Armeni – Venice for Visitors|publisher=Europeforvisitors.com|access-date=30 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101122040326/http://europeforvisitors.com/venice/articles/san_lazzaro_degli_armeni.htm|archive-date=22 November 2010|url-status=live}}</ref> Do oktobra 2023 je približno 139.000 Armencev živelo v de&nbsp;facto neodvisni [[Republika Arcah|Republiki Arcah]].<ref>{{navedi novice|title=Nagorno-Karabakh almost empty as most of population flees to Armenia|url=https://www.rfi.fr/en/europe/20230930-nagorno-karabakh-almost-empty-as-most-of-population-flees-to-armenia|date=September 30, 2023|publisher=Radio France Internationale|access-date=September 30, 2023|archive-date=2 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002020258/https://www.rfi.fr/en/europe/20230930-nagorno-karabakh-almost-empty-as-most-of-population-flees-to-armenia|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.stat-nkr.am/2002_2007/0_2%20himcuc_6-10.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100331153541/http://www.stat-nkr.am/2002_2007/0_2%20himcuc_6-10.pdf|archive-date=31 March 2010|title=Population in Nagorno-Karabakh 2007|publisher=National Statistical Service of Nagorno-Karabakh Republic|access-date=22 July 2009|url-status=dead}}</ref> === Etnične skupine === Etnični [[Armenci]] predstavljajo 98,1 % prebivalstva. [[Jazidi]] predstavljajo 1,1 %, [[Rusi]] pa 0,5 % (popis 2022). Druge znatnejše manjšine so [[Asirci]], [[Ukrajinci]], [[Kurdi]], [[Perzijci]], [[Grki]] (običajno jih imenujejo kavkaški Grki) in [[Gruzijci]].<ref name="popis2022" /> V sovjetskem obdobju so bili drugo največje prebivalstvo v državi [[Azerbajdžanci]] (leta 1989 jih je bilo približno 2,5 %).<ref>{{cite journal|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=15 December 1925|title=The Transcaucasian Soviet Federation|url=https://books.google.com/books?id=fkHjAAAAMAAJ&pg=PA497|journal=Russian Review|location=Washington, D.C.|publisher=The Russian Information Bureau|volume=3|issue=24|pages=498|access-date=20 April 2022}}</ref> Vendar so se zaradi spora za Gorski Karabah praktično vsi izselili iz Armenije v Azerbajdžan. Nasprotno je Armenija sprejela velik priliv armenskih beguncev iz Azerbajdžana, kar je Armeniji dalo bolj homogen značaj. Po raziskavi Gallupa, izvedene v letu 2017, ima Armenija eno najvišjih stopenj sprejema migrantov v vzhodni Evropi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.gallup.com/poll/216377/new-index-shows-least-accepting-countries-migrants.aspx?g_source=link_newsv9&g_campaign=item_224375&g_medium=copy|title=New Index Shows Least-, Most-Accepting Countries for Migrants|work=Gallup.com|access-date=19 January 2018|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20180119175602/http://news.gallup.com/poll/216377/new-index-shows-least-accepting-countries-migrants.aspx?g_source=link_newsv9&g_campaign=item_224375&g_medium=copy|archive-date=19 January 2018|url-status=live}}</ref> === Jeziki === [[Armenščina]] je državni jezik<ref>{{navedi splet |url=https://www.president.am/en/constitution-2015 |title=20. člen Ustave Republike Armenije |website=president.am |language=en |accessdate=2024-06-13}}</ref> in edini uradni jezik. Glavna tuja jezika, ki ju Armenci poznajo, sta ruščina in angleščina. Večina starega prebivalstva lahko zaradi svoje sovjetske preteklosti precej dobro govori rusko. Po raziskavi iz leta 2013 je 95 % Armencev povedalo, da ima nekaj znanja ruščine (24 % napredno, 59 % srednje) v primerjavi s 40 %, ki je povedalo, da zna nekaj angleščine (4 % napredno, 16 % srednje in 20 % začetniško). Vendar pa več odraslih (50 %) meni, da bi morali angleščino poučevati v javnih srednjih šolah kot tisti, ki raje ruščino (44 %).<ref name="2012 knowledge">{{navedi splet|title=The South Caucasus Between The EU and the Eurasian Union|url=http://www.css.ethz.ch/publications/pdfs/CAD-51-52.pdf|work=Caucasus Analytical Digest #51–52|publisher=Forschungsstelle Osteuropa, Bremen and Center for Security Studies, Zürich|access-date=3 July 2013|pages=22–23|date=17 June 2013|issn=1867-9323|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029210003/http://www.css.ethz.ch/publications/pdfs/CAD-51-52.pdf|archive-date=29 October 2013|url-status=dead}}</ref> === Religija === [[File:Khor Virap Monastery and Mount Ararat, Armenia.jpg|thumb|Samostan Khor Virap iz 7. st. v senci Ararata, vrh, na katerem naj bi bil med biblijskim potopom pristala Noetova barka]] Armenija je bila prvi narod, ki je krščanstvo sprejela kot državno vero, dogodek, ki je bil tradicionalno datiran v leto 301.<ref>{{navedi splet |url=http://ancienthistory.about.com/od/neareast/f/1stchristian.htm |title=Armenia – Which Nation First Adopted Christianity? |publisher=Ancienthistory.about.com |date=29 October 2009 |accessdate=25 January 2010 |archive-date=2012-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120918080327/http://ancienthistory.about.com/od/neareast/f/1stchristian.htm |url-status=dead }}</ref> Prevladujoča religija v Armeniji je [[krščanstvo]]. Korenine armenske cerkve segajo v 1. stoletje. V skladu s tradicijo sta armensko cerkev ustanovila dva od dvanajstih Jezusovih [[apostol]]ov – [[Juda Tadej]] in [[sveti Jernej]], ki je v Armeniji pridigal krščanstvo med letoma 40–60. Zaradi teh dveh apostolov ustanoviteljev je uradno ime Armenske cerkve [[Armenska apostolska cerkev]]. Več kot 93 % armenskih kristjanov spada v Armensko apostolsko cerkev, obliko orientalskega (ne-kalcedonskega) pravoslavja, ki je zelo obredna, konservativna cerkev, približno primerljiva s [[Koptska pravoslavna cerkev|koptsko]] in [[Sirska pravoslavna cerkev|sirsko cerkvijo]]. Armenska apostolska cerkev je v občestvu le s skupino cerkva znotraj orientalskega pravoslavja. Armenska evangeličanska cerkev ima zelo pomembno in ugodno prisotnost v armenskim življenju z več tisoč člani po vsej državi. S koreninami sega do leta 1846, ki je bilo pod pokroviteljstvom Armenskega patriarhata Konstantinopel, katerega namen je bil izuriti kvalificirano duhovščino za Armensko apostolsko cerkev. Druga krščanska poimenovanja, ki v Armeniji temeljijo na Nicejskem verovanju, so binkoštne veje protestantske skupnosti, kot so Beseda življenja, Cerkev bratovščine Armencev<ref>{{navedi splet |url=http://abcy.org/ |title=Armenian Brotherhood Church of Yerevan |access-date=31 March 2014}}</ref>, baptisti, ki so znani kot najstarejša obstoječa poimenovanja v Armeniji in so jih dovolile oblasti Sovjetske zveze in prezbiterijanci<ref>{{navedi novice |url=http://highbeam.com/doc/1P1-79125406.html |title=Armenian Presbyterian Church to Commemorate 1700th Anniversary of Christianity in Armenia with Concert and Khachkar Dedication |work=The Armenian Reporter |date=20 October 2001 |accessdate=21 May 2011 |archive-date=2011-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110510012451/http://www.highbeam.com/doc/1P1-79125406.html |url-status=dead }}</ref>. V Armeniji obstajajo tudi katoličani, tako katoliki kot latinski obred in armenski obred. Mehitaristi (v armenščini pišejo tudi "Mekhitaristi": Մխիթարեան) so zbor benediktinskih menihov armenske katoliške cerkve, ki jih je leta 1712 ustanovil Mekhitar iz Sebaste. Najbolj so znani po seriji znanstvenih publikacij starodavnih armenskih različic sicer izgubljenih starogrških besedil. Armenska katoliška denominacija ima sedež v Bzoummarju v Libanonu. Armenija je sedež ruske skupnost Molokanov, ki izvaja obliko duhovnega krščanstva, ki izvira iz Ruske pravoslavne cerkve.<ref>{{navedi knjigo|last1=Lane|first1=Christel|title=Christian religion in the Soviet Union : a sociological study|date=1978|publisher=State univ. of New York P.|location=Albany|isbn=978-0-87395-327-6|page=107|url=https://books.google.com/books?id=VSmdHtacha8C|access-date=27 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002035450/https://books.google.com/books?id=VSmdHtacha8C|archive-date=2 October 2015}}</ref> Jazidi, ki živijo v zahodnem delu države, izvajajo jazidizem. Od leta 2016 se v majhni vasici Aknalič gradi največji jazidski tempelj na svetu. Obstajajo tudi Kurdi, ki prakticirajo sunitski islam. V Armeniji se je judovska skupnost od osamosvojitve zmanjšala na 750 ljudi, večina izseljencev pa je odšla v Izrael. Trenutno sta v Armeniji dve [[sinagoga|sinagogi]] - v glavnem mestu Erevanu in v mestu [[Sevan]] blizu [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]. === Mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta v Armeniji | country = Armenija | stat_ref = armenski popis 2011<ref>[http://armstat.am/file/doc/99487293.pdf Aragatsotn]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99484283.pdf Tavush]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99482223.pdf Kotayk]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99483943.pdf Vayots Dzor]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99483283.pdf Syunik]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485583.pdf Shirak]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485708.pdf Lori]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99481713.pdf Gegharkunik]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99486683.pdf Armavir]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485653.pdf Ararat]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485218.pdff Yerevan]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | list_by_pop = <!-- link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population --> | class = <!-- can be changed to "nav" to alter the template's colour scheme --> nav | div_name = Provinca | div_link = <!-- the template will automatically create a link for "div_name of country" (e.g. Provinces of Chile), if this doesn't work you can use this field --> | city_1 = Erevan | div_1 = Erevan | pop_1 = 1.060.138 | img_1 = Երեւան.JPG | city_2 = Gjumri | div_2 = Provinca Širak {{!}}Širak | pop_2 = 121.976 | img_2 = Gyumri 8 July 2017 (6).jpg | city_3 = Vanadzor | div_3 = Provinca Lori{{!}}Lori | pop_3 = 86.199 | img_3 = Vanadzor.jpeg | city_4 = Vagaršapat | div_4 = Provinca Armavir {{!}}Armavir | pop_4 = 46.540 | img_4 = Ejmiadzin_Cathedral.jpg | city_5 = Abovjan | div_5 = Provinca Kotajk {{!}}Kotajk | pop_5 = 43.495 | city_6 = Kapan | div_6 = Provinca Sjunik {{!}}Sjunik | pop_6 = 43.190 | city_7 = Hrazdan | div_7 = Provinca Kotajk {{!}}Kotajk | pop_7 = 41.875 | city_8 = Armavir, Armenia{{!}}Armavir | div_8 = Provinca Armavir {{!}}Armavir | pop_8 = 29.319 | city_9 = Artashat, Armenija{{!}}Artašat | div_9 = Provinca Ararat {{!}}Ararat |pop_9 = 22.269 | city_10 = Idževan | div_10 = Provinca Tavuš {{!}}Tavuš | pop_10 = 21.081 | city_11 = Gavar | div_11 = Provinca Gegarkunik {{!}}Gegarkunik | pop_11 = 20.765 | city_12 = Goris | div_12 = Provinca Sjunik {{!}}Sjunik | pop_12 = 20.591 | city_13 = Čarencavan | div_13 = Provinca Kotajk {{!}}Kotajk | pop_13 = 20.363 | city_14 = Ararat, Armenija{{!}}Ararat | div_14 = Provinca Ararat {{!}}Ararat | pop_14 = 20.235 | city_15 = Masis, Armenija{{!}}Masis | div_15 = Provinca Ararat {{!}}Ararat | pop_15 = 20.215 | city_16 = Aštarak | div_16 = Provinca Aragacotn {{!}}Aragacotn | pop_16 = 19.615 | city_17 = Artik | div_17 = Provinca Širak {{!}}Širak | pop_17 = 19.534 | city_18 = Sevan, Armenija{{!}}Sevan | div_18 = Provinca Gegarkunik {{!}}Gegarkunik | pop_18 = 19.229 | city_19 = Dilidžan | div_19 = Provinca Tavuš {{!}}Tavuš | pop_19 = 17.712 | city_20 = Sisian | div_20 = Provinca Sjunik {{!}}Sjunik | pop_20 = 14.894 }} == Kultura == [[File:THE ARMENIAN ALPHABET, OSHAKAN, ARMENIA.jpg|thumb|Armenska abeceda]] Armenci imajo svojo značilno abecedo in jezik. Abecedo je izumil [[Mesrop Maštoc]] leta 405 in je sestavljena iz devetintrideset črk, od katerih so bile tri dodane v obdobju Kilikije. 96 % prebivalcev države govori armensko, 75,8 % prebivalstva pa dodatno ruščino, čeprav je angleščina vse bolj priljubljena. === Umetnost === {{glavni| Armenska umetnost}} [[File:Khachkar-raffi kojian-IMG 0513.JPG|thumb|upright|Starodavni armenski [[hačkar]] ({{lang-hy|խաչքար}} - kamen s križem)]] [[Erevanski Vernisaž]] (trg umetniških in obrtnih izdelkov), blizu Trga republike, ima sto prodajalcev, ki prodajajo različne obrtniške izdelke med vikendi in v sredo (čeprav je izbor sredi tedna precej zmanjšan). Trg ponuja rezbarije v lesu, starine, fine čipke ter volnene preproge in čilime, ročno vezane, ki so posebnost Kavkaza. [[Obsidijan]], ki ga najdemo lokalno, je razvit v paleto nakita in okrasnih predmetov. Armensko zlatarstvo ima dolgo tradicijo, ki v enem kotu trga poseljuje izbor zlatih predmetov. Sovjetske relikvije in spominki novejše ruske izdelave - babuške, ure, emajlirane škatle in podobno - so tudi na voljo na Vernisažu. Priljubljena umetniška tržnica nasproti Opere ob vikendih zapolni še en mestni park. [[File:Zabel return.jpg|left|thumb|''Vrnitev kraljice Zabel v palačo'', Vardges Surenjanc (1909)]] Armenska dolga zgodovina kot stičišče starodavnega sveta je zapustila pokrajino z nešteto fascinantnimi arheološkimi najdišči. Najdišča srednjeveške, železne dobe, bronaste in celo kamene dobe so le nekaj ur vožnje od mesta. Vse razen najbolj spektakularnih ostankov skoraj neodkrite in obiskovalcem omogočajo ogled cerkva in utrdb v njihovih prvotnih okoljih. Narodna umetniška galerija v Erevanu ima več kot 16.000 del iz srednjega veka, ki nakazujejo bogate zgodbe Armenije. V njej so tudi slike mnogih evropskih mojstrov. Muzej moderne umetnosti, otroška slikarska galerija in muzej Martiros Sarjan so le nekatere od drugih pomembnih zbirk likovne umetnosti, ki so na ogled v Erevanu. Poleg tega deluje veliko zasebnih galerij, ki jih je vsako leto več, na katerih so predstavljene razstave in razprodaje. Armenska vlada je 13. aprila 2013 napovedala spremembo zakona, ki bo omogočila svobodo panorame za 3D umetniška dela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parliament.am/legislation.php?sel=show&ID=4717 |title=Legislation: National Assembly of RA |publisher=Parliament.am |accessdate=26 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701073128/http://www.parliament.am/legislation.php?sel=show&ID=4717 |archive-date=1 July 2015 }}</ref> == Unescova dediščina v Armeniji == === Samostana Hagpat in Sanahin === Samostana [[Samostan Hagpat|Hagpat]] in [[samostan Sanahin|Sanahin]]<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/777]</ref> sta dva bizantinska samostana v Tumanski regiji iz obdobja blaginje med dinastijo Kiurikian (10. do 13. stoletje) in sta bila pomembni središči učenja. Sanahin je bil znan po svoji šoli iluminatorjev in kaligrafov. Dva samostanska kompleksa predstavljata najvišji razcvet armenske verske arhitekture, katere edinstven slog se je razvil iz mešanice elementov bizantinske cerkvene arhitekture in tradicionalne vernakularne arhitekture kavkaške regije. === Stolnica in cerkve Ečmiadzin in arheološki ostanki Zvartnoc === Stolnica in cerkve [[Ečmiadzin]] in arheološki ostanki [[Zvartnoc]]<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1011]</ref> grafično prikazujejo razvoj armenske cerkve z osrednjo kupolo armenskega tipa, ki je močno vplivala na arhitekturni in umetniški razvoj v regiji. === Samostan Gegard in Zgornja dolina Azat === [[Samostan Gegard]] in Zgornja dolina reke [[Azat (reka)|Azat]]<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/960]</ref>: samostan vsebuje številne cerkve in grobnice, večina jih je vrezana v skalo, ki ponazarjajo sam vrh armenske srednjeveške arhitekture. Kompleks srednjeveških stavb je postavljen v pokrajino velike naravne lepote, obdan s stolpi na vhodu v dolino Azat. Visoke pečine s severne strani obdajajo kompleks, obrambna stena pa obdaja ostale. === Kuhinja === [[File:Armenian cuisine.jpg|thumb|Armenska kuhinja]] {{glavni| Armenska kuhinja}} Armenska kuhinja je tesno povezana z vzhodno in sredozemsko kuhinjo; različne začimbe, zelenjava, ribe in sadje se združujejo in predstavljajo edinstvene jedi. Glavne značilnosti armenske kuhinje so zanašanje na kakovost sestavin in ne močno začinjena hrana, uporaba zelišč, uporaba pšenice v različnih oblikah, stročnice, oreščki in sadje (kot glavna sestavina) kar zadeva kislo hrano in polnjenje najrazličnejših listov. Granatno jabolko s svojo simbolično povezanostjo s plodnostjo predstavlja ta narod. Marelica je nacionalni sadež. == Državni prazniki == * [[Novo leto]]: [[1. januar]] * [[Božič]]: [[6. januar]] * Dan armade: [[28. januar]] * Mednarodni [[dan žena]]: [[8. marec]] * Veliki petek: določi se ga na podlagi [[julijanski koledar|julijanskega koledarja]] * Dan materinstva in lepote: [[7. april]] * Dan zmage in miru: [[9. maj]] * Dan prve republike: [[28. maj]] * Dan ustave: [[5. julij]] * Dan neodvisnosti: [[21. september]] * Dan spomina na potres v Leninakanu (današnjem [[Gjumri]]ju): [[7. december]] * Predvečer novega leta: [[31. december]] Znan praznik, ki uradno sicer ni državni, je tudi [[vardavar]], ki se ga praznuje julijsko soboto (natančno se ga določi na podlagi [[Lunin koledar|Luninega koledarja]]). Tega dne prebivalci (zlasti otroci) mimoidoče polivajo z vodo oz. mečejo vanje z vodo napolnjene balončke. Na podoben način se praznuje tudi budistično novo leto na [[Tajska|Tajskem]] in v [[Mjanmar]]u ([[Burma|Burmi]]), kar namiguje na mogoč poganski obred očiščenja, ki se je izvajal pred sprejetjem [[krščanstvo|krščanstva]] oz. [[budizem|budizma]], iz njega pa naj bi izhajal tudi krščanski obred krsta. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Gorski Karabah]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet|last=Asatrjan|first=Garnik|author2=Arakelova, Victoria|location=Erevan|year=2002|url=http://www.hra.am/file/minorities_en.pdf|title=The Ethnic Minorities in Armenia|format=PDF|accessdate=2010-09-07|archive-date=2008-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080813025239/http://www.hra.am/file/minorities_en.pdf|url-status=dead}} Del [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] == Zunanje povezave == {{commons category|Armenia}} {{wikislovar}} * [http://www.armenica.org Armenica.org - Armenska zgodovina] * [https://www.e-gov.am/en/ Electronic Government of Armenia] * [https://armenia.travel/ The official tourism website of Armenia] * [https://www.armenianchurch.org/index.jsp?&lng=en The Armenian Church] * [http://himnadram.org/ Hayastan All Armenian Fund] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100719074837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |date=2010-07-19 }} {{Države Azije}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Armenija| ]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] 8vbf6vjn7axzo5jkhrtf5xlbttk7l3s 6773155 6773154 2026-11-01T11:56:28Z Upwinxp 126544 province -> pokrajine 6773155 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Armenija (razločitev)}} {{Infopolje Država |native_name = {{lang|hy|Հայաստանի Հանրապետություն}}<br />{{lang|hy-Latn|Hajastani Hanrapetutjun}} |conventional_long_name = Republika Armenija |common_name = Armenija |common_name2 = Armenije |image_flag = Flag of Armenia.svg |image_coat = Coat of arms of Armenia.svg |image_map = Armenia (orthographic projection).svg |national_anthem = {{jezik|hy|[[Mer Hajrenik|Մեր Հայրենիք]]}} <small>(armensko)</small> <br />{{jezik|hy-Latn|Mer Hajrenik}}{{spaces|2}} <small>(prečrkovano)<br />»Naša domovina«</small> |capital = [[Erevan]] |latd=40 |latm=11 |latNS=N |longd=44 |longm=31 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[armenščina]] |demonym = Armenec, Armenka |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]<ref>[https://www.dw.com/en/armenia-armen-sarkissian-elected-into-new-less-powerful-presidential-role/a-42797330 Armenia elects new, less powerful president - DW, 3. 2. 2018]</ref> |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = premier |leader_title3 = |leader_name1 = [[Vahagn Hačaturjan]] |leader_name2 = [[Nikol Pašinjan]] |leader_name3 = |sovereignty_type = Neodvisnost |established_event1 = Prva Republika Armenija |established_date1 = 28. maj 1918 |established_event2 = neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_date2 = 23. september 1991 |area_km2 = 29.743 |area_rank = 138. |percent_water = 4,71<ref name="cia-fact">{{navedi splet|title=The World Fact Book – Armenia |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |publisher=Central Intelligence Agency |accessdate=17 July 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100719074837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |archivedate=19 July 2010}}</ref> |population_estimate = 3.015.400 |population_estimate_year = 2024<ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/am/?nid=12&id=11001 |title=Մշտական բնակչության միջին թվաքանակը, հազ. մարդ* / 2024 |website=armstat.am |access-date=2022-06-13}}</ref> |population_estimate_rank = |population_census = 2.932.731 |population_census_year = 2022<ref name="popis2022" /> |population_density_km2 = 101,4 |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AM">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2023 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=911,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |access-date=18 October 2023 |location=Washington, D.C. |date=5 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 24.54 mrd. USD |GDP_PPP = 58,50 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 8283 USD |GDP_PPP_per_capita = 19.745 USD |Gini = 29,9 |Gini_year = 2019 |Gini_change = |HDI_year = 2021 |HDI = 0,759 |HDI_rank = 85. |HDI_change = rast |currency = [[Armenski dram|dram]] |currency_code = AMD |time_zone = AMT |utc_offset = +4 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |drives_on = desna |cctld = {{hlist |[[.am]] |[[.հայ]]}} |calling_code = 374 }} '''Republika Armenija''' je [[celina|celinska]] [[država]] v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Na severu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], na vzhodu na [[Azerbajdžan]], na jugu na [[Iran]] in na azerbajdžansko [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan]] ter na zahodu na [[Turčija|Turčijo]]. Pred razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je Armeniji po [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovem]] odloku (iz leta [[1923]], ko je bil minister za narodnosti) pripadala še eksklava [[Baškend]] znotraj ozemlja Azerbajdžana, slednjemu pa so pripadale štiri eksklave znotraj pokrajine Tavuš in še ena znotraj pokrajine Ararat v Armeniji. Po razpadu Sovjetske zveze in ob izbruhu napetosti zaradi [[Gorski Karabah|Gorskega Karabaha]] sta obe državi zasedli te eksklavice znotraj svojih ozemelj. Trenutno sta odprti le meji z Gruzijo in Iranom, meji s Turčijo in Azerbajdžanom pa sta hermetično zaprti. == Izvor imena == Armenija se v [[armenščina|armenščini]] imenuje '''Hajastan''', kar pomeni ''Haikova dežela''. V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je Haik bil [[Noe]]v pra-pravnuk (sin Togarmaha, ki je bil sin Gomerja, ta pa je bil sin Noevega sina Jafeta). Haik naj bi pri 130 letih odšel v Šinar ([[Babilon]]) gradit [[Babilonski stolp]]. Zaradi »božanskega« zunanjega videza mu je [[Asirci|asirski]] vladar [[Bel]] (znan tudi kot [[Nimrud]]) ukazal naj ostane, da bi ga po božje častili, vendar se je uprl tej zahtevi in se vrnil v svojo domovino pod [[Ararat]]om. Zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pri jezeru [[Van]] (danes v [[Turčija|Turčiji]]) pa je Haik s puščico s tremi peresi prestrelil Nimrudov oklep in ga ubil, po čemer se je asirska vojska umaknila, Haik pa je živel še do svojega 400. leta. Od te bitke dalje šteje tudi tradicionalni [[armenski koledar]]. Ime ''Armenija'', po katerem je dežela znana v večini jezikov, so pred približno 3 tisočletji (torej okoli leta 1000 pr. n. št.) začeli uporabljati [[Grki|grški]] [[zgodovinar]]ji po armenskem voditelju Aramu, ki je po legendi bil šesti v nasledstveni liniji za Haikom, torej pravnuk Haikovega pravnuka. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Armenije|Rimska Armenija}} Armenija je bila pred letom [[1454]] mogočna država z bogato kulturo ter je v določenem času nadzorovala vse ozemlje med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Že leta [[301]] je postala prva država, ki je formalno prevzela [[krščanstvo]] kot uradno državno vero — 12 let pred [[Rimsko cesarstvo|Rimom]]. Na oblasti so bile različne rodbine. Vendar je potem, ko so jo zasedli [[Partsko cesarstvo|Parti]], [[Rimska republika|Rimljani]], [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]], [[Arabci]], [[Ptolemajsko kraljestvo|Egipčani]] in [[Sasanidi|Perzijci]], Armenija oslabela, tako da sta si jo leta [[1454]] [[Osmansko cesarstvo]] in [[Safavidi|Safavidska]] Perzija razdelila, [[Armenci|Armence]] pa [[suženjstvo|zasužnjila]]. Turške imperialne, vojaške in republikanske oblasti so med letoma [[1895]] in [[1923]] zaradi strahu, da bi krščanski Armenci, še posebej v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], pomagali imperialni [[Rusija|Rusiji]], izvajale pokole, znane kot [[Armenski genocid]], v katerem je življenje izgubilo več kot milijon Armencev. Perzijski del Armenije je bil leta [[1828]] vključen v [[Rusko cesarstvo]], leta [[1920]] pa po krajši neodvisnosti v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je dobila status socialistične republike. Spor s sosednjim [[Azerbajdžan]]om zaradi armenske enklave [[Gorski Karabah]] poteka že za časa ZSSR od leta [[1988]], ko je bil lahko izražen zaradi nove politike ''glasnosti'', še okrepil pa se je po osamosvojitvi od SZ v letu [[1991]]. Do maja [[1994]], ko je bilo podpisano premirje, so armenske vojaške sile nadzorovale ne samo Gorski Karabah, pač pa tudi dobršen del ostalega Azerbajdžana. Zaradi nezmožnosti doseči mirno rešitev in zaradi turške blokade Armenije sta bili oslabljeni gospodarstvi obeh držav. Armenija tudi po razpadu SZ ostaja članica [[Skupnost neodvisnih držav|SND]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Armenije}} [[File:Armenien topo.jpg|thumb|left|Armensko višavje in vulkanska topografija]] Armenija je celinska država brez izhoda na morje s površino 29.743&nbsp;km². Leži v geopolitični regiji Zakavkazje (Južni Kavkaz), v gorah južnega [[Kavkaz]]a in njihovih nižinah med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom ter severovzhodno od Armenskega višavja. Armenija na severu meji z Gruzijo, na vzhodu z Azerbajdžanom na jugu z Iranom, na jugozahodu in zahodu pa s Turčijo. Armenija leži med zemljepisnima širinama 38 ° in 42 ° S in zemljepisno dolžino 43 ° in 47 ° J. Povprečna nadmorska višina je 1370 m in le 10 % ozemlja leži nižje od 1000 m. Najvišji vrh je 4090 m visok [[Aragac]] (ok. 70&nbsp;km severno od [[Erevan]]a), najnižja nadmorska višina (400 m) pa je v soteski reke [[Debed (reka)|Debed]].<ref>{{navedi splet|title=Geographic Characteristic of The Republic of Armenia|work=Marzes of the Republic of Armenia in Figures, 2002–2006|publisher=National Statistical Service of the Republic of Armenia|url=http://www.armstat.am/file/article/marz_07_e_2.pdf|year=2007|accessdate=22 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090325034102/http://www.armstat.am/file/article/marz_07_e_2.pdf|archive-date=25 March 2009}}</ref> Večino ozemlja (85,9 %) tvori višavje, v katerega so zarezane soteske rek kot so Hrazdan, Arpa, Debed, Azat. Gorata sta predvsem severni in severovzhodni del države, kjer se razteza gorska veriga [[Mali Kavkaz]]. [[Sevansko jezero]] na vzhodu države sodi med največja visokogorska jezera in je največje v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]. Na zahodu države (ob meji s Turčijo) je rodovitna dolina reke [[Aras (reka)|Aras]]. Gora [[Ararat]], ki je bila zgodovinsko del Armenije, je najvišja gora v regiji. Zdaj leži v Turčiji, vendar je dobro vidna iz Armenije, Armenci pa jo obravnavajo kot simbol svoje dežele. Zaradi tega je gora danes prisotna na armenskem državnem grbu. === Podnebje === Zaradi gora ni izrazitih vplivov Črnega morja in Kaspijskega jezera. [[Podnebje]] je tako celinsko z vročimi [[poletje|poletji]] in hladnimi [[zima]]mi, [[temperatura]] in količina [[padavine|padavin]] pa sta odvisna tudi od [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najhladneje je in največ padavin (do 800&nbsp;mm) pade v goratih predelih na severu in severovzhodu države, najtopleje pa je ob meji z [[Iran]]om. Na osrednji planoti pade do 250&nbsp;mm padavin na leto, srednja zimska temperatura je okoli 0&nbsp;°C, srednja poletna temperatura pa okoli 25&nbsp;°C. Poleti lahko dnevna temperatura v [[Erevan]]u doseže tudi 44&nbsp;°C, v zimski noči pa pade na -15&nbsp;°C. Zima hitro preide v poletje in obratno, tako da sta [[pomlad]] in [[jesen]] neizraziti in kratki. === Varstvo okolja === Armenija se je leta 2018 po indeksu okoljske uspešnosti (EPI) uvrstila na 63. mesto od 180 držav. Njegova uvrstitev na podindeks okoljsko zdravje (ki je v EPI tehtana na 40 %) je 109, Armenija pa na podindeksu ekosistemske vitalnosti (tehtana na 60 % v EPI) je 27. najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://epi.envirocenter.yale.edu/epi-country-report/ARM|title=Environmental Performance Index|website=epi.envirocenter.yale.edu|language=en|access-date=2018-02-02|archive-date=2019-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191016193854/https://epi.envirocenter.yale.edu/epi-country-report/ARM|url-status=dead}}</ref> To kaže, da so glavna vprašanja v Armeniji v zvezi z zdravjem prebivalstva, medtem ko vitalnost okolja povzroča manj skrbi. Še posebej nezadovoljivo je stanje okolja glede kakovosti zraka, ki mu je prebivalstvo izpostavljeno. Ravnanje z odpadki v Armeniji je premalo razvito, saj na 60-tih armenskih odlagališčih ne poteka sortiranje ali recikliranje odpadkov. V bližini mesta Hrazdan je predvidena gradnja obrata za predelavo odpadkov, kar bo omogočilo zaprtje 10 odlagališč odpadkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.am/en/news/item/9338/|title="We have good reasons to boast economic growth in the coming years" – Karen Karapetyan Pleased with 2017 Indices in Kotayk Marz|website=www.gov.am|language=en|access-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216204522/http://www.gov.am/en/news/item/9338/|archive-date=16 February 2018}}</ref> Kljub razpoložljivosti obnovljivih virov energije v Armeniji (zlasti hidroelektrarn in vetrnih elektrarn) in poziva uradnike EU, naj zaustavijo jedrsko elektrarno v Mecamorju<ref>{{navedi splet|url=https://news.am/eng/news/433776.html|title=EU: Armenia nuclear plant should be shut down as soon as possible|website=news.am|language=en|access-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216204447/https://news.am/eng/news/433776.html|archive-date=16 February 2018}}</ref>, armenska vlada raziskuje možnosti namestitve novih majhnih modularnih jedrskih reaktorjev. V letu 2018 je bila predvidena posodobitev obstoječe jedrske elektrarne, da se poveča njena varnost in poveča proizvodnja električne energije za približno 10 %. Armensko ministrstvo za varstvo narave je uvedlo takse za onesnaževanje zraka in vode ter odstranjevanje trdnih odpadkov, katerih prihodki se uporabljajo za dejavnosti varovanja okolja. == Upravna delitev == Država je upravno razdeljena na 11 pokrajin (ed. ''marz'', mn. ''marzer'') z mestom (''kaghak'') Erevanom (Երևան), ki ima poseben upravni status kot glavno mesto države. Znotraj vsake pokrajine so skupnosti (''hamajnk''). Vsaka skupnost je samoupravna in je sestavljena iz enega ali več naselij (''bnakavajr''). Naselja so razvrščena bodisi v mesta (''kaghak'') bodisi vasi (''gjugh''). Od leta 2007 Armenija vključuje 915 skupnosti, od katerih 49 velja za mestne, 866 pa za podeželske. Glavno mesto Erevan ima tudi status skupnosti. Poleg tega je Erevan razdeljen na dvanajst polavtonomnih okrožij. <div style="float:right;margin:0 0 1em 1em;{width:400px;}text-align:center;font-size:smaller"> [[Slika:ArmeniaNumbered.png|250px|Armenske pokrajine]]</div> {|class="sortable wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:left;" !colspan="2"|Pokrajina !colspan="2"|Sedež ! Površina (km²) ! Št. prebivalcev † |- |[[Aragacotn (pokrajina)|Aragacotn]] ||{{lang|hy|Արագածոտն}} |[[Aštarak]] ||{{lang|hy|Աշտարակ}} |style="text-align:right"|2.756 |style="text-align:right"|132.925 |- |[[Ararat (pokrajina)|Ararat]] ||{{lang|hy|Արարատ}} |[[Artašat]] ||{{lang|hy|Արտաշատ}} |style="text-align:right"|2.090 |style="text-align:right"|260.367 |- |[[Armavir (pokrajina)|Armavir]] ||{{lang|hy|Արմավիր}} |[[Armavir, Armenia|Armavir]] ||{{lang|hy|Արմավիր}} |style="text-align:right"|1.242 |style="text-align:right"|265.770 |- |[[Gegarkunik (pokrajina)|Gegarkunik]] ||{{lang|hy|Գեղարքունիք}} |[[Gavar]] ||{{lang|hy|Գավառ}} |style="text-align:right"|5.349 |style="text-align:right"|235.075 |- |[[Kotajk (pokrajina)|Kotajk]] ||{{lang|hy|Կոտայք}} |[[Hrazdan]] ||{{lang|hy|Հրազդան}} |style="text-align:right"|2.086 |style="text-align:right"|254.397 |- |[[Lori (pokrajina)|Lori]] ||{{lang|hy|Լոռի}} |[[Vanadzor]] ||{{lang|hy|Վանաձոր}} |style="text-align:right"|3.799 |style="text-align:right"|235.537 |- |[[Širak (pokrajina)|Širak]] ||{{lang|hy|Շիրակ}} |[[Gjumri]] ||{{lang|hy|Գյումրի}} |style="text-align:right"|2.680 |style="text-align:right"|251.941 |- |[[Sjunik (pokrajina)|Sjunik]] ||{{lang|hy|Սյունիք}} |[[Kapan]] ||{{lang|hy|Կապան}} |style="text-align:right"|4.506 |style="text-align:right"|141.771 |- |[[Tavuš]] ||{{lang|hy|Տավուշ}} |[[Idževan]]||{{lang|hy|Իջևան}} |style="text-align:right"|2.704 |style="text-align:right"|128.609 |- |[[Vajoc Dzor]] ||{{lang|hy|Վայոց Ձոր}} |[[Jegegnadzor]] ||{{lang|hy|Եղեգնաձոր}} |style="text-align:right"|2.308 |style="text-align:right"|52.324 |- |[[Erevan]] ||{{lang|hy|Երևան}} |style="text-align:center"|– ||style="text-align:center"|– |style="text-align:right"|223 |style="text-align:right"|1.060.138 |} † popis 2011<br />Viri: Površina in prebivalstvo po pokrajinah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf|title=Armstat:Provinces, area and population|access-date=26 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010144321/http://www.armstat.am/file/doc/99475033.pdf|archive-date=10 October 2017}}</ref> == Gospodarstvo == Gospodarstvo se v veliki meri opira na naložbe in podporo Armencev v tujini. Pred osamosvojitvijo je armensko gospodarstvo v veliki meri temeljilo na industriji - kemikalije, elektronika, stroji, predelana hrana, sintetični kavčuk in tekstil - in je bilo zelo odvisno od zunanjih virov. Republika je razvila sodoben industrijski sektor, ki je v zameno za surovine in energijo dobavljal obdelovalne stroje, tekstil in drugo proizvedeno blago. Pred kratkim se je korporacija Intel dogovorila, da bo v Armeniji odprla raziskovalni center poleg drugih tehnoloških podjetij, kar je znak za rast tehnološke industrije v Armeniji.<ref>{{navedi splet |url=http://panarmenian.net/eng/it_telecom/details/51098/ |title=Intel center to open in Armenia |publisher=PanARMENIAN.Net |date=20 January 1990 |accessdate=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130208083757/http://www.panarmenian.net/eng/it_telecom/details/51098/ |archive-date=8 February 2013 }}</ref> Pred razpadom Sovjetske zveze leta 1991 je kmetijstvo predstavljalo manj kot 20 % čistega materialnega proizvoda in celotne zaposlenosti. Po osamosvojitvi se je pomen kmetijstva v gospodarstvu izrazito povečal, njegov delež se je konec 1990-ih povečal na več kot 30 % BDP in več kot 40 % celotne zaposlenosti<ref name=agri>Z. Lerman and A. Mirzakhanian, ''Private Agriculture in Armenia'', Lexington Books, Lanham, MD, 2001.</ref>. Povečanje pomena kmetijstva je bilo mogoče pripisati potrebam prebivalstva po preskrbi s hrano zaradi negotovosti v prvih fazah prehoda in propada nekmetijskih sektorjev gospodarstva v začetku 1990-ih. Ko so se gospodarske razmere stabilizirale in se je rast ponovno nadaljevala, se je delež kmetijstva v BDP znižal na nekaj več kot 20 % (podatki iz leta 2006), čeprav je delež kmetijstva v zaposlenosti ostal več kot 40 %.<ref name=yb2007>[http://www.armstat.am/en/?nid=179 Statistical Yearbook 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081003060915/http://www.armstat.am/en/?nid=179 |date=3 October 2008 }}, Armenia National Statistical Service, Yerevan</ref> [[File:Mount Ararat and the Yerevan skyline.jpg|thumb|Erevan je gospodarski in kulturni center Armenije.]] Armenski rudniki proizvajajo [[baker]], [[cink]], [[zlato]] in [[svinec]]. Velika večina energije se proizvaja z gorivom, uvoženim iz Rusije, vključno s plinom in jedrskim gorivom (za eno jedrsko elektrarno); glavni domači vir energije so hidroelektrarne. Majhna nahajališča [[premog]]a, [[zemeljski plin|plina]] in [[nafta|nafte]] obstajajo, vendar še niso bila razvita. Kot druge na novo neodvisne države nekdanje Sovjetske zveze, armensko gospodarstvo trpi zaradi zloma nekdanjih sovjetskih trgovinskih vzorcev. Sovjetske naložbe in podpora armenske industrije so praktično izginile, tako da je malo večjih podjetij še vedno sposobnih delovati. Poleg tega se še vedno čutijo posledice potresa iz leta 1988 v Spitaku, v katerem je umrlo več kot 25.000 ljudi, 500.000 je bilo brezdomcev. Spopad z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha ni bil rešen. Zaprtje azerbajdžanske in turške meje je opustošilo gospodarstvo, ker je Armenija odvisna od zunanjih zalog energije in večine surovin. Kopenske poti skozi Gruzijo in Iran so neprimerne ali nezanesljive. BDP se je med letoma 1989 in 1993 zmanjšal za skoraj 60 %, nato pa se je nadaljevala močna rast. Nacionalna valuta, dram, je prva leta po uvedbi leta 1993 doživela hiperinflacijo. Kljub temu je vladi uspelo izvesti obsežne gospodarske reforme, ki so se izplačale v dramatično nižji inflaciji in stalni rasti. Premirje iz leta 1994 v konfliktu za Gorski Karabah je pomagalo tudi gospodarstvu. Armenija ima od leta 1995 močno gospodarsko rast, ki temelji na preobratu, ki se je začel leto prej, inflacija pa je bila v zadnjih nekaj letih zanemarljiva. Novi sektorji, kot so predelava dragih kamnov in izdelava nakita, informacijske in komunikacijske tehnologije ter celo turizem, začenjajo dopolnjevati bolj tradicionalne sektorje gospodarstva, kot je kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.smithsonianmag.com/travel/armenia-becoming-world-class-hiking-destination-180965096/|title=How Armenia Plans to Become the Next World-Class Hiking Destination|first=Laura|last=Kiniry|access-date=4 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205000848/https://www.smithsonianmag.com/travel/armenia-becoming-world-class-hiking-destination-180965096/|archive-date=5 February 2018 }}</ref> Ta stalen gospodarski napredek je Armeniji prinesel vse večjo podporo mednarodnih institucij. [[Mednarodni denarni sklad]] (MDS), [[Svetovna banka]], [[Evropska banka za obnovo in razvoj]] (EBRD) in druge mednarodne finančne institucije in tuje države dodeljujejo velike donacije in posojila. Posojila Armeniji od leta 1993 presegajo 1,1 milijarde dolarjev. Ta posojila so usmerjena v zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in stabilizacijo valute; razvoj zasebnih podjetij, energija, kmetijstvo, predelava hrane, prevoz, zdravstveni in izobraževalni sektor in stalna sanacija na potresnem območju. Vlada se je 5. februarja 2003 pridružila Svetovni trgovinski organizaciji. Toda eden glavnih virov neposrednih tujih naložb ostaja armenska diaspora, ki financira večji del obnove infrastrukture in drugih javnih projektov. Ker je Armenija vse večja demokratična država upa, da bo dobila več finančne pomoči tudi iz zahodnega sveta. Junija 1994 je bil sprejet liberalni zakon o tujih naložbah, leta 1997 pa zakon o privatizaciji in program privatizacije državne lastnine. Nadaljnji napredek bo odvisen od sposobnosti vlade, da okrepi svoje makroekonomsko upravljanje, vključno s povečanjem zbiranja prihodkov, izboljšanjem naložbenega ozračja in korakom proti korupciji. Toda brezposelnost, ki je leta 2015 znašala 18,5 %<ref>{{navedi splet|url=http://www.armstat.am/en/?nid=126&id=08010|title=Unemployment Armenia|publisher=Armenian Statistical Service of Republic of Armenia|accessdate=6 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160507095233/http://www.armstat.am/en/?id=08010&nid=126|archive-date=7 May 2016 }}</ref>, še vedno ostaja velika težava zaradi pritoka na tisoče beguncev iz konflikta v Karabahu. == Demografija == [[File:Bevölkerungspyramide Armenien 2016.png|thumb|Prebivalstvena piramida (ocena 2016)]] Armenija ima 2.932.731 prebivalcev (popis 2022)<ref name="popis2022">{{navedi splet |url=https://www.armstat.am/file/article/section_5.7z |title=Table 5.1: Population by Ethnicity, Sex and Age |accessdate=2024-06-13 |website=armstat.am |publisher=Statistični odbor Republike Armenije |language=hy, en, ru}}</ref> in je tretja najgosteje poseljena izmed nekdanjih sovjetskih republik.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=en_pop_dnst&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM:GEO:AZE:MDA:KAZ:BLR:EST:LVA:LTU:RUS:TJK:TKM:UKR:UZB&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|title=World Development Indicators – Google Public Data Explorer|website=www.google.com|access-date=17 February 2018|archive-date=4 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201004180229/https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=en_pop_dnst&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM:GEO:AZE:MDA:KAZ:BLR:EST:LVA:LTU:RUS:TJK:TKM:UKR:UZB&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|url-status=live}}</ref> Po razpadu ZSSR se je pojavil problem zmanjševanja prebivalstva zaradi povišane stopnje izseljevanja.<ref>{{navedi splet|last=Paul|first=Amanda|title=Armenia's disappearing population|url=http://www.todayszaman.com/columnist-251720-armenias-disappearing-population.html|access-date=27 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110727030616/http://www.todayszaman.com/columnist-251720-armenias-disappearing-population.html|archive-date=27 July 2011|url-status=dead}}</ref> V preteklih letih se je stopnja emigracije zmanjšala, od leta 2012 pa je opaziti nekaj rasti prebivalstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=sp_pop_grow&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|title=World Development Indicators – Google Public Data Explorer|website=www.google.com|access-date=17 February 2018|archive-date=4 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201004180235/https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_mktp_cd&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=sp_pop_grow&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:ARM&ifdim=region&tstart=319579200000&tend=1455652800000&dl=en&ind=false|url-status=live}}</ref> [[File:ArmenianDiaspora.png|thumb|Armensko prebivalstvo po vsem svetu]] Armenija ima razmeroma veliko zunanjo diasporo (8 milijonov po nekaterih ocenah, kar močno presega 3 milijone prebivalstva Armenije), s skupnostmi, ki obstajajo po vsem svetu. Največje armenske skupnosti zunaj Armenije so v Rusiji, Franciji, Iranu, ZDA, Gruziji, Siriji, Libanonu, Avstraliji, Kanadi, Grčiji, Cipru, Izraelu, Poljski, Ukrajini in Braziliji. 40.000 do 70.000 Armencev še vedno živi v Turčiji (večinoma v Carigradu in okoli njega).<ref>{{navedi splet|last=Turay|first=Anna|title=Tarihte Ermeniler|publisher=Bolsohays:Istanbul Armenians Like many other ethnicities [[Armenians in India]] too have played a role historically and had an impact historically. Today however the community has been reduced to about a hundred living in [[Kolkata|Calcutta]].|url=http://www.bolsohays.com/webac.asp?referans=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20080209171028/http://www.bolsohays.com/webac.asp?referans=1|archive-date=9 February 2008|access-date=4 January 2007|url-status=live}}</ref> Približno 1000 Armencev, ostanek nekoč večje skupnosti, prebiva v armenski četrti v starem Jeruzalemu.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_&_Culture/geo/armenianq.html|encyclopedia=[[Jewish Virtual Library]]|title=Jerusalem – The Old City: The Armenian Quarter|access-date=22 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20081121182041/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/geo/armenianq.html|archive-date=21 November 2008|url-status=live}}</ref> V Italiji v Beneški laguni leži otok [[San Lazzaro degli Armeni]], ki ga v celoti zaseda samostan, ki ga vodijo mehitaristi, armenska katoliška kongregacija.<ref>{{navedi splet|url=http://europeforvisitors.com/venice/articles/san_lazzaro_degli_armeni.htm|title=San Lazzaro degli Armeni – Venice for Visitors|publisher=Europeforvisitors.com|access-date=30 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101122040326/http://europeforvisitors.com/venice/articles/san_lazzaro_degli_armeni.htm|archive-date=22 November 2010|url-status=live}}</ref> Do oktobra 2023 je približno 139.000 Armencev živelo v de&nbsp;facto neodvisni [[Republika Arcah|Republiki Arcah]].<ref>{{navedi novice|title=Nagorno-Karabakh almost empty as most of population flees to Armenia|url=https://www.rfi.fr/en/europe/20230930-nagorno-karabakh-almost-empty-as-most-of-population-flees-to-armenia|date=September 30, 2023|publisher=Radio France Internationale|access-date=September 30, 2023|archive-date=2 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002020258/https://www.rfi.fr/en/europe/20230930-nagorno-karabakh-almost-empty-as-most-of-population-flees-to-armenia|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.stat-nkr.am/2002_2007/0_2%20himcuc_6-10.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100331153541/http://www.stat-nkr.am/2002_2007/0_2%20himcuc_6-10.pdf|archive-date=31 March 2010|title=Population in Nagorno-Karabakh 2007|publisher=National Statistical Service of Nagorno-Karabakh Republic|access-date=22 July 2009|url-status=dead}}</ref> === Etnične skupine === Etnični [[Armenci]] predstavljajo 98,1 % prebivalstva. [[Jazidi]] predstavljajo 1,1 %, [[Rusi]] pa 0,5 % (popis 2022). Druge znatnejše manjšine so [[Asirci]], [[Ukrajinci]], [[Kurdi]], [[Perzijci]], [[Grki]] (običajno jih imenujejo kavkaški Grki) in [[Gruzijci]].<ref name="popis2022" /> V sovjetskem obdobju so bili drugo največje prebivalstvo v državi [[Azerbajdžanci]] (leta 1989 jih je bilo približno 2,5 %).<ref>{{cite journal|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=15 December 1925|title=The Transcaucasian Soviet Federation|url=https://books.google.com/books?id=fkHjAAAAMAAJ&pg=PA497|journal=Russian Review|location=Washington, D.C.|publisher=The Russian Information Bureau|volume=3|issue=24|pages=498|access-date=20 April 2022}}</ref> Vendar so se zaradi spora za Gorski Karabah praktično vsi izselili iz Armenije v Azerbajdžan. Nasprotno je Armenija sprejela velik priliv armenskih beguncev iz Azerbajdžana, kar je Armeniji dalo bolj homogen značaj. Po raziskavi Gallupa, izvedene v letu 2017, ima Armenija eno najvišjih stopenj sprejema migrantov v vzhodni Evropi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.gallup.com/poll/216377/new-index-shows-least-accepting-countries-migrants.aspx?g_source=link_newsv9&g_campaign=item_224375&g_medium=copy|title=New Index Shows Least-, Most-Accepting Countries for Migrants|work=Gallup.com|access-date=19 January 2018|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20180119175602/http://news.gallup.com/poll/216377/new-index-shows-least-accepting-countries-migrants.aspx?g_source=link_newsv9&g_campaign=item_224375&g_medium=copy|archive-date=19 January 2018|url-status=live}}</ref> === Jeziki === [[Armenščina]] je državni jezik<ref>{{navedi splet |url=https://www.president.am/en/constitution-2015 |title=20. člen Ustave Republike Armenije |website=president.am |language=en |accessdate=2024-06-13}}</ref> in edini uradni jezik. Glavna tuja jezika, ki ju Armenci poznajo, sta ruščina in angleščina. Večina starega prebivalstva lahko zaradi svoje sovjetske preteklosti precej dobro govori rusko. Po raziskavi iz leta 2013 je 95 % Armencev povedalo, da ima nekaj znanja ruščine (24 % napredno, 59 % srednje) v primerjavi s 40 %, ki je povedalo, da zna nekaj angleščine (4 % napredno, 16 % srednje in 20 % začetniško). Vendar pa več odraslih (50 %) meni, da bi morali angleščino poučevati v javnih srednjih šolah kot tisti, ki raje ruščino (44 %).<ref name="2012 knowledge">{{navedi splet|title=The South Caucasus Between The EU and the Eurasian Union|url=http://www.css.ethz.ch/publications/pdfs/CAD-51-52.pdf|work=Caucasus Analytical Digest #51–52|publisher=Forschungsstelle Osteuropa, Bremen and Center for Security Studies, Zürich|access-date=3 July 2013|pages=22–23|date=17 June 2013|issn=1867-9323|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029210003/http://www.css.ethz.ch/publications/pdfs/CAD-51-52.pdf|archive-date=29 October 2013|url-status=dead}}</ref> === Religija === [[File:Khor Virap Monastery and Mount Ararat, Armenia.jpg|thumb|Samostan Khor Virap iz 7. st. v senci Ararata, vrh, na katerem naj bi bil med biblijskim potopom pristala Noetova barka]] Armenija je bila prvi narod, ki je krščanstvo sprejela kot državno vero, dogodek, ki je bil tradicionalno datiran v leto 301.<ref>{{navedi splet |url=http://ancienthistory.about.com/od/neareast/f/1stchristian.htm |title=Armenia – Which Nation First Adopted Christianity? |publisher=Ancienthistory.about.com |date=29 October 2009 |accessdate=25 January 2010 |archive-date=2012-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120918080327/http://ancienthistory.about.com/od/neareast/f/1stchristian.htm |url-status=dead }}</ref> Prevladujoča religija v Armeniji je [[krščanstvo]]. Korenine armenske cerkve segajo v 1. stoletje. V skladu s tradicijo sta armensko cerkev ustanovila dva od dvanajstih Jezusovih [[apostol]]ov – [[Juda Tadej]] in [[sveti Jernej]], ki je v Armeniji pridigal krščanstvo med letoma 40–60. Zaradi teh dveh apostolov ustanoviteljev je uradno ime Armenske cerkve [[Armenska apostolska cerkev]]. Več kot 93 % armenskih kristjanov spada v Armensko apostolsko cerkev, obliko orientalskega (ne-kalcedonskega) pravoslavja, ki je zelo obredna, konservativna cerkev, približno primerljiva s [[Koptska pravoslavna cerkev|koptsko]] in [[Sirska pravoslavna cerkev|sirsko cerkvijo]]. Armenska apostolska cerkev je v občestvu le s skupino cerkva znotraj orientalskega pravoslavja. Armenska evangeličanska cerkev ima zelo pomembno in ugodno prisotnost v armenskim življenju z več tisoč člani po vsej državi. S koreninami sega do leta 1846, ki je bilo pod pokroviteljstvom Armenskega patriarhata Konstantinopel, katerega namen je bil izuriti kvalificirano duhovščino za Armensko apostolsko cerkev. Druga krščanska poimenovanja, ki v Armeniji temeljijo na Nicejskem verovanju, so binkoštne veje protestantske skupnosti, kot so Beseda življenja, Cerkev bratovščine Armencev<ref>{{navedi splet |url=http://abcy.org/ |title=Armenian Brotherhood Church of Yerevan |access-date=31 March 2014}}</ref>, baptisti, ki so znani kot najstarejša obstoječa poimenovanja v Armeniji in so jih dovolile oblasti Sovjetske zveze in prezbiterijanci<ref>{{navedi novice |url=http://highbeam.com/doc/1P1-79125406.html |title=Armenian Presbyterian Church to Commemorate 1700th Anniversary of Christianity in Armenia with Concert and Khachkar Dedication |work=The Armenian Reporter |date=20 October 2001 |accessdate=21 May 2011 |archive-date=2011-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110510012451/http://www.highbeam.com/doc/1P1-79125406.html |url-status=dead }}</ref>. V Armeniji obstajajo tudi katoličani, tako katoliki kot latinski obred in armenski obred. Mehitaristi (v armenščini pišejo tudi "Mekhitaristi": Մխիթարեան) so zbor benediktinskih menihov armenske katoliške cerkve, ki jih je leta 1712 ustanovil Mekhitar iz Sebaste. Najbolj so znani po seriji znanstvenih publikacij starodavnih armenskih različic sicer izgubljenih starogrških besedil. Armenska katoliška denominacija ima sedež v Bzoummarju v Libanonu. Armenija je sedež ruske skupnost Molokanov, ki izvaja obliko duhovnega krščanstva, ki izvira iz Ruske pravoslavne cerkve.<ref>{{navedi knjigo|last1=Lane|first1=Christel|title=Christian religion in the Soviet Union : a sociological study|date=1978|publisher=State univ. of New York P.|location=Albany|isbn=978-0-87395-327-6|page=107|url=https://books.google.com/books?id=VSmdHtacha8C|access-date=27 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002035450/https://books.google.com/books?id=VSmdHtacha8C|archive-date=2 October 2015}}</ref> Jazidi, ki živijo v zahodnem delu države, izvajajo jazidizem. Od leta 2016 se v majhni vasici Aknalič gradi največji jazidski tempelj na svetu. Obstajajo tudi Kurdi, ki prakticirajo sunitski islam. V Armeniji se je judovska skupnost od osamosvojitve zmanjšala na 750 ljudi, večina izseljencev pa je odšla v Izrael. Trenutno sta v Armeniji dve [[sinagoga|sinagogi]] - v glavnem mestu Erevanu in v mestu [[Sevan]] blizu [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]]. === Mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta v Armeniji | country = Armenija | stat_ref = armenski popis 2011<ref>[http://armstat.am/file/doc/99487293.pdf Aragatsotn]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99484283.pdf Tavush]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99482223.pdf Kotayk]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99483943.pdf Vayots Dzor]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99483283.pdf Syunik]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485583.pdf Shirak]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485708.pdf Lori]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99481713.pdf Gegharkunik]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99486683.pdf Armavir]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485653.pdf Ararat]</ref><ref>[http://armstat.am/file/doc/99485218.pdff Yerevan]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | list_by_pop = <!-- link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population --> | class = <!-- can be changed to "nav" to alter the template's colour scheme --> nav | div_name = Pokrajina | div_link = <!-- the template will automatically create a link for "div_name of country" (e.g. Provinces of Chile), if this doesn't work you can use this field --> | city_1 = Erevan | div_1 = Erevan | pop_1 = 1.060.138 | img_1 = Երեւան.JPG | city_2 = Gjumri | div_2 = Pokrajina Širak {{!}}Širak | pop_2 = 121.976 | img_2 = Gyumri 8 July 2017 (6).jpg | city_3 = Vanadzor | div_3 = Pokrajina Lori{{!}}Lori | pop_3 = 86.199 | img_3 = Vanadzor.jpeg | city_4 = Vagaršapat | div_4 = Pokrajina Armavir {{!}}Armavir | pop_4 = 46.540 | img_4 = Ejmiadzin_Cathedral.jpg | city_5 = Abovjan | div_5 = Pokrajina Kotajk {{!}}Kotajk | pop_5 = 43.495 | city_6 = Kapan | div_6 = Pokrajina Sjunik {{!}}Sjunik | pop_6 = 43.190 | city_7 = Hrazdan | div_7 = Pokrajina Kotajk {{!}}Kotajk | pop_7 = 41.875 | city_8 = Armavir, Armenia{{!}}Armavir | div_8 = Pokrajina Armavir {{!}}Armavir | pop_8 = 29.319 | city_9 = Artashat, Armenija{{!}}Artašat | div_9 = Pokrajina Ararat {{!}}Ararat |pop_9 = 22.269 | city_10 = Idževan | div_10 = Pokrajina Tavuš {{!}}Tavuš | pop_10 = 21.081 | city_11 = Gavar | div_11 = Pokrajina Gegarkunik {{!}}Gegarkunik | pop_11 = 20.765 | city_12 = Goris | div_12 = Pokrajina Sjunik {{!}}Sjunik | pop_12 = 20.591 | city_13 = Čarencavan | div_13 = Pokrajina Kotajk {{!}}Kotajk | pop_13 = 20.363 | city_14 = Ararat, Armenija{{!}}Ararat | div_14 = Pokrajina Ararat {{!}}Ararat | pop_14 = 20.235 | city_15 = Masis, Armenija{{!}}Masis | div_15 = Pokrajina Ararat {{!}}Ararat | pop_15 = 20.215 | city_16 = Aštarak | div_16 = Pokrajina Aragacotn {{!}}Aragacotn | pop_16 = 19.615 | city_17 = Artik | div_17 = Pokrajina Širak {{!}}Širak | pop_17 = 19.534 | city_18 = Sevan, Armenija{{!}}Sevan | div_18 = Pokrajina Gegarkunik {{!}}Gegarkunik | pop_18 = 19.229 | city_19 = Dilidžan | div_19 = Pokrajina Tavuš {{!}}Tavuš | pop_19 = 17.712 | city_20 = Sisian | div_20 = Pokrajina Sjunik {{!}}Sjunik | pop_20 = 14.894 }} == Kultura == [[File:THE ARMENIAN ALPHABET, OSHAKAN, ARMENIA.jpg|thumb|Armenska abeceda]] Armenci imajo svojo značilno abecedo in jezik. Abecedo je izumil [[Mesrop Maštoc]] leta 405 in je sestavljena iz devetintrideset črk, od katerih so bile tri dodane v obdobju Kilikije. 96 % prebivalcev države govori armensko, 75,8 % prebivalstva pa dodatno ruščino, čeprav je angleščina vse bolj priljubljena. === Umetnost === {{glavni| Armenska umetnost}} [[File:Khachkar-raffi kojian-IMG 0513.JPG|thumb|upright|Starodavni armenski [[hačkar]] ({{lang-hy|խաչքար}} - kamen s križem)]] [[Erevanski Vernisaž]] (trg umetniških in obrtnih izdelkov), blizu Trga republike, ima sto prodajalcev, ki prodajajo različne obrtniške izdelke med vikendi in v sredo (čeprav je izbor sredi tedna precej zmanjšan). Trg ponuja rezbarije v lesu, starine, fine čipke ter volnene preproge in čilime, ročno vezane, ki so posebnost Kavkaza. [[Obsidijan]], ki ga najdemo lokalno, je razvit v paleto nakita in okrasnih predmetov. Armensko zlatarstvo ima dolgo tradicijo, ki v enem kotu trga poseljuje izbor zlatih predmetov. Sovjetske relikvije in spominki novejše ruske izdelave - babuške, ure, emajlirane škatle in podobno - so tudi na voljo na Vernisažu. Priljubljena umetniška tržnica nasproti Opere ob vikendih zapolni še en mestni park. [[File:Zabel return.jpg|left|thumb|''Vrnitev kraljice Zabel v palačo'', Vardges Surenjanc (1909)]] Armenska dolga zgodovina kot stičišče starodavnega sveta je zapustila pokrajino z nešteto fascinantnimi arheološkimi najdišči. Najdišča srednjeveške, železne dobe, bronaste in celo kamene dobe so le nekaj ur vožnje od mesta. Vse razen najbolj spektakularnih ostankov skoraj neodkrite in obiskovalcem omogočajo ogled cerkva in utrdb v njihovih prvotnih okoljih. Narodna umetniška galerija v Erevanu ima več kot 16.000 del iz srednjega veka, ki nakazujejo bogate zgodbe Armenije. V njej so tudi slike mnogih evropskih mojstrov. Muzej moderne umetnosti, otroška slikarska galerija in muzej Martiros Sarjan so le nekatere od drugih pomembnih zbirk likovne umetnosti, ki so na ogled v Erevanu. Poleg tega deluje veliko zasebnih galerij, ki jih je vsako leto več, na katerih so predstavljene razstave in razprodaje. Armenska vlada je 13. aprila 2013 napovedala spremembo zakona, ki bo omogočila svobodo panorame za 3D umetniška dela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parliament.am/legislation.php?sel=show&ID=4717 |title=Legislation: National Assembly of RA |publisher=Parliament.am |accessdate=26 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701073128/http://www.parliament.am/legislation.php?sel=show&ID=4717 |archive-date=1 July 2015 }}</ref> == Unescova dediščina v Armeniji == === Samostana Hagpat in Sanahin === Samostana [[Samostan Hagpat|Hagpat]] in [[samostan Sanahin|Sanahin]]<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/777]</ref> sta dva bizantinska samostana v Tumanski regiji iz obdobja blaginje med dinastijo Kiurikian (10. do 13. stoletje) in sta bila pomembni središči učenja. Sanahin je bil znan po svoji šoli iluminatorjev in kaligrafov. Dva samostanska kompleksa predstavljata najvišji razcvet armenske verske arhitekture, katere edinstven slog se je razvil iz mešanice elementov bizantinske cerkvene arhitekture in tradicionalne vernakularne arhitekture kavkaške regije. === Stolnica in cerkve Ečmiadzin in arheološki ostanki Zvartnoc === Stolnica in cerkve [[Ečmiadzin]] in arheološki ostanki [[Zvartnoc]]<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1011]</ref> grafično prikazujejo razvoj armenske cerkve z osrednjo kupolo armenskega tipa, ki je močno vplivala na arhitekturni in umetniški razvoj v regiji. === Samostan Gegard in Zgornja dolina Azat === [[Samostan Gegard]] in Zgornja dolina reke [[Azat (reka)|Azat]]<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/960]</ref>: samostan vsebuje številne cerkve in grobnice, večina jih je vrezana v skalo, ki ponazarjajo sam vrh armenske srednjeveške arhitekture. Kompleks srednjeveških stavb je postavljen v pokrajino velike naravne lepote, obdan s stolpi na vhodu v dolino Azat. Visoke pečine s severne strani obdajajo kompleks, obrambna stena pa obdaja ostale. === Kuhinja === [[File:Armenian cuisine.jpg|thumb|Armenska kuhinja]] {{glavni| Armenska kuhinja}} Armenska kuhinja je tesno povezana z vzhodno in sredozemsko kuhinjo; različne začimbe, zelenjava, ribe in sadje se združujejo in predstavljajo edinstvene jedi. Glavne značilnosti armenske kuhinje so zanašanje na kakovost sestavin in ne močno začinjena hrana, uporaba zelišč, uporaba pšenice v različnih oblikah, stročnice, oreščki in sadje (kot glavna sestavina) kar zadeva kislo hrano in polnjenje najrazličnejših listov. Granatno jabolko s svojo simbolično povezanostjo s plodnostjo predstavlja ta narod. Marelica je nacionalni sadež. == Državni prazniki == * [[Novo leto]]: [[1. januar]] * [[Božič]]: [[6. januar]] * Dan armade: [[28. januar]] * Mednarodni [[dan žena]]: [[8. marec]] * Veliki petek: določi se ga na podlagi [[julijanski koledar|julijanskega koledarja]] * Dan materinstva in lepote: [[7. april]] * Dan zmage in miru: [[9. maj]] * Dan prve republike: [[28. maj]] * Dan ustave: [[5. julij]] * Dan neodvisnosti: [[21. september]] * Dan spomina na potres v Leninakanu (današnjem [[Gjumri]]ju): [[7. december]] * Predvečer novega leta: [[31. december]] Znan praznik, ki uradno sicer ni državni, je tudi [[vardavar]], ki se ga praznuje julijsko soboto (natančno se ga določi na podlagi [[Lunin koledar|Luninega koledarja]]). Tega dne prebivalci (zlasti otroci) mimoidoče polivajo z vodo oz. mečejo vanje z vodo napolnjene balončke. Na podoben način se praznuje tudi budistično novo leto na [[Tajska|Tajskem]] in v [[Mjanmar]]u ([[Burma|Burmi]]), kar namiguje na mogoč poganski obred očiščenja, ki se je izvajal pred sprejetjem [[krščanstvo|krščanstva]] oz. [[budizem|budizma]], iz njega pa naj bi izhajal tudi krščanski obred krsta. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Gorski Karabah]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet|last=Asatrjan|first=Garnik|author2=Arakelova, Victoria|location=Erevan|year=2002|url=http://www.hra.am/file/minorities_en.pdf|title=The Ethnic Minorities in Armenia|format=PDF|accessdate=2010-09-07|archive-date=2008-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080813025239/http://www.hra.am/file/minorities_en.pdf|url-status=dead}} Del [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] == Zunanje povezave == {{commons category|Armenia}} {{wikislovar}} * [http://www.armenica.org Armenica.org - Armenska zgodovina] * [https://www.e-gov.am/en/ Electronic Government of Armenia] * [https://armenia.travel/ The official tourism website of Armenia] * [https://www.armenianchurch.org/index.jsp?&lng=en The Armenian Church] * [http://himnadram.org/ Hayastan All Armenian Fund] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100719074837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/am.html |date=2010-07-19 }} {{Države Azije}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Armenija| ]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] mvfekvi7r5pisv6dj3ar3bcnxnc35d2 Koroška (zvezna dežela) 0 9046 6772790 6657461 2026-10-31T13:48:19Z PavelPatrulja 234895 Popravek 6772790 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Koroška}} {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | official_name = Koroška | native_name = Kärnten | native_name_lang = de | settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]] | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flag of Kärnten.svg | flag_size = 120px | image_shield = Kaernten CoA.svg | shield_size = 75px | anthem = ''Kärntner Heimatlied'' | image_map = Kärnten in Austria.svg | map_caption = Položaj zvezne dežele Koroška | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Avstrija]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Celovec]] | leader_party = | leader_title = Deželni glavar | leader_name = | area_total_km2 = 9535,97 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 3798 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = 348 | population_total = 570095 | population_as_of = 1. januar 2025<ref>https://www.ktn.gv.at/Land/Zahlen-und-Fakten</ref> | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = AT-2 | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT2 | website = http://www.ktn.gv.at/ | footnotes = |shield_link=Grb Koroške}}{{refimprove}}[[Slika:Karavanke - razgled na Koroško (1).jpg|thumb|Razgled na del Koroške iz Karavank]] '''Koróška''' ([[nemščina|nemško]] ''Kärnten''; slovensko [[avstrijska Koroška]], staroslovensko ''Korotan'') je avstrijska [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] na jugu [[Avstrija|Avstrije]] s površino 9.536 km<sup>2</sup> in okoli 570.000 prebivalci (2025). Geografsko jo v njenem središču tvori pretežno [[Celovška kotlina]] med več gorskimi verigami [[Alpe|Alp]]. [[Slika:gospasveta.jpg|200px|thumb|Gospa Sveta na Koroškem]] Prek [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]] na jugozahodu meji z [[Italija|Italijo]], prek [[Karavanke|Karavank]] na jugu pa s [[Slovenija|Slovenijo]]. Gorovje [[Zahodne Ture|Visoke Ture]] jo na severozahodu ločuje od zvezne dežele [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]. Na severu in vzhodu meji na zvezno deželo [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], na zahodu pa na vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]]. Glavna naravna zanimivost so njena ledeniška [[jezero|jezera]] (največje je [[Vrbsko jezero|Vrbsko]]), [[Drava]] pa je najpomembnejša reka, ki teče po njenem ozemlju. [[Glavno mesto]] dežele je [[Celovec]] ([[Nemščina|nem.]] ''Klagenfurt'') z okoli 105.000 prebivalci, [[gospodarstvo|gospodarsko]] pomemben in le malo manjši je [[Beljak]] (nemško ''Villach'') s 66.000 prebivalci; obe večji mesti imata status mesta na ravni okraja ([[Statutarno mesto (Avstrija)|statutarno mesto]]) in sta medsebojno močno ekonomsko povezani, saj ležita v isti [[Celovška kotlina|kotlini]] na osi vzhod-zahod. Poleg njiju je dežela administrativno razdeljena na 8 okrajev (''bezirk''), pri čemer sta dva okraja podeželski okolici Celovca in Beljaka. Okrajna središča so (nekatera imena so dvojezična): Wolfsberg / [[Volšperk]]), Spittal an der Drau / [[Špital ob Dravi]], [[Šentvid ob Glini]] / Sankt Veit an der Glan, [[Velikovec]] / Völkermarkt, Feldkirchen in Kärnten / [[Feldkirchen]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] / Hermagor. Drugi pomembnejši kraji so še: (po velikosti) [[Borovlje]] / Ferlach, [[Kriva Vrba]] / Krumpendorf am Wörther See, [[Vrba na Koroškem]] / Velden am Wörther See, [[Šentpavel v Labotski dolini]] / Sankt Paul im Lavanttal, [[Breže, Avstrija|Breže]] / Friesach, [[Gmünd]], [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä, [[Pliberk]] / Bleiburg, [[Bistrica v Rožu]] / Feistriz im Rosental, [[Železna Kapla]] / Eisenkappel, [[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]] / Gurk, [[Gospa Sveta]] / Maria Saal, [[Krnski grad]] / Karnburg itd. Po površini je Koroška peta največja avstrijska dežela, s [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]] pa si delita 6. in 7. mesto po številu prebivalstva. Dežela Koroška se je v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje [[Slovani|slovanske]] kneževine [[Karantanija|Karantanije]], zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine [[Habsburžani|Habsburžanov]] pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo zvezne dežele Koroške je danes pretežno [[nemščina|nemško]] govoreče z značilnim naglasom. [[Koroški Slovenci|Slovenska]] narodna skupnost, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000 ali približno desetina prebivalstva Koroške), ki živijo pretežno na jugu dežele ([[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]]). == Poimenovanje == Za ime ''Karantanija'', iz katerega sta izpeljana tako slovensko (staroslovensko ''Korotan'', sodobno ''Koroška'') kot nemško (''Kärnten'') poimenovanje dežele, obstaja več razlag. Najbolj uveljavljena med njimi pravi, da naj bi ime izviralo iz enega od starih [[Kelti|keltskih]] jezikov, ki so se v 1. tisočletju pred našim štetjem govorili na območju Vzhodnih [[Alpe|Alp]]. Obstajata dve razlagi: po prvi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz besede ''carant'' ('prijatelj, sorodnik'), kar bi se torej v grobem prevedlo kot 'Dežela prijateljev' oz. 'Dežela tistih, ki so se spoprijateljili'. Ime naj bi se nanašalo na enega od tukaj živečih keltskih plemen iz časa [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Po drugi razlagi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz keltskega ''karanto'' za 'kamen, čer' – iz istega korena naj bi bila izpeljana tudi druga koroška zemljepisna imena, kot so [[Krnski grad]] (nemško ''Karnburg''), [[Karavanke]], [[Karnijske Alpe]] in podobna.<ref>Heinz Dieter Pohl: ''Kärnten&nbsp;– deutsche und slowenische Namen''. Hermagoras, Klagenfurt 2000, S.&nbsp;84f., 87 sowie 118.</ref> S ''Karantanijo'' je zelo očitno povezan staroslovenski naziv ''Korotan'', iz katerega izhaja današnje slovensko poimenovanje ''Koroška'' oz. ''Koroško'' (izvorno gre za pridevnik ''*korot-sk-a'' oz. ''*korot-sk-o''). Iz staroslovenskega poimenovanja ''Korotan'' sta bili že v preteklosti izpeljani vsaj dve slovanski oz. slovenski teoriji o izvoru imena Karantanija: po prvi naj bi poimenovanje ''Gorotan'' oz. ''Gorostan'' pomenilo 'Dom (stan) v gorah' oz. 'Dom med gorami', kar ustreza zemljepisnim značilnostim Koroške. Druga slovanska teorija pa pravi, da je dežela Korotan, podobno kot mnoge druge slovanske dežele ([[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Češka]], [[Rusija]]), pravzaprav dobila ime po slovanskem plemenu, ki jo je naselilo – v tem primeru ''Horutancev'' (Nestorjeva kronika iz leta 1113 izrecno navaja Horutance kot enega od starih slovanskih plemen na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]], še pred selitvami narodov). Po tej teoriji bi torej Korotan/Karantanija pomenilo preprosto 'deželo Horutancev/Karantancev'.{{cn}} == Simboli == === Grb === Današnji grb Koroške se prvič pojavi v času vladavine vojvode [[Ulrik III. Spanheim|Ulrika Spanheimskega]], ki ga je prevzel kot sredstvo za uveljavljanje svojih ozemeljskih zahtev v dednem sporu z [[Babenberžani]]. Kot deželni grb Koroške ga dokončno uveljavi Ulrikov bratranec in naslednik na koroškem prestolu, češki kralj [[Otokar II. Přemysl]]. Podoba grba je od takrat do današnjih dni skoraj nespremenjena: »Okrašen z zlatimi in rdečimi peresi, spredaj trije vzpenjajoči se črni levi z rdečimi kremplji in jezikom, zadaj srebrno bruno na rdečem polju, na čeladi z zlato krono dva zlata bivolja rogova, vsak od njiju na zunanji strani opremljen s petimi zlatimi paličicami, na vsaki od njih pa trije lipovi listi - na desni strani črni, na levi strani rdeči«. === Zastava === Koroška zastava je rumeno-rdeče-bela in je edina trobojnica med zastavami avstrijskih zveznih dežel. === Deželna himna === Današnja deželna himna Koroške je ''Koroška domovinska pesem'' (nemško ''Kärntner Heimatlied''). Besedilo je bilo napisano leta 1822, uglasbena pa je bila leta 1835. Opisuje naravne lepote Koroške. == Največja mesta == Seznam 10 največjih mest (po prebivalstvu mestnih občin v celoti) na Koroškem: {| class="wikitable sortable" !# !Mesto !Prebivalstvo (1. januar 2025){{EWR|AT|6}} !Okraj |- |1 |[[Slika:AUT Klagenfurt COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Celovec]] |105.256 |[[Celovec]] |- |2 |[[Slika:Villach CoA.svg|brezokvirja|22x22_pik]] [[Beljak]] |65.749 |[[Beljak]] |- |3 |[[Slika:AUT Wolfsberg (Kaernten) COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Volšperk]] |24.961 |[[Okraj Volšperk|Volšperk]] |- |4 |[[Slika:AUT Spittal an der Drau COA.jpg|brezokvirja|22x22_pik]] [[Špital ob Dravi]] |15.341 |[[Okraj Špital ob Dravi|Špital ob Dravi]] |- |5 |[[Slika:AUT Feldkirchen in Kärnten COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Trg, Koroška|Trg]] |14.528 |[[Okraj Trg|Trg]] |- |6 |[[Slika:Wappen at st-veit-an-der-glan.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Šentvid ob Glini]] |12.234 |[[Okraj Špital ob Dravi|Špital ob Dravi]] |- |7 |[[Slika:Wappen at voelkermarkt.png|brezokvirja|20x20_pik]] [[Velikovec]] |10.902 |[[Okraj Velikovec|Velikovec]] |- |8 |[[Slika:AUT St. Andrä COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraž]] |9.840 |[[Okraj Volšperk|Volšperk]] |- |9 |[[Slika:Wappen at finkenstein-am-faaker-see.png|brezokvirja|20x20_pik]] [[Bekštanj]] |9.466 |[[Okraj Beljak-dežela|Beljak - dežela]] |- |10 |[[Slika:Wappen at velden-am-woerther-see.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba na Koroškem]] |9.183 |[[Okraj Beljak-dežela|Beljak - dežela]] |} == Znamenitosti == * [[Bad Kleinkirchheim]] (smučarsko središče) * [[Breže, Avstrija|Breže]] /[[Friesach]] * [[Dobrač]] /''Villacher Alpe'' * [[Gospa Sveta]] /[[Maria Saal]] * [[Grad Ostrovica]] (''Burg Hochosterwitz'') * [[Grad Vajškra]] (''Landskron''; v okviru kompleksa grajskih ruševin je v poletnih mesecih razstava ptic roparic) in [[Affenberg]] /''Hrib'' ''opic'' v bližini [[Beljak]]a (Villach) * [[Grossglockner]] /[[Veliki Klek]] * [[Heiligenblut]] /[[Sveta Kri]] * [[Jezera na avstrijskem Koroškem]] * [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]] * [[Krnski grad]] /Karnburg * [[Minimundus]] (Celovec) * [[Nockberge]] (naravni oz. biosferni park) * [[Vojvodski prestol]] * [[Požarnica, Avstrija|Požarnica]] * grad [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] * [[Sveče]] pri [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]]: Galerija [[France Gorše|Franceta Goršeta]] (pred njo so portretne glave pomembnih slovensko- koroških kulturnih in političnih osebnosti, ki jih je izdelal znameniti slovenski kipar) * [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä im Lavanttal * [[Tinje, Koroška|Tinje]], Katoliški dom prosvete Sodalitas * [[Prelaz Turracher Höhe]] * [[Virunum]] *[[Ziljska dolina]] == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Koroški Heimatdienst]] * [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Seznam jezer]] na avstrijskem Koroškem == Zunanje povezave == {{Zbirka|Kärnten}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{Podjuna}} {{Zilja}} {{Gure}} {{Celovško polje}} {{Labotska dolina}} {{normativna kontrola}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)|*]] bvyqbe6w7m6hszfu0btdjkiede2lf6d Janez Trdina 0 11266 6773071 6677039 2026-11-01T09:46:03Z JoMK 240261 +fotka groba 6773071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Janez Trdina |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''Verske bajke na Dolenjskem<br />Bajke in povesti o Gorjancih'' }} '''Janez Trdina''' [jánes trdína], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[zgodovinar]], [[profesor]] * [[29. maj]] [[1830]], [[Mengeš]], † [[14. julij]] [[1905]], [[Novo mesto]]. == Življenje == [[File:Janez Trdina - grob v Novem mestu.jpg|thumb|Grob Janeza Trdine na pokopališču Ločna v Novem mestu]] Janez Trdina se je rodil v kmečki družini očetu Andreju in materi Mariji (roj. Kcel). Imel je še tri brate in štiri sestre. Oče je bil dvakrat oženjen. Janez kot tretji otrok je bil iz drugega zakona. Trdina je od leta 1840 obiskoval [[Ljubljana|ljubljansko]] [[gimnazija|gimnazijo]] in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na [[Dunaj]], kjer je študiral [[zgodovina|zgodovino]], [[geografija|geografijo]] in [[klasična filologija|klasično jezikoslovje]]. Zraven pa je pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] študiral še [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Ob študiju je prevajal za [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]]. Študij je dokončal leta 1853, in diplomiral leta 1854. Kot [[profesor]] je služboval v [[Varaždin]]u, kot pripravnik na [[Gimnazija Varaždin|varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja]] in od leta 1855 še na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Leta 1867 se je predčasno upokojil, saj je bil zaradi številnih krivičnih tožb zoper njega državne službe sit. Glavni pobudnik teh tožb je bil ravnatelj gimnazije na Reki Tone Mažuranić, ki je do Trdine gojil osebno sovraštvo, ker je bil ta narodno zaveden in ker je v ravnateljevo slovnico uvedel nekaj popravkov. Reški ravnatelj ni nikoli zbral dovolj dokazov, da bi bil Trdina dejansko obsojen ščuvanja mladine proti državi, zato ga je prosil da si poišče novo službo, Trdina pa se je rajši upokojil.<ref> [[:s:Moje_%C5%BEivljenje_(Janez_Trdina)|Janez Trdina, "Moje življenje", ''Ljubljanski zvon'' 1905 in 1906]]</ref> Preselil se je v [[Bršljin]] pri Novem mestu, kjer je prehodil [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Bela krajina|Belo krajino]] in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem [[življenje|življenju]], delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v [[Avtobiografija|avtobiografskih delih]], [[povest]]ih, [[črtica (književnost)|črticah]] in [[bajka]]h. Ene izmed znanih del so njegove ''Bajke in povesti o Gorjancih'' in ''Narodne pripovedke iz bistriške doline'' (''Pripovedka od zlate hruške'').<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Bajke in povesti o Gorjancih|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEVZSSML|website=dlib.si|accessdate=2025-10-24}}</ref> == Delo == Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu ''Slovenija''. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske [[Pripovedka|pripovedke]] je objavljal pod naslovom ''Narodne pripovedke iz Bistriške doline'', leta 1850 pa je napisal [[Proza|prozni]] načrt za [[ep]] ''Pripovedka od Glasan-Boga''. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev ''Bran in pogin Japodov'' in satirična ''Pripovedka od zlate hruške''. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo ''Pretres slovenskih pesnikov'', ki je bila izdana v ''Ljubljanskem časniku'' leta 1850 in ''Zgodovino slovenskega naroda'', ki je izšla šele leta 1866. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1881 ''Verske bajke na Dolenjskem'', v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale ''Bajke in povesti o Gorjancih''. Napisal pa je še spominske in narodopisne spise: ''Hrvaški spomini'' (1885-1887), ''Bachovi huzarji in Iliri'' (1903), ''Moje življenje'' (1905-1906), ''Izprehod v Belo krajino'' (izide po smrti 1912). == Bibliografija == [[Slika:Janez Trdina - Bajke in povesti o Gorjancih (1906).pdf|thumb|''Bajke in povesti o Gorjancih'', 1906]] === Pesmi === * ''[[:s:Turki na Lambarški gori|Turki na Limbarški gori]]'' * ''[[:s:Razjasnjenje|Razjasnjenje]]'' * ''Bran in pogin Japodov'' * ''[[:s:Kmetje in žlahtni|Kmetje in žlahtni]]'' * ''[[:s:Kresni Žarki|Kresni Žarki]]'' * ''[[:s:Zadnje besede matere na smrtni postelji|Zadnje besede matere na smrtni postelji]]'' * ''[[:s:Rojenica|Rojenica]]'' === Članki in razprave === * ''[[:s:Članki, kritike in razprave|Danska vojska]]'' * ''Najnovejša zgodovina slovenska'' === Spisi iz novomeške dobe (1867-1905) === * ''Črtice in povesti iz narodnega življenja'' - 1880 # ''Vrtilničar'' # ''Jetnica'' # ''Pobožni mož'' # ''Rože in trnje'' # ''Sprehod v Belo krajino'' * ''Verske bajke stare in nove'' - 1881 * ''Dolenjci'' - 1884 * ''Bajke in povesti o Gorjancih'' - 1888 # ''Cvetnik'' # ''Velikani'' # ''Gospodična'' # ''Ukleti grad'' # ''Rajska ptica'' # ''Ptica Zlatoper'' # ''Vila'' # ''Gluha loza'' # ''Volkodlak'' # ''Kresna noč'' # ''Peter in Pavel'' # ''Bratovska gomila'' # ''Gospod vedež'' * ''Dve ljubici'' - 1905 * ''Vinska modrost'' === Proza === * ''[[:s:Oblega Ogleja|Oblega Ogleja]]'' * ''Pisma o slovenski zgodovini'' === Mladostni spisi (1849-1866) === ; Pripovedke, basni in bajke * ''[[:s:Narodne pripovedke iz bistriške doline|Narodne pripovedke iz bistriške doline]]'' - 1849-1851 # ''[[:s:Pričetek Mengša|Pričetek Mengša]]'' # ''[[:s:Ogrinovo znamenje|Ogrinovo znamenje]]'' # ''[[:s:Veronika|Veronika]]'' # ''[[:s:Drnovo|Drnovo]]'' # ''[[:s:Jermanova vrata|Jermanova vrata]]'' # ''[[:s:Gradič|Gradič]]'' # ''[[:s:Hudamos|Hudamos]]'' * ''[[:s:Arov in Zman|Arov in Zman]]''- 1850 * ''[[:s:Pripovedka od zlate hruške|Pripovedka od zlate hruške]]'' - 1851 * ''[[:s:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]]'' - 1977 ; Članki, kritike in razprave * ''Pretres slovenskih pesnikov'' - 1850 * ''Otok Krk'' == Poimenovanja == Po njem so leta 1923 na pobudo [[Ferdinand Seidl|Ferdinanda Seidla]] najvišji vrh [[Gorjanci|Gorjancev]], do tedaj Sveta Jera, poimenovali [[Trdinov vrh]], kasneje pa tudi planinsko-pohodno [[Trdinova pot|Trdinovo pot]] po Dolenjski. Tudi [[Kulturni center Janeza Trdine]] v Novem mestu je poimenovan po njem. Leta 2020 so na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za Informacijske študije]] v Novem mestu nov [[superračunalnik]] poimenovali Trdina.<ref>{{navedi splet|title=Maister, Trdina in Vega skupaj med najzmogljivejšimi v Evropi|url=https://www.dnevnik.si/1042924182|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-10|archive-date=2020-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200307181633/https://www.dnevnik.si/1042924182|url-status=dead}}</ref> Na dan, ko se je Janez Trdina rodil, je v Mengešu danes [[občinski praznik]],<ref>{{Navedi splet|title=Praznik slavijo na Trdinov rojstni dan (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/praznik-slavijo-na-trdinov-rojstni-dan-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2025-10-24|language=sl}}</ref> po njem pa imajo poimenovano tudi [[Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://pd-menges.si/|website=PD Janez Trdina Mengeš|accessdate=2025-10-24|language=sl-SI}}</ref> Občina Novo mesto občasno podeljuje [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], za dosežke na intelektualnih področjih<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o priznanjih in nagradah Mestne občine Novo mesto - DUL objave - Dolenjski uradni list|url=https://www.novomesto.si/dolenjski-uradni-list/dul-objave/2024072608175127/odlok_o_priznanjih_in_nagradah_mestne_obcine_novo_mesto_/#:~:text=(1)%20Trdinova%20nagrada%20se%20podeljuje%20ob%C4%8Danom%20Mestne%20ob%C4%8Dine,ob%C4%8Dini%20ali%20ugledu%20ob%C4%8Dine%20v%20%C5%A1ir%C5%A1em%20kulturnem%20prostoru.|website=www.novomesto.si|accessdate=2025-11-14}}</ref> ==Opombe== {{sklici}} == Viri == * Janez Trdina, ''Rože in trnje'', Genija, Ljubljana, 2005 * Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', Galerija 2, Vrhnika, 2005 * Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', založba Karantanija, Ljubljana 1993 * Janez Trdina, ''Če ni lačen, je pa žejen'', založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003 == Literatura == * Ilka Vašte, ''Izobčenec: Roman o Janezu Trdini'', Novo mesto: Dolenjska založba, 1960. * ''Janez Trdina - etnolog: Zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine'', ur. uredniški odbor Glasnika SED, Novo mesto 1980. * Marijan Dović, ''Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo'', Novo mesto: Goga; Ljubljana: ZRC SAZU, 2005. * Vlado Nartnik idr., ''Zastavil sem svoje življenje - Janez Trdina 1830-1905'', Mengeš: muzej, 2005. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[seznam realističnih pisateljev]] *[[Wikipedija: WikiProjekt Slovenska mladinska književnost]] == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime=Janez Trdina}} * [[:v:Janez Trdina|Janez Trdina]] - Wikiverza * [http://www.kcjt.com/ Kulturni center Janeza Trdine] * [http://www.insert.si/pd-novomesto/trdina/pd-nm5.htm Trdinova pot] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304171100/http://insert.si/pd-novomesto/trdina/pd-nm5.htm |date=2016-03-04 }} * {{SloBio|id=719555|avtor=Logar Janez|ime=Trdina Janez|vir=SBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trdina, Janez}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Janez Trdina|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] hp8fjd2cfdtgeept1lb2yerqgm8867p Janez J. Švajncer 0 13226 6772941 6492236 2026-10-31T19:30:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772941 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{infopolje Oseba}} '''Janez Janez Švajncer''' (krajše '''Janez J. Švajncer'''), [[Slovenci|slovenski]] [[brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]], [[zgodovinar]], [[pisatelj]], [[novinar]], [[muzealec]], [[pravnik]], [[urednik]], [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[3. julij]] [[1948]], [[Ljubljana]]. Janez J. Švajncer je bil rojen kot Janez Švajncer, J. pa je k svojemu imenu dodal, da bi ga razlikovali od očeta [[Janez Švajncer|Janeza Švajncerja]], ki je bil pisatelj. == Življenje == Rojen Mariji in Janezu Švajncer 3. julija 1948 v Ljubljani. Zgodnja leta preživel na majhni kmetiji maminih staršev v Hranjigovcih nad Ormožem. Leta 1967 je [[matura|maturiral]] na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Maribor]]u, tri leta pozneje pa na [[Višja pravna šola|Višji pravni šoli]] (Maribor). 1968-69 voditelj študentskega gibanja v Mariboru. 1969 izvoljen za poslanca Skupščine Republike Slovenije. V [[šolsko leto|šolskem letu]] 1970-71 obiskoval 3. letnik [[Pravna fakulteta|Pravne fakultete]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. 1971 se poročil s študentko ekonomije Majo Peternelj. Otroci: Maja (1972), Tanja (1973), Zarja (1979), Matjaž (1986), Jurij (1988). Leta 1971 je bil poklican na služenje [[vojaški rok|vojaškega roka]]. Od 27. novembra 1971 do konec julija 1972 je bil na služenju v [[vojaška šola|šoli]] za [[rezervni častnik|rezervne]] [[častnik]]e [[pehota|pehote]] v [[Bileća|Bileći]], ki jo je končal kot 4-5 v generaciji. Avgusta 1972 je bil poslan na tečaj za rezervne oficirje [[vojaška policija|vojaške policije]] ([[Pančevo]]). Med septembrom in novembrom 1972 je bil [[vodnik-stažist]] v [[četa|četi]] vojaške policije v [[Postojna|Postojni]]. 1973-74 zaposlen na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Leta 1973 na šolanju v Beogradu, kot prvi po rangu končal zvezno šolo Službe državne varnosti. Službo državne varnosti leta 1974 samovoljno zapustil, od 1. januarja 1975 novinar dnevnika Večer v Mariboru. 1976-78 glavni urednik Večera, odstavljen zaradi člankov o generalu Maistru. Od 1. februarja 1979 dopisnik komunista iz Maribora, spomladi 1990 zaradi knjige Ministrova sprejemnica poslan med brezposelne. Brezposeln 8 mesecev. s 1. decembrom 1990 se je zaposlil na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo z nalogo, da Teritorialni obrambi da videz slovenske vojske in to tudi uveljavi. 1991-93 načelnik Oddelka za domovinsko vzgojo Republiškega štaba in pomočnik načelnika Predavatelj vojne in vojaške zgodovine na šoli za častnike, eno generacijo na šoli za podčastnike in šoli za častnike vojnih enot. 1993-94 podsekretar Ministrstva za obrambo in direktor Uprave za vojaške zadeve Leta 1994 nezakonito odstavljen, kot je razsodilo sodišče, nato 1996 administrativno upokojen. Po upokojitvi iz [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] se je Švajncer posvetil [[vojaško zgodovinopisje|vojaškemu zgodovinopisju]] in vodenju [[Vojni muzej Logatec|Vojnega muzeja Logatec]]. Prav tako je [[odgovorni urednik]] ''[[Vojnozgodovinski zbornik|Vojnozgodovinskega zbornika]]''. 1997 postavil Vojni muzej Logatec. Leta 2020 je v intervjuju za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]] izrazil pobudo za preoblikovanje Slovenije iz [[Republika|republike]] v [[Monarhija|monarhijo]]. Kot primerne kandidate za prestol je predlagal potomce [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburžanov]], [[Karadžordževiči|Karadžordževičev]] ter [[Bonaparti|Bonapartov]], torej rodbin, ki so imele v preteklosti na Slovenskem prostoru vladajoči položaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pobuda-za-preoblikovanje-slovenije-v-kraljevino-bodo-enega-od-potomcev-habsburske-dinastije-kronali-za-slovenskega-kralja-749913|title=Pobuda za preoblikovanje Slovenije v kraljevino. Bodo enega od potomcev habsburške dinastije kronali za slovenskega kralja?|date=4. januar 2020|accessdate=25. junij 2024|website=Reporter|last=Ž.|first=A.}}</ref> == Napredovanja == * [[podporočnik]] - 22. maj 1973 * [[poročnik]] - 3. november 1978 * [[stotnik|kapetan]] - 9. september 1983 * [[kapetan 1. razreda]] - 4. oktober 1988 * [[major]] - 23. april 1991 * [[podpolkovnik]] - 18. junij 1993 * [[polkovnik]] - preskočil * [[brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]] - 24. marec 1994 * [[naslovni čin|naslovni]] [[generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] (1993-94) == Odlikovanja in nagrade == ; [[Vojaška odlikovanja]] * [[red generala Maistra|red generala Maistra 3. stopnje z meči]] (26. december 1991) * [[red Slovenske vojske]] (18. maj 1993) * [[spominski znak TO 1991]] (2. junij 1991) * [[spominski znak Obranili domovino 1991]] * [[spominski znak Brnik|bojni znak Brnik]] 27. 6. 1991 * [[častni znak svobode Republike Slovenije]] (št. 17-1-6/92) ; Civilne nagrade * [[Kajuhova nagrada]] leta 1983 - ''[[Čuden dan v Bukevci]]'' * Bronasta plaketa Numizmatičnega društva Slovenije (1986) * Literary Medal, Orders and Medals Society of USA * 2003: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za ureditev Vojnega muzeja Logatec<ref name=":0">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703101701/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> * Odlikovanje za posebne zasluge Gasilske zveze Slovenije * Gasilsko odlikovanje I. st. Gasilske zveze Slovenije * Priznanje Občine Logatec za posebne dosežke == Bibliografija == ; Zgodovinska dela * ''[[Odlikovanja in znaki na Slovenskem]]'' (1978) * Naše stare značke (1983) * ''[[Partizanska odlikovanja, znaki in medalje]]'' (1985) * Gasilska odlikovanja na Slovenskem (1986) * ''[[Svetovna vojna 1914-1918]]'' (1988) * ''[[Slovenci v avstro-ogrski armadi]]'' (1988) * ''[[Slovenska vojska 1918-1919]]'' (1990) * Avstro-Ogrska za zbiralce (1991) * ''[[Vojna in vojaška zgodovina Slovencev]]'' (1992) * ''[[Teritorialna obramba Republike Slovenije (knjiga)|Teritorialna obramba Republike Slovenije]]'' (1992) * ''[[Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodo in samostojno Slovenijo]]'' (1993) * Znaki slovenske vojske (1993) * ''[[Uniforme]]'' (1997) * ''[[Vojna zgodovina (delo)|Vojna zgodovina]]'' (1998) * ''[[Pomlad 1991: Spomini na vojno za Slovenijo]] (2001)'' * Poletje 1992 (2007) * Jesen 1993 (2009) * Zima 1994 (2009) * Logatec v zgodovini (2004) * Sablje (2006) * Bajoneti (2007) * Meči, bodala, noži (2007) * Čelade (2008) * Prva brigada Slovenske vojske (2008) * Pasne spone (2011) * Slovenska vojska, Našitki (2011) * Slovenska vojska, Znaki (2011) * Slovenska vojska, Kovanci (2011) * Odlikovanja naših partizanov (2012) * Jugoslovanska ljudska armada (2013) * Logatec 1941-45 nekoliko drugače (2013) * General Rudolf Maister, zamolčano (2014) * Vojska Kraljevine Jugoslavije (2014) * Slovenska vojska 19148-19 (2014) * Prva svetovna vojna I (2015) * Prva svetovna vojna II (2015) * Vojska v slikah (2015) * Pisma proti vetru (2016) * Vojni muzej Logatec, zakladi zgodovine (2016) * Gradišče Velike bukve (2016) * Vojaške kape (2017) * Slovenska vojska, odlikovanja (2017) * Partizanska spomenica 1941 (2017) * Prva svetovna vojna III (2018) * Staro strelno orožje (2019) * Bajoneti in bodala (2020) * Pisma proti vetru 2 * Gradišče in stari grad Hasberg (skupaj s sinom Jurijem), 2020) * Afrika, kipi, maske, orožje (2021) ; Leposlov * * Mihec iz velikega bloga (1981) * Čuden dan v Bukevci (1983) * Minca, Binca, Tinče in gasilci (1983, 2018) * ''[[Dež na Silvestrovo]]'' (1984) * ''[[Življenje sv. Jurija]]'' (1986) * ''[[Past za podgane]]'' (1987) * ''[[Vzpon in zmaga revolucije pri sv. Tomažu]]'' (1987) * ''[[Ministrova sprejemnica]]'' (1989, 1990) * ''[[Na stekleni strehi]]'' (1991) * ''[[Odnesla je Drava]]'' (2001) * Pisma vojaka (2010) * Pika gre v Ameriko (2017) * Pravljice (2020) ; Urednik * [[zbornik]] ''[[Boj za Maribor]]'' (1988) * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' (1993-94) * ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' (1998-) == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenske vojske]] * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] * [[seznam slovenskih muzealcev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[seznam slovenskih pisatelejv]] * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih urednikov]] * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih častnikov]] == Sklici == <references /> == Viri == * Janez J. Švajncer: ''Poziv slovenskim generalom''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 22, str. 122-124. [[Logatec]], 2005. {{-}} {{novinar-stub}} {{literat-stub}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Švajncer, Janez J.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Brnik]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka TO 1991]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Predavatelji na Šoli za častnike Slovenske vojske]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] <references /> [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] hfhc337v7fhw6vmg84k3x03irqzzjgu Jedrska elektrarna 0 16428 6772954 6755924 2026-10-31T20:26:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772954 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gelände des Kernkraftwerk Isar (KKI).jpg|sličica|376x376_pik|Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji]] '''Jedrska elektrarna''' ali '''nuklearna elektrarna''' je elektrarna, podobna [[Termoelektrarna|termoelektrarni]]; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir [[Toplota|toplote]] namesto [[premog]]a, [[Nafta|nafte]] ali [[Zemeljski plin|plina]] uporablja [[jedrski reaktor]]. Konstrukcijsko je jedrska elektrarna sestavljena iz dveh delov: jedrskega in konvencionalenga dela. ''V jedrskem delu'' iz energije, ki se sprosti pri [[Jedrska cepitev|cepitvi atomskih jeder]], nastaja toplota, ki uparja vodo <ref name="gen-i">{{navedi splet |url=https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna |title=Kako deluje jedrska elektrarna? |accessdate=22.10.2019 |date= |format= |work=GEN Energija d.o.o. |archive-url=https://web.archive.org/web/20191022173142/https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna |archive-date=2019-10-22 |url-status=dead }}</ref>. Uparjena voda oz. para prenaša toploto na ''konvencionalni'' oz. ''termoelektrarniški del elektrarne'', kjer nato [[para]] poganja [[Turbina|turbino]]. Naloga turbine je, da iz toplote (pare) proizvaja mehansko energijo (vrtenje ''rotacija'' turbine), to pa [[električni generator]] pretvori v [[Električna energija|električno energijo]]. S tem je postopek pretvorbe jedrske energije v električno energijo zaključen. Investicija v gradnjo in razgradnjo nuklearne elektrarne je relativno visoka, visoki so tudi stroški skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva, medtem ko so samo gorivo in ostali obratovalni stroški relativno nizki. Zaradi stabilnosti proizvodnje se jedrske elektrarne uporablja predvsem za stalno zagotavljanje pokrivanja osnovnih potreb po električni energiji – t.i. »obratovanje v pasu«. Sodobni reaktorji potrebujejo menjavo goriva vsakih 18 mesecev, postopek menjave in hkratnega vzdrževanja vitalnih delov (''remont'') traja nekaj tednov.<ref name="student">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/drugi-blok-nuklearne-elektrarne-kr%C5%A1ko |title=DRUGI BLOK NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO |accessdate=28.10.2019 |date=15.7.2019 |format= |work=[[Radio Študent]] }}</ref> Neposredni kazalec izkoriščenosti iz goriva nastale energije v uporabno električno energijo pri jedrskih elektrarnah je približno 90 %; za primerjavo: kazalec izkoriščenosti pri vetrni elektrarni je približno 30 %, pri elektrarni na sončne celice pa 10-20 %. Pri upoštevanju porabe energijo za gradnjo, vzdrževanje in razgradnjo se ti kazalci med viri sicer lahko spremenijo. Na območju Slovenije deluje ena jedrska elektrarna, [[Jedrska elektrarna Krško]], ki proizvede približno 40 % električne energije. Gre za edino jedrsko elektrarno na področju nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki deluje od leta 1983 in bo po vsej verjetnosti obratovala vse do leta 2043. Zgrajena je bila na podlagi samoupravnega sporazuma med [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] in [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]], ki sta vsaka vložili polovico sredstev in od zagona tudi po razglasitvi neodvisnih držav prejemata vsaka polovico proizvedene električne energije.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html |title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja |accessdate=22.10.2019 |date=16.7.2019 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> == Uporaba po svetu == [[Slika:Kernkraftwerk Grafenrheinfeld - 2013.jpg|thumb|Obdan s hladilnimi stolpi je v polkrožnem objektu zaščiten jedrski reaktor|292x292px]] [[Slika:Nuclear Energy by Year.svg|thumb|Časovnica pričetkov in zaključkov obratovanja jedrskih kapacitet od 1950-ih dalje.<ref name="IAEA">{{navedi splet|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/OperationalReactorsByCountry.aspx|title=Operational & Long-Term Shutdown Reactors|date=13.4.2013|publisher=IAEA|accessdate=14.4.2013}}</ref> Pozitivne vrednosti pomenijo priklopljene, negativne pa odklopljene kapacitete. {| style="width: 100%; font-size: 1em;" |- |{{legend2|#3b74bc|Delujoči reaktorji, gradnja novih reaktorjev}}<br /> {{legend2|#5db6e9|Delujoči reaktorji, načrtovanje novogradenj}}<br /> {{legend2|#4a9e06|Ni delujočih, novi reaktorji v gradnji}}<br /> {{legend2|#96d167|Ni delujočih, novi reaktorji v načrtovanju}} | valign="top" |{{legend2|#d4aa00|Delujoči reaktorji, brez sprememb}}<br /> {{legend2|#ef2929|Delujoči reaktorji, razmišlja o zaustavitvi}}<br /> {{legend2|#000000|Uporaba jedrske energije za civilne potrebe ni dovoljena}}<br /> {{legend2|#b9b9b9|Ni reaktorjev}} |} |420x420px]] [[Slika:АЭС Европы.png|thumb|420x420px|Jedrske elektrarne v Evropi]]V svetu je približno 10 % vse električne energije proizvedene v jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v 33 državah. Konec leta 2019 je obratovalo skupaj 448 jedrskih reaktorjev. 13 držav je leta 2020 vsaj četrtino električne energije proizvedlo iz jedrske energije. Največji delež jedrske energije v celotni proizvodnji električne energije je imela Francija, kar 70,6 %, nato Slovaška (53,1 %), Ukrajina (51,2 %) in Madžarska (48 %). Medtem ZDA, kjer je največ jedrskih elektrarn na svetu, dobijo le dobrih 20 % električne energije iz svojih 96 jedrskih elektrarn. V zadnjih letih se je najbolj povečal delež proizvodnje iz jedrske energije na Kitajskem. Količinsko so z naskokom največji proizvajalec ZDA z 789.919 [[GWh]] jedrskih kapacitet 2020, sledi Kitajska z 344.746 GWh.<ref name="stats" /> Stanje decembra 2020 je: operativnih 448 reaktorjev z neto kapacitetami 397.777 [[MWe]] in 54 reaktorjev z neto kapaciteto 61.219 MWe v izgradnji. Od reaktorjev v izgradnji jih je 17 z 18.616 MWe na Kitajskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.world-nuclear.org/information-library/facts-and-figures/world-nuclear-power-reactors-archive/world-nuclear-power-reactors-and-uranium-requ-(4).aspx|title=World Nuclear Power Reactors & Uranium Requirements|date=22.7.2021|accessdate=22.7.2021|website=World Nuclear Association|archive-date=2021-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722115117/https://www.world-nuclear.org/information-library/facts-and-figures/world-nuclear-power-reactors-archive/world-nuclear-power-reactors-and-uranium-requ-(4).aspx|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: right; " |- |+Proizvodnja jedrske energije po državah leta 2020<ref name="stats">{{navedi splet|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/NuclearShareofElectricityGeneration.aspx|title=Nuclear Share of Electricity Generation in 2018|date=22.7.2019|publisher=IAEA|accessdate=22.7.2019}}</ref><ref name="IAEA"/><ref name="World Nuclear">{{navedi splet | url= http://www.world-nuclear.org/info/reactors.html | title= World Nuclear Power Reactors & Uranium Requirements | date= 1.10.2010 | publisher= World Nuclear Association | accessdate= 23.10.2010 | archive-date= 2012-01-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120114011707/http://www.world-nuclear.org/info/reactors.html | url-status= dead }}</ref> |- ! rowspan="2" | Država ! colspan="2" | Št. reaktorjev ! rowspan="2" | Moč<br />Neto skupaj ([[MWe|MW<sub>e</sub>]]) ! rowspan="2" | Proizvedena<br />elektrika ([[GWh]]) ! rowspan="2" | Delež vse<br />porabljene elektrike ! rowspan="2" | Opombe |- ! v uporabi !{{abbr|v izgradnji|under construction}} |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Argentina}} [[Argentina]] | 3 | 1 | 1641 | 10012,42 | 7,5% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Armenija|}} [[Armenija]] | 1 | 0 | 415 | 2551,80 | 34,5% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Bangladeš}} [[Bangladeš]] | 0 | 2 | ni na voljo | ni na voljo | ni na voljo | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Belorusija}} [[Belorusija]] | 1 | 1 | 1110 | 338,43 | 1,0 | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]] | 7 | 0 | 5942 | 32792,85 | 39,1% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Brazilija}} Brazilija | 2 | 1 | 1884 | 13244,36 | 2,1% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] | 2 | 0 | 2006 | 15937,59 | 40,8% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | 19 | 0 | 13624 | 92166,11 | 14,6% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] | 50 | 14 | 47528 | 344747,50 | 4,9% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Češka republika}} [[Češka republika]] | 6 | 0 | 3934 | 28371,87 | 37,3% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska]] | 4 | 1 | 2794 | 22354,24 | 33,9% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] | 58 | 1 | 63130 | 338670,67 | 70,6% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] | 6 | 0 | 8113 | 60918,11 | 11,3% | style="text-align:left;" | Načrtovano zaprtje do 2022 |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] | 4 | 0 | 1902 | 15178,67 | 48,0% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]] | 22 | 7 | 6255 | 40374,37 | 3,3% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Iran}} [[Iran]] | 1 | 1 | 915 | 5792,22 | 1,7% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Japonska}} [[Japonska]] | 33 | 2 | 31679 | 43098,63 | 5,1% | style="text-align:left;" | Večina reaktorjev trenutno ne obratuje |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Republika Koreja}} [[Južna Koreja]] | 24 | 4 | 23150 | 152583,25 | 29,6% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Mehika}} [[Mehika]] | 2 | 0 | 1552 | 10864,27 | 4,9% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] | 1 | 0 | 482 | 3885,68 | 3,2% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Pakistan}} [[Pakistan]] | 5 | 2 | 1318 | 9638,99 | 7,1% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] | 2 | 0 | 1300 | 10575,07 | 19,9% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] | 39 | 2 | 29503 | 201821,27 | 20,6% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška]] | 4 | 2 | 1837 | 14357,19 | 53,1% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]<ref>https://www.nek.si/en/about-nek/production</ref> | 1 | 0 | 688 | 6040,85 | 37,8% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]] | 2 | 0 | 1860 | 11615,60 | 5,9% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Španija}} [[Španija]] | 7 | 0 | 7121 | 55825,26 | 22,2% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] | 7 | 0 | 7763 | 47361,83 | 29,8% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Švica}} [[Švica]] | 4 | 0 | 2960 | 23048,97 | 32,9% | style="text-align:left;" | Načrtovano postopno zapiranje |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Tajvan}} [[Tajvan]] | 4 | 2 | 3844 | 30341,92 | 12,7% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]] | 0 | 2 | ni na voljo | ni na voljo | ni na voljo | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajina]] | 15 | 2 | 13107 | 71549,60 | 51,2% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Združeni arabski emirati]] | 1 | 3 | 1345 | 1561,81 | 1,1% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Velika Britanija }} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] | 15 | 2 | 8923 | 45668,04 | 14,5% | |- | style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]] | 96 | 2 | 98152 | 789918,61 | 19,7% | |- ! Svet skupaj ! 448 ! 54 ! 397,777 MW<sub>e</sub> ! 2,553 TWh ! ! |} [[Slika:Nuklearna elektrarna Krško.jpg|sličica|365x365_pik|Jedrska elektrarna Krško]] === Slovenija === {{Glavni|Jedrska elektrarna Krško}} V Sloveniji imamo eno jedrsko elektrarno, [[Jedrska elektrarna Krško|Nuklearno elektrarno Krško]] (NEK), ki se nahaja na levem bregu Save 2 km od Krškega proti Brežicam. Jedrska elektrarna Krško (JEK) ima tlačnovodni reaktor (PWR) ameriške družbe Westinghouse z močjo 696 MW. V sedanjem času sodi med manjše jedrske elektrarne tega tipa. Priprave na izgradnjo nuklearne elektrarne v Sloveniji so se z raziskavami možnih lokacij pričele že v 1960-ih. Sporazum med slovenskim in hrvaškim elektrogospodarstvom je bil podpisan 1970, z delom pa je elektrarna, katere opremo je dobavilo ameriško podjetje Westinghouse, pričela leta 1983.<ref name="24ur-NEK"></ref> Zaradi počasnega in dragega prehoda v nizkoogljično družbo ter padajočega deleža samooskrbe z električno energijo<ref name="agencija">{{navedi splet |url=https://www.agen-rs.si/porocila-agencije/-/asset_publisher/M2GdU2jRtCxV/content/porocilo-o-stanju-na-podrocju-energetike-v-sloveniji-v-letu-2013?inheritRedirect=false&redirect=https%3A%2F%2Fwww.agen-rs.si%2Fporocila-agencije%3Fp_p_id%3D101_INSTANCE_M2GdU2jRtCxV%26p_p_lifecycle%3D0%26p_p_state%3Dnormal%26p_p_mode%3Dview%26p_p_col_id%3Dcolumn-1%26p_p_col_count%3D1 |title=POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI |accessdate=27.10.2019 |date=junij 2019 |format= |work=Agencija RS za energijo }}</ref> Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2) ter morebitnem predčasnem zaprtju [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].<ref name="24urnek2">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-gradnja-drugega-bloka-jedrske-elektrarne-samo-se-vprasanje-casa.html |title=Je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne samo še vprašanje časa? |accessdate=27.10.2019 |date=10.9.2019 |format= |work=24ur.com }}</ref> == Vrste oz. tipi jedrskih elektrarn == Obstaja vrsta različnih izvedb jedrskih elektrarn, ki jih v glavnem lahko razdelimo na to, kakšno vrsto goriva, [[Moderator (reaktor)|moderatorja]] (upočasnjevalec [[Nevtron|nevtronov]]) in hladila uporabljajo. Tipi jedrskih elektrarn so: * [[tlačnovodni reaktor|'''Tlačnovodni reaktor''']] (PWR, angl. P''ressurized Water Reactor'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. V reaktorju je tako visok tlak, da voda ne zavre. Toplota se prenaša na sekundarni krog v uparjalniku, kjer nastaja para in poganja turbino. Tudi sovjetski/ruski reaktorji tipa VVER so tlačnovodni reaktorji. Reaktor tega tipa imamo tudi v [[Jedrska elektrarna Krško|Nuklearni elektrarni Krško]]. [[Slika:Pressurised water reactor slovene1.svg|thumb|533x533px|Shema [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') – uporablja ga npr. [[Nuklearna elektrarna Krško]] in je z 69 % vseh reaktorjev najbolj razširjen tip v uporabi. Hladilni del za odvečno paro je običajno izpust v reko (Krško, shema) ali preko hladilnih stolpov v obliki širokih dimnikov (zgornja slika elektrarne v Franciji)]] * [[vrelovodni reaktor|'''Vrelovodni reaktor''']] (BWR, angl. B''oiling Water Reactor'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, nastala para poganja turbino. [[Slika:Boiling water reactor slovene.svg|thumb|535x535px|Shematika vrelovodnega reaktorja (BWR – ''Boiling Water Reactor''), drugega najbolj razširjenega tipa reaktorja]] * [[težkovodni reaktor|'''Težkovodni reaktor''']] (PHWR, angl. ''Pressurized Heavy Water Reactor''; CANDU, angl. ''CANada – Deuterium – Uranium'') - Moderiran in hlajen s težko vodo. Voda v reaktorju ne vre. Težka voda v uparjalniku greje lahko vodo, nastala para poganja turbino. * '''Plinsko hlajeni reaktor''' (GCR, angl. ''Gas Cooled Reactor;'' AGR, angl. ''Advanced Gas-cooled Reactor;'' HTGR, angl. ''High'' ''Temperature Gas-cooled Reactor).'' * '''Grafitni vodno hlajeni reaktor''' (LWGR, angl. ''Light Water Graphite Reactor) -'' Moderator je grafit, hladilo pa voda, ki v tlačnih ceveh ob gorivu vre. Ruska kratica teh reaktorjev je RBMK. Reaktor v Černobilu, kjer se je zgodila najhujša jedrska nesreča, je bil tega tipa. * '''[[Hitri oplodni reaktor]]''' (FBR, angl. ''Fast Breeder Reactor'') - Moderatorja nima, primarno in sekundarno hladilo je tekoči natrij. Primarno, radioaktivno hladilo v prenosniku toplote oddaja segreva sekundarno hladilno zanko iz (neradioaktivnega) natrija, slednja v uparjalniku uparja vodo, nastala para poganja turbino. Nekatere redke vrste reaktorjev pa za hladilo uporabljajo [[kovine]], npr. [[natrij]] ali [[svinec]]: * '''Reaktorji IV. generacije''' (visokotemperaturni reaktor, hitri oplodni-svinčeni reaktor, staljeno solni reaktor, hitri oplodni plinsko hlajeni reaktor, natrijev hitri reaktor, super kritični vodno hlajeni reaktor).<ref name="gen-i"></ref> == Glavne komponente jedrske elektrarne<ref>Jenčič, Igor; Istenič, Radko (2019). ''Uvod v jedrsko energetiko''. Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo.</ref> == Komponente in sisteme jedrske elektrarne lahko razdelimo na dve veliki skupini, ki ju imenujemo '''jedrski otok''' oz. jedrski del in '''turbinski otok''' oz. konvencionalni del. === Jedrski del (sistem za proizvodnjo pare) === Jedrski del sestavljajo primarni sistem, pomožni tekočinski sistemi, električni, instrumentacijski in regulacijski sistemi, ki so potrebni za delovanje primarnega sistema (do sem naštete sisteme včasih imenujemo tudi sistem za proizvodnjo pare) ter sistem za predelavo radioaktivnih odpadkov, sistem za ravnanje z gorivom in ventilacijski sistemi. Glavne komponente teh sistemov so: Primarni sistem sestavljajo reaktorska posoda, črpalka primarnega hladila s pripadajočimi cevovodi in (v nekaterih tipih reaktorjev) tlačnik. V reaktorski posodi se nahaja '''sredica reaktorja''', ki jo sestavljajo: * [[Jedrsko gorivo|jedrsko gorivo,]] * [[Moderator (reaktor)|moderator]] nevtronov, * hladilo in * regulacijski sistem. Varnostni sistemi: * varovalni sistem reaktorja, * sistem za zasilno hlajenje sredice, * zadrževalni hram s svojimi sistemi, * sistem zasilnih virov električnega napajanja in * sistem bistvene oskrbovalne vode. Sistem za ravnanje z gorivom: * sistem za menjavo goriva, * bazen za izrabljeno gorivo in * [[Jedrski odpadek|radioaktivni odpadki]]. Nekatere vrste jedrskih elektrarn imajo tudi uparjalnik, ki je meja med jedrskim in konvencionalnim delom jedrske elektrarne. ==== Opis delovanja reaktorja ==== Osrednji del primarnega sistema je reaktor. V njem poteka kontrolirana verižna jedrska reakcija [[Jedrska cepitev|cepitve jeder]]. Med atomi, ki so prisotni v naravi, lahko edinole pri najtežjem med njimi, [[Uran|uranu]], izzovemo verižno reakcijo cepitve. Pri skoraj vsakem elementu najdemo več vrst atomov, ki se imenujejo izotopi. Tudi naravni uran ima dva glavna izotopa, ki se imenujeta uran-235 in uran-238. Označujemo ju z <sup>235</sup>U in <sup>238</sup>U. Verižna reakcija lahko poteka le na <sup>235</sup>U, katerega je v naravnem uranu zgolj 0.7 %, preostalih 99.3 % pa je <sup>238</sup>U. Slednji ni povsem neuporaben, saj iz njega v reaktorju sčasoma nastaja plutonij, ki je prav tako primeren za verižno reakcijo. V vsakem jedrskem reaktorju je prisotno '''[[jedrsko gorivo]]''', ki v veliki večini primerov vsebuje uran (izjemoma tudi umetni element plutonij). Gorivo je lahko narejeno iz naravnega urana ali pa iz obogatenega urana, pri katerem je s posebnimi metodami povečan delež <sup>235</sup>U in je zato tako gorivo bolj učinkovito. Področje reaktorja, v katerem se nahaja gorivo, se imenuje '''sredica'''. Za proženje cepitve so najbolj uspešni počasni nevtroni, katerih hitrost je nekaj tisočkrat manjša od hitrosti nevtronov, ki nastanejo pri cepitvi. Zato ima večina reaktorjev tudi posebno snov za upočasnjevanje oz. zaviranje nevtronov, ki se imenuje '''moderator'''. Nevtroni se najbolj učinkovito upočasnjujejo pri trkih z lahkimi jedri, zato so moderatorji narejeni iz elementov z začetka periodnega sistema. Ker mora moderator zgolj upočasnjevati nevtrone in jih ne tudi absorbirati (sicer bi jih zmanjkalo za verižno reakcijo), poleg tega pa imeti še vrsto drugih ugodnih fizikalnih in kemičnih lastnosti, je število možnih moderatorjev precej omejeno. Večina reaktorjev ima za moderator eno od naslednjih treh snovi: navadno vodo (H<sub>2</sub>O), [[Težka voda|težko vodo]] ali [[grafit]]. Težka voda se od navadne razlikuje v tem, da je v njej navadni (»lahki«) vodik <sup>1</sup>H nadomeščen s »težkim« vodikom ali devterijem (<sup>2</sup>H ali D), ki ga je v naravnem vodiku zgolj 0.015 %. Izkaže se, da reaktorji, ki imajo za moderator [[grafit]] ali [[Težka voda|težko vodo]], lahko obratujejo na naravni uran, medtem ko tisti na navadno vodo potrebujejo gorivo iz obogatenega urana, saj je absorpcija nevtronov v navadnem vodiku razmeroma velika. Energija, ki se sprosti pri jedrskih reakcijah v reaktorju, se zelo hitro spremeni v toploto. Za njeno odvajanje poskrbi '''hladilo'''. Reaktorsko hladilo mora biti v tekočem ali plinastem stanju in tako kot moderator tudi hladilo ne sme pretirano absorbirati nevtronov. V mnogih primerih je hladilo hkrati tudi moderator, ni pa to nujno. Za hladila se največkrat uporabljajo navadna in težka voda ter plina [[Ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]] in [[helij]]. Vsak reaktor mora imeti tudi '''regulacijski sistem''', s katerim zaženemo ter ustavimo reaktor in določamo moč reaktorja. Regulacijski sistem vsebuje snovi, ki so močni absorberji nevtronov ([[kadmij]], bor, [[indij]], [[srebro]]...). Doslej so razvili že veliko število različnih vrst reaktorjev glede na namen uporabe. Tudi pri reaktorjih za proizvodnjo energije oz. pri jedrskih elektrarnah obstaja vrsta različnih izvedb, ki jih v glavnem lahko razdelimo glede na vrsto goriva, moderatorja in hladila. Energija, sproščena pri jedrski reakciji, je vsaj milijonkrat večja od energije, ki se sprosti pri kemijski reakciji, kot je na primer kurjenje [[premog]]a. Energija se sprosti v obliki kinetične energije novonastalih delcev in [[Žarek gama|gama sevanja]].<ref name="student"/> === Konvencionalni del (turbina, generator, kondenzator) === Turbinski oz. konvencionalni del je del jedrske elektrarne, v katerem se toplotna energija pare pretvarja v mehansko delo in naprej v električno energijo. Sestavljajo ga zelo podobni sistemi in deli kot v [[Termoelektrarna|termoelektrarn]]<nowiki/>i. Konvencionalni del sestavljajo: * [[parna turbina]], * [[električni generator]], * [[kondenzator pare|kondenzator]], * sistem za hlajenje kondenzatorja (pretočno hlajenje ali hladilni stolpi ali oboje). * Parna turbina, električni generator in kondenzator se nahajajo v ločeni stavbi, ki jo imenujemo turbinska zgradba. Parametri pare ([[temperatura]], [[tlak]], [[vlažnost]]) so v jedrski elektrarni nekoliko drugačni kot v konvencionalni termoelektrarni. Temu so prilagojene konvencionalne komponente jedrske elektrarne, ki zato niso povsem enake kot v termoelektrarni == Zgodovina == === Razvoj reaktorjev === [[File:GenIVRoadmap-slovene.svg|thumb|550px|Koncepti generacij reaktorjev]] Izkoriščanje energije jedrske verižne reakcija temelji na znanstvenih odkritjih s področja jedrske fizike. * '''1896:''' Začetek jedrske fizike: [[Antoine Henri Becquerel|Henry Becquerel]] odkrije, da uranova sol seva prodorne žarke. * '''1898:''' [[Marie Skłodowska-Curie|Marie]] in [[Pierre Curie]] ta pojav imenujeta radioaktivnost in izolirata radioaktivni element [[radij]]. * '''1932''': [[James Chadwick]] odkrije [[nevtron]], osnovni delec, ki igra izjemno pomembno vlogo v reaktorski fiziki. * '''1938:''' [[Otto Hahn]] in [[Fritz Strassmann]] obstreljujeta uran z nevtroni in odkrijeta reakcijo cepitve jeder urana. * '''2. december 1942''': Steče prva nadzorovana verižna reakcija cepitve jeder v poskusni napravi, ki so jo imenovali '''Chicago Pile 1 (CP1'''). Izgradnjo naprave je vodil fizik [[Enrico Fermi]]. To je bil za današnje pojme zelo velik sestav iz urana in grafita. Prvo verižno reakcijo so vzdrževali 28 minut. * Prva leta po odkritju verižne reakcije je bila jedrska energija uporabljana le v vojaške namene. Vendar pa so kmalu po vojni so pričeli z razvojem uporabe jedrske cepitve za proizvodnjo električne energije. Zelo pomemben je bil zakon o atomski energiji - '''Atomic Energy Act''', ki ga je leta '''1946''' sprejel ameriški kongres. Z njim je bil omogočen razvoj civilne uporabe jedrske energije. * '''1951:''' Zasvetijo prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna energija, proizvedena s pomočjo hitrega oplodnega reaktorja EBR-1 v Idaho Falls v ZDA. Reaktor EBR-1 je v resnici proizvajal toliko moči, da je bilo elektrike dovolj za celotno lokacijo.<ref name="interesting">{{navedi splet|url=https://interestingengineering.com/the-nuclear-lab-no-one-knows-about|title=The Nuclear Lab No One Knows About|accessdate=25.10.2019|date=26.3.2019|format=|work=Marcia Wendorf, interestingengineering.com|archive-date=2019-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20191025113943/https://interestingengineering.com/the-nuclear-lab-no-one-knows-about|url-status=dead}}</ref><ref name="stanford">{{navedi splet|url=http://large.stanford.edu/courses/2017/ph241/kumar1/docs/michel.pdf|title=Fifty years ago in December: Atomic reactor EBR-I produced first electricity|accessdate=25.10.2019|date=december 2001|format=PDF|work=Nuclear News}}</ref> * Vzporedno poteka razvoj reaktorja, prvotno namenjenega pogonu podmornic. ZDA se osredotoči na izdelavo tlačnovodnega jedrskega reaktorja za pomorsko (zlasti podmorniško) rabo. Ta reaktor je kot gorivo uporabljal obogaten [[Uran|uranov oksid]], hladila pa običajna (lahka) voda. Reaktor je pričel obratovati marca 1953 v laboratorijih Idaho National Laboratory (INL) ter leto pozeje, '''1954''', zapljuje prva podmornica na jedrski pogon na svetu, [[USS Nautilus (SSN-571)|Nautilus]]. Energijo za pogon je dajal tlačnovodni reaktor. * '''1954:''' V kraju Obninsk v Sovjetski zvezi poženejo prvo jedrsko elektrarno na svetu APS-1. Imela je le 5 MW električne moči. Bila je moderirana z grafitom in je predstavljala zametek kasnejših elektrarn tipa RBMK (černobilski tip reaktorja). Zaprli so jo leta 2002 po 48 letih obratovanja. * '''1957:''' V ZDA poženejo prvo komercialno jedrsko elektrarno Shippingport. Njen tlačnovodni reaktor, ki ga je zgradila družba Westinghouse, je bil razvit iz podmorniškega reaktorja. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let dvajsetega stoletja so tudi druge razvite industrijske države (Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, ...) postavile prve jedrske elektrarne in pripravljen je bil teren za njihovo široko komercialno uporabo. Večina držav danes gradi elektrarne na podlagi [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega tipa reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') 69 % vseh trenutno delujočih reaktorjev), ostale elektrarne pa so, razen zelo redkih izjem, pretežno na osnovi [[Vrelovodni reaktor|vrelovodnega reaktorja]] (BWR – ''Boiling Water Reactor'').<ref name="history">{{navedi splet|url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/outline-history-of-nuclear-energy.aspx|title=Outline History of Nuclear Energy|accessdate=25.10.2019|date=april 2019|format=|work=World Nuclear Association}}</ref>[[Slika:Elektrarna Černobil.jpg|thumb|Porušen reaktor številka 4 v jedrski elektrarni [[Černobilska nesreča|Černobil]] je povzročil največjo jedrsko nesrečo v zgodovini|279x279_pik]] == Vloga jedrske elektrarne pri proizvodnji elektrike == [[Slika:Sproščanje CO2 iz različnih elektrarn.png|sličica|343x343px|Sproščanje CO2 iz različnih elektrarn]] Jedrska elektrarna ima zaradi svojega zanesljivega in neprekinjenega delovanja na polni moči ugoden vpliv na elektroenergetski sistem, saj zagotavlja: * '''Zanesljivost oskrbe z električno energijo (energetska neodvisnost države),''' * '''Ekonomsko stabilnost trga električne energije,''' * '''Stabilnost elektroenergetskega sistema.''' Obenem pa jedrska elektrarna pripomore tudi k '''zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje''', saj nadomešča fosilna goriva. Jedrska energija ima veliko vlogo pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida (CO<sub>2</sub>), saj je trenutno edini tehnološko in ekonomsko razviti vir energije, ki je že dostopen in lahko v dovolj veliki meri nadomešča fosilna goriva (seveda je tak vir tudi hidroenergija, vendar je ta v veliki meri že izkoriščena). Primerjava sproščanja CO<sub>2</sub> iz posameznih vrst elektrarn je na sliki 2 in iz nje je jasno razvidno, da jedrske elektrarne sproščajo zgolj nekaj odstotkov CO<sub>2</sub>, ki ga za enako količino proizvedene energije sprostijo termoelektrarne. == Prednosti in slabosti jedrskih elektrarn == {| class="wikitable" style="float:right" |+ Primerjava stroškov proizvedene enote električne energije po tipih elektrarn.<ref name="finci">{{navedi splet |url=https://lutpub.lut.fi/bitstream/handle/10024/39685/isbn9789522145888.pdf?sequence=1&isAllowed=y |title=COMPARISON OF ELECTRICITY GENERATION COSTS |accessdate=30.10.2019 |date=2008 |format=pdf |work=Tarjanne Risto, Kivistö Aija }}</ref> |- ! ! Investicijski<br/>stroški ! Delovanje in<br/>vzdrževanje ! Gorivo ! Emisije ! Seštevek<br/>[eur/MWh] |- style="background:yellow" |Jedrska<br/>elektrarna || 20 || 10 || 5 || 0 || 35 |- | Termoelektrarna<br/>(premog) || 11,5 || 8 || 26,2 || (18,6) || 45,7 (64,6) |- | Termoelektrarna<br/>(plin) || 6,2 || 5 || 40 || 8 || 51,2 (59,2) |- | Vetrna<br/>elektrarna || 41,9 || 11 || 0 || 0 || 52,9 |- | Biomasa (les) || 23,9 || 9 || 40,6 || 0 || 73,6 |- |colspan="6"|<small>Opomba: vrednosti, ki vključujejo tudi stroške emisijskih kuponov, so v oklepajih.<br>Nekatere študije sicer ugotavljajo, da višina posameznih stroškov lahko močno niha<br> glede na dostopnost posameznega energetskega vira ter druge okoliščine v posamični državi.<ref>{{navedi splet |url=http://lab.fs.uni-lj.si/kes/erasmus/The%20Cost%20of%20Power%20Generation.pdf |title=The Cost of Power Generation-The current and future competitiveness of renewable and traditional technologies |accessdate=30.10.2019 |date=2010 |format= |work=Business Insights |archive-date=2019-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191101041133/http://lab.fs.uni-lj.si/kes/erasmus/The%20Cost%20of%20Power%20Generation.pdf |url-status=dead }}</ref></small> |} Pri vrednotenju prednosti in slabosti jedrskih elektrarn je poleg ekonomskih dejavnikov (ki so nakazani v tabeli), zaradi možnega geografsko širokega vpliva morebitnih nesreč upoštevati tudi okoljske, politične in čustvene dejavnike. Prednosti jedrske energije: * Zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo, zmanjšuje odvisnost od uvoza energije iz drugih držav, zagotavlja električno energijo po konkurenčni ceni. * Zagotavlja velike količine proizvedene energije glede na potrebne količine goriva. * Ne povzroča izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kot tudi ne preostalih škodljivih emisij s katerimi povečujemo učinek tople grede. V celotni življenjski dobi jedrske elektrarne je sproščanje [[Ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]] mnogo manjše kot v primerjavi z drugimi tehnologijami. Pravimo, da ima jedrska energija majhen okoljski oz. [[Ogljični odtis|ogljični (CO<sub>2</sub>) odtis]]. * Omogoča nam širok spekter uporabnosti jedrske tehnologije na področju delovanja človeka, npr. v medicini, industriji in znanosti. * Proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah zmanjšuje odvisnost od uporabe fosilnih goriv za pridobivanje električne energije. Pomeni, da zmanjšujemo sproščanje CO<sub>2</sub> v ozračje in tudi varčujemo z naravnimi rezervami fosilnih goriv. * Zelo nizki stroški goriva. Ko je jedrska elektrarna zgrajena, so stroški proizvodnje energije relativno nizki. Pri jedrski elektrarni cena goriva predstavlja le majhen delež obratovalnih stroškov - npr. podvojitev cen [[Uran (element)|urana]] na svetovnem trgu poviša ceno proizvodnje samo za 5 %. * Jedrska elektrarna prispeva k nastanku novih delovnih mest. Zagotavlja delovna mesta med samo izgradnjo, kot tudi med dolgoletnim obratovanjem. Kot vsaka tehnologija ima tudi jedrska nekaj pomanjkljivosti: * Človeške napake so v preteklosti povzročile tri jedrske nesreče, ki so negativno vplivale na družbeno sprejemljivost jedrske energije. * Pri pridobivanju jedrske energije nastajajo radioaktivni odpadki s katerimi je potrebno ravnati in upravljati zelo odgovorno. * Možnost izpusta (uhajanja) radioaktivnih snovi v okolje zaznava javnost kot veliko tveganje. * Cena investicije izgradnje jedrske elektrarne je visoka in se še povečuje zaradi vedno višjih varnostnih zahtev novejših tehnologij. * Izgradnja jedrske elektrarne traja dalj časa v primerjavi z izgradnjo drugih elektrarn. * Možnost zlorabe jedrske tehnologije za vojaške namene (jedrsko orožje). * Nezmožnost hitrega prilagajanja obratovanja glede na trenutne potrebe v električnem omrežju.<ref name="bbc">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zyqnrwx/revision/2|title=Nuclear power|accessdate=22.10.2019|date=|format=|work=BBC BiteSize}}</ref> == Varnost v jedrskih elektrarnah == Jedrska varnost pomeni varstvo ljudi in okolja pred škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj. Na mednarodnem nivoju za jedrsko varnost skrbita predvsem [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo]] s sedežem na Dunaju (IAEA; ''International Atomic Energy Agency'') <ref name="finance">{{navedi splet |url=https://gradbenistvo.finance.si/295418?cctest& |title=Varnost v jedrskih elektrarnah |accessdate=28.10.2019 |date=21.11.2010 |format= |work=Finance }}</ref> ter [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM; ''European Atomic Energy Community''). Po nesreči v Fukušimi je na ravni EU prišlo do stresnih testov vseh jedrskih elektrarn, ki so privedle do enotnih 4 sklopov ukrepov: * oblikovanje enotnih ocen tveganj za primer naravne nesreče (potres, poplava, ekstremne vremenske razmere); * preverjanje elektrarn glede odpornosti na naravne nesreče najmanj vsakih 10 let; * izvedba možnih izboljšav reaktorskih posod; * razširitev varnostne ocene tudi na izredne vremenske razmere.<ref name="eu">{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/EC%20ENSREG%20Joint%20Statement%2026%20April%202012%20-Final%20to%20publish.pdf |title=Stress tests and Peer Review Process-Joint statement of ENSREG and the European Commission|accessdate=30.10.2019 |date=26.4.2012 |format= |work=The national European regulators and the European Commission as European Nuclear Safety Regulators Group (ENSREG }}</ref> V Sloveniji za izvajanje nadzora deluje [[Uprava za jedrsko varnost]].<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-jedrsko-varnost/ |title=O upravi |accessdate=28.10.2019 |date= |format= |work=Uprava RS za jedrsko varnost }}</ref> V jedrskih elektrarnah širitev radioaktivnih snovi iz jedrskega goriva preprečujejo štiri zaporedne fizične pregrade, ki gorivo ločujejo od okolja. * Prva pregrada: Jedrsko gorivo (tabletke iz uranovega dioksida UO<sub>2</sub>) že samo zadržuje radioaktivne snovi). * Druga pregrada: Neprodušna kovinska srajčka, ki obdaja gorivne tabletke. * Tretja pregrada: Tlačna meja reaktorskega sistema (reaktorska posoda, cevovodi, primarna črpalka, uparjalnik, komponente za fizično ločitev primarnega sistema od okolice). * Četrta pregrada: Zadrževalni hram, ki jedrski reaktor in primarni sistem ločuje od zunanjega okolja.<ref name="gen-i"></ref> Jedrske elektrarne imajo tudi varnostne sisteme, ki blažijo posledice nesreč. Ti sistemi so samostojni in ločeni od sistemov za normalno obratovanje (proizvodnjo električne energije) ter so tipično vsaj podvojeni. Varnostni sistemi v vsaki naslednji generaciji reaktorjev težijo k dodajanju števila pregrad ter pasivni varnosti in avtonomnosti (samodejno reagiranje ter neodvisnost od zunanjih energetskih virov).<ref name="finance"></ref> Splošna percepcija varnosti jedrskih elektrarn v javnosti je močno odvisna od nesreč na tem področju (po vsaki nesreči hitro pade in se le počasi nato zopet povečuje) ter [[Terorizem|terorističnih]] groženj, učinkovitosti možnih rešitev za varno odstranitev odpadkov ter odstranitvi možnosti zlonamerne uporabe jedrskih materialov (v tem vrstnem redu po padajoči pomembnosti). Sprejemljivost jedrske energije se sicer poveča ob omenjanju pozitivnih učinkov na globalno segrevanje, razlagi varnostnih ukrepov ter ugotavljanju o nezmožnosti sledenja proizvodnje povečani potrošnji električne energije. Prav tako je stopnja sprejemljivosti jedrskih elektrarn višja v državah, ki že imajo izkušnje z jedrsko energijo. Statistično jedrsko energijo bolj podpirajo moški kot ženske, tisti s sredinsko politično opredelitvijo; podpora narašča tudi s stopnjo izobrazbe ter starostjo. Na splošno prebivalci ne zaupajo vladnim ustanovam ter medijem, temveč bolj znanstvenikom, nevladnim organizacijam za zaščito okolja ter organizacijam za zaščito potrošnikov.<ref name="oecd">{{navedi splet |url=http://www.oecd-nea.org/ndd/pubs/2010/6859-public-attitudes.pdf |title=Public Attitudes to Nuclear Power |accessdate=30.10.2019 |date=2010 |format=pdf |work=Nuclear Energy Agency;[[OECD|Organisation For Economic Co-Operation And Development]] }}</ref> === Najbolj znane jedrske nesreče === V zgodovini civilne izrabe jedrske energije so v povezavi z jedrskimi elektrarnami najbolj znane tri nesreče:<ref name="BI">{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/chernobyl-fukushima-three-mile-island-nuclear-disasters-2019-6 |title=Chernobyl was the world's worst nuclear-power-plant accident. Here's how it compares with Fukushima and Three Mile Island. |accessdate=28.10.2019 |date=17.6.2019 |format= |work=Business Insider }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.esvet.si/jedrske-nesrece#|title=Jedrske nesreče|date=26.7.2021|accessdate=26.7.2021|website=eSVET|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726131504/https://www.esvet.si/jedrske-nesrece|archive-date=2021-07-26|url-status=dead}}</ref><ref name="dnevnik">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042430942 |title=Seznam desetih najhujših nesreč v zgodovini jedrskih elektrarn |accessdate=28.10.2019 |date=23.10.2012 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2019-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028093407/https://www.dnevnik.si/1042430942 |url-status=dead }}</ref> '''[[Černobilska nesreča|Černobil, 1986]]''' Največja jedrska nesreča do sedaj se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil (reaktor 4) v Ukrajini, takratna [[Sovjetska zveza]]. Reaktor je bil tipa RBMK, ki za hlajenje uporablja vodo pod visokim tlakom, za moderator pa grafit, električna moč reaktorja je bila 1000 MW. Do eksplozije v jedrski elektrarni je prišlo, ko se je med poskusi na enem od štirih jedrskih reaktorjev pričelo taliti jedro. ''Posledice nesreče:'' * 47 ljudi je umrlo. * Približno 4000 otrok je zbolelo za rakom ščitnice; devet jih je umrlo, ostale so pozdravili. * Ocenjujejo, da bo med skupno 600.000 reševalci in prebivalci najbolj kontaminiranih področij še približno 4000 ljudi umrlo za rakom in levkemijo zaradi sevanja. To je približno 3 % smrti zaradi spontanega raka, ki ni povezan s černobilskim sevanjem. * Razen znotraj 30-kilometrskega izključitvenega območja so ravni sevanja večinoma normalni. *Okoli 200 ljudi je bilo izpostavljenih močnemu sevanju, 32 pa jih je umrlo v roku nekaj mesecev. Več kot 350.000 ljudi so po nesreči preselili iz kontaminiranega okolja. *Radioaktivnost je ostala velik problem in nemogoče je z gotovostjo oceniti, koliko ljudi je umrlo zaradi posrednih posledic nesreče. Po mednarodni lestvici jedrskih nesreč (INES) je černobilska nesreča označena s številko 7. [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|'''Fukušima, 2011''']] Izredno močnemu potresu 9. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]] je 11. marca 2011 na Japonskem sledil izjemen popotresni morski val oz. [[cunami]], ki je bil kar 8 metrov višji od projektno predvidenih. Sam [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potres in cunami]] sta povzročila smrt 15.842 ljudi, 5890 je bilo poškodovanih in 3485 pogrešanih. Potres sicer ni poškodoval varnostnih sistemov elektrarne, je pa cunami poplavil jedrsko elektrarno Fukušima Daiči s šestimi vrelnimi reaktorji in onesposobil njene varnostne sisteme. ''Potek nesreče:'' * Zaradi poplavitve jedrske elektrarne so trije reaktorji ostali brez hlajenja. * Gorivo se je zaradi pregrevanja poškodovalo. * Ob pregrevanju goriva je nastal vodik. * Vodik je povzročil eksplozijo v reaktorski stavbi. * V okolico so se sprostile radioaktivne snovi. ''Posledice nesreče:'' Neposredne smrti zaradi sevanja niso bile opažene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-pub.iaea.org/mtcd/publications/pdf/pub1710-reportbythedg-web.pdf|title=The Fukushima Daiichi Accident - Report by the Director General|accessdate=31.5.2024|publisher=Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA|year=2015}}</ref> Z upoštevanjem linearnega modela posledic sevanja brez praga, bi lahko sevanje privedlo do 130 presežnih smrti v prihodnosti, vendar je znano, da ima pri nizkih dozah sevanja ta model velike negotovosti in tipično preceni učinke sevanja.<ref>{{Navedi revijo|last=Ten Hoeve|first=John E.|last2=Jacobson|first2=Mark Z.|date=2012|title=Worldwide health effects of the Fukushima Daiichi nuclear accident|url=https://xlink.rsc.org/?DOI=c2ee22019a|magazine=Energy & Environmental Science|language=en|volume=5|issue=9|pages=8743|doi=10.1039/c2ee22019a|issn=1754-5692}}</ref> 70 tisoč ljudi so pred sprostitvijo radioaktivnosti evakuirali iz 30-kilometrskega kroga. Del evakuiranih območij je že varnih za normalno bivanje. Količina sproščenega sevanja je bila 10-krat nižja kot v Černobilu, na srečo pa je tudi glavnino radioaktivnega oblaka odneslo nad nenaseljeni [[Tihi ocean]]. Po fukušimski nesreči so bile v svetu in Sloveniji izvedene analize odpornosti jedrskih elektrarn na ekstremne dogodke in uvedene izboljšave varnostnih lastnosti elektrarn. Precej držav je ustavilo gradnjo ali celo uporabo obstoječih jedrskih elektrarn, toda zaradi rastočih cen električne energije (vojna v Ukrajini, nezanesljivost alternativnih virov) o ponovni rabi jedrske energije razmišlja tudi Japonska.<ref name="mladina2">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/218529/japonska-razmislja-o-gradnji-jedrskih-reaktorjev-nove-generacije/ |title=Japonska razmišlja o gradnji jedrskih reaktorjev nove generacije |accessdate=24.8.2022 |date=21.8.2022 |format= |work=[[Mladina]] }}</ref> [[Otok treh milj|'''Otok treh milj, 1979''']] Jedrska nesreča na Otoku treh milj (''Three Mile Island'') se je zgodila 28. marca 1979 v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Tip reaktorja je bil tlačnovodni reaktor (PWR), kakršna je tudi NEK električna moč reaktorja je bila 906 MW ''Potek nesreče:'' * Skozi zataknjen ventil je začela puščati reaktorska hladilna voda. * Operaterji niso pravilno ocenili nezgode in so izklopili dobro delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice. * Izguba reaktorskega hladila je povzročila taljenje sredice. * Ostanke sredice je zadržala nepoškodovana reaktorska posoda. * V zadrževalni hram je ušel le majhen del radioaktivnih snovi. ''Posledice nesreče:'' Nesreča ni imela radioloških učinkov na okolje in prebivalstvo. Povzročila je uvedbo niza varnostnih ukrepov pri obstoječih in poznejših novih jedrskih elektrarnah z namenom, da se podobna nesreča ne bi več zgodila. == Sklici == {{sklici|2}} ==Glej tudi== * [[Jedrska elektrarna Krško]] == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-jedrsko-varnost/ Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije] *[https://www.icjt.org/ Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo] * [http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/petko1073-B.pdf Analiza posledic zaprtja jedrskih elektrarn v Nemčiji (magistrsko delo)], Anja Petko, maj 2019 ''(v slovenščini)'' * [https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna Kako deluje jedrska elektrarna] * [https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zyqnrwx/revision/2 Prednosti in slabosti jedrskih elektrarn] ([[BBC]]; ''v angleščini'') * [https://www.greenamerica.org/fight-dirty-energy/amazon-build-cleaner-cloud/10-reasons-oppose-nuclear-energy 10 razlogov, zakaj nasprotovati jedrski energiji] ''(v angleščini)'' *[https://www.iaea.org/ International Atomic Energy Agency (IAEA)] *[https://pris.iaea.org/PRIS/home.aspx Power Reactor Information System (PRIS), IAEA] {{Kategorija v Zbirki|Nuclear power plants|Jedrska elektrarna}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Elektrarne]] [[Kategorija:Jedrska energija]] [[Kategorija:Jedrske elektrarne| ]] ct2s47rd1x4pmctyjd9pygup28bp3gd MediaWiki:Sitenotice 8 17115 6772784 6760102 2026-10-31T13:41:56Z GeographieMan 179499 armensko-slovenski urejaton 6772784 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|100px|link=Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = Od 1. do 30. novembra poteka armensko-slovenski urejaton v organizaciji [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] in [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedije Armenije]]. Sodelujte in se potegujte za nagrade! <br />'''Več informacij o pravilih, nagradah in ciljih urejatona [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|najdete tukaj]].''' }} gjn7a61sgfckgrm3p8785lmdzj7zxjg 6772787 6772784 2026-10-31T13:44:37Z GeographieMan 179499 test 6772787 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|100px|link=Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:100%; margin:0 auto; | text = Od 1. do 30. novembra poteka armensko-slovenski urejaton v organizaciji [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] in [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedije Armenije]]. Sodelujte in se potegujte za nagrade! <br />'''Več informacij o pravilih, nagradah in ciljih urejatona [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|najdete tukaj]].''' }} 5528jjwk246os52980xn3b4emwyrd7w Kerguelenovi otoki 0 17549 6772934 6242717 2026-10-31T19:19:55Z TadejM 738 --archive.today 6772934 wikitext text/x-wiki [[Slika:Francoske juzne in antarkticne dezele zemljevid.png|thumb|250px|right|Zemljevid]] [[Slika:Kerguelen islands.jpg|thumb|250px|right|Satelitski posnetek]] '''Kerguelenovi otoki''' leže v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] na položaju 49° 20' južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in 70° 20' vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]]. Glavni [[otok]] Kerguelen s [[površina|površino]] 6.675 [[kvadratni kilometer|km²]] se je sprva imenoval Osamljeni otok ([[angleščina|angleško]] ''Desolation Island''). Obkroža ga približno 300 manjših otokov, tako da je skupna [[površina]] [[otočje|otočja]] 7.215&nbsp;km². [[Podnebje]] je hladno in močno [[veter|vetrovno]], morja okrog otočja pa so navadno [[vihar]]na. Otočje pripada [[Francija|Franciji]]. Odkril ga je [[Yves Joseph de Kerguelen-Trémarec]] februarja 1772. Na otoku so do iztrebljenja lovili [[tjulnji|tjulnje]], [[morski medved|morske medvede]] v [[18. stoletje|18. stoletju]] in [[morski slon|morske slone]] v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]]. Otočje so za krajši čas obiskale nekatere odprave, leta 1776 tudi odprava [[James Cook|Jamesa Cooka]]. Na otoku je vedno prisotnih 50-100 ljudi, saj od leta 1949 nanj redno prihajajo manjše znanstvene posadke. Na njem stoji tudi [[Zemeljska postaja|satelitska sledilna postaja]]. Na glavnem otoku živijo dobro prilagojene divje [[mačka|mačke]], katerih prednice so ladijske mačke. Živijo od morskih ptic in [[Pravi zajec|zajcev]]. Glavna postaja stoji na vzhodnem koncu Morbihanskega zaliva ([[francoščina|francosko]] ''Golfe du Morbihan''). Imenuje se [[Port-Aux-Français]], vključuje pa [[bar (lokal)|bar]], [[telovadnica|telovadnico]], [[bolnišnica|bolnišnico]], [[knjižnica|knjižnico]] in [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Pomorski roman ''Osamljeni otok'' ([[angleščina|angleško]] ''Desolation Island'') [[Patrick O'Brian|Patricka O'Briana]] pripoveduje o posadki [[ladja|ladje]], ki doživi [[brodolom]] na otoku Kerguelen. == Glej tudi == * [[Francoske južne in antarktične dežele]] * [[Podantarktični otoki]] * [[Antarktika]] == Zunanje povezave == * [http://www.taaf.fr/ Uradno spletišče] * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/Kerguelen.shtml Kerguelenovi otoki] * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/Antarctic.shtml Južna in antarktična ozemlja] * [http://www.times-archive.co.uk/onlinespecials/features/parris/ Časopisni članki o otočju] iz [[Sunday Times]]a * [http://www.kerguelen-island.org/ Osebna stran z veliko slikami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160109225450/http://kerguelen-island.org/ |date=2016-01-09 }} * [http://www.indepthinfo.com/desolation/index.shtml Zgodovina in geografija] * [http://www.travel-images.com/kerguelen.html Kerguelen - foto galerija] [[Kategorija:Podantarktični otoki]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] [[Kategorija:Otočja]] {{normativna kontrola}} 1pi11wd6cch5i01iu9biqt0d6bqqu10 Seznam ruskih pisateljev 0 24443 6773025 6772336 2026-11-01T00:41:29Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6773025 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[pisatelj]]ev.'''{{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} :: ''[[slovenščina|poslovenjeno]] [[ime]]'' ''(izvirni [[ruščina|ruski]] zapis imena)'' == A == * A. Nune (А. Нуне / pravo ime Nune Barsegjan - Нуне Барсегян) * [[Aleksander Ivanovič Abramov]] (Александр Иванович Абрамов) (1900 – 1985) * [[Fjodor Aleksandrovič Abramov]] (Фёдор Александрович Абрамов) (1920 – 1983) * [[Nikolaj Jakovljevič Abramovič]] (Николай Яковлевич Абрамович) (psevd. N. Kadmin / Н. Кадмин) (1881 – 1922) * [[Vladimir Jakovljevič Abramovič]] (Владимир Яковлевич Абрамович) (psevd. Lenski / Ленский) (1877 – 1932) * [[Ildar Abuzjarov]] (1975 –) * [[Grigorij Borisovič Adamov]] (Григорий Борисович Адамов; pravo ime Abram Boruhovič Gibs) (1886 – 1945) *Aleksander Nikolajevič [[Afanasjev]] (1826 – 1871), slavist in etnograf (izdal Ruske pravljice) *Vasilij Jegorovič Afonin * Igor Arkadjevič Agafonov (1953 -) * [[Mihail Agejev]] (Михаил Агеев) (= psevdonim; glej pod pravim im. >> [[Mark Lazarevič Levi]]) * [[Bela Ahatovna Ahmadulina]] (Белла Ахатовна Ахмадулинa) (1937 – 2010) *[[Čingiz (Džingis) Torokulovič Ajtmatov]] (1928 – 2008) (Kirgiz) * [[Sergej Timofejevič Aksakov]] (Сергей Тимофеевич Аксаков) (1791 – 1859) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (Любовь Исааковна Аксельрод) (1868 – 1946) * [[Vasilij Pavlovič Aksjonov]] (Васи́лий Па́влович Аксё́нов) (1932 – 2009) * [[Boris Akunin]] (pravo ime [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]) (Борис Акунин / Григорий Шалвович Чхартишвили) (1956 –) * [[Mihail Nilovič Albov]] (1851 – 1911) * [[Mark Aldanov]] (pravo ime [[Mark Aldanov|Mark Aleksandrovič Landau]]) (Марк Алда́нов / Марк Александрович Ланда́у) (1886/8/9 – 1957) * [[Mihail Nikolajevič Aleksejev]] (Михаил Николаевич Алексеев) (1918 – 2007) * Sergej Trofimovič Aleksejev (1922 – 2008) (avtor otroških knjig) * [[Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva]] (1927 – 2018) *[[Anatolij Georgijevič Aleksin]] (1924 – 2017) * [[Juz (Josif Jefimovič) Aleškovski]] (Юз / Ио́сиф Ефи́мович Алешко́вский) (1929 – 2022) * Pjotr/Peter/ Markovič Aleškovski (Пётр Маркович Алешко́вский) (1957 –) * [[Margarita Josifovna Aliger]] (Маргарита Иосифовна Алигер) (1915 – 1992) * [[Andrej Amalrik|Andrej Aleksejevič Amalrik]] (1938 – 1980) * [[Daniil Leonidovič Andrejev]] (Даниил Леонидович Андреев) (1906 – 1959) * [[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (Леонид Николаевич Андреев) (1871 – 1919) * [[Sergej Arkadjevič Andrejevski]] (Сергей Аркадьевич Андреевский) (1847 – 1918) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) * [[Sergej Petrovič Antonov]] (Сергей Петрович Антонов) (1915 – 1995) * [[Marija Ivanovna Arbatova]] (Мария Ивановна Арбатова) (1957 –) * [[Aleksej Nikolajevič Arbuzov]] (Алексей Николаевич Арбузов) (1908 – 1986) * [[Mihail Petrovič Arcibašev]] (Михаил Петрович Арцыбашев) (1878 – 1927) * [[Arkadij Arkanov]] (1933 – 2015) * [[Nikolaj Aržak]] (pravo ime [[Jurij Markovič Danielj]]) (Николай Аржак / Юлий Маркович Даниэль) (1925 – 1988) * [[Isaac Asimov]] (Айзек Азимов) (1920 – 1992) ([[ZDA]]) * [[Viktor Petrovič Astafjev]] (Ви́ктор Петро́вич Аста́фьев) (1924 – 2001) *[[Aleksandr Ostapovič Avdejenko]] (Алекса́ндр Оста́пович Авде́енко) (1908 – 1996) *[[Vasilij Petrovič Avenarius]] (1839 – 1923) *[[Leopold Leonidovič Averbah]] (1903 – 1937) (kritik, ustanovitelj RAPP) * [[Arkadij Timofejevič Averčenko]] (Аркадий Тимофеевич Аверченко) (1881 – 1925) * [[Sergej Sergejevič Averincev]] (Сергей Сергеевич Аверинцев) (1934 – 2004) * [[Dimitrij Vasiljevič Averkijev]] (Дмитрий Васильевич Аверкиев) (1836 – 1905) *[[Vasilij Grigorjevič Avsejenko]] (1842 – 1913) == B == [[Slika:Isaac Babel.png|thumb|right|150px|[[Izak Emanujilovič Babelj]]]] * [[Izak Emanujilovič Babelj]] (Исаак Эммануилович Бабель) ([[1894]] – [[1941]]) *[[Grigorij Jakovljevič Baklanov]] (1923 – 2009) * [[Viktor Sergejevič Balašov]] (Виктор Сергеевич Балашов) ([[1917]] – [[1984]]) * [[Natalija Vladimirovna Baranskaja|Natalija Vladimirovna Baranska(ja)]] (Наталья Владимировна Баранская) (1908 – 2004) *[[Vasilij Belov|Vasilij Ivanovič Belov]] (1932 – 2012) * [[Agnija Lvovna Barto]] (1901 – 1981) (otroška/mladinska) *[[Pavel Basinski|Pavel Valerjevič Basinski]] (Павел Басинский) (1961 –) * [[Sergej A. Baruzdin]] (1926 – 1991) (otroški) * [[Konstantin Nikolajevič Batjuškov]] (Константин Николаевич Ба́тюшков) (1787 – 1855) *[[Pavel Petrovič Bažov]] (Паaвел Петро́вич Бажо́в) (1879 – 1950) *[[Dmitrij Nikitič Begičev]] (Дми́трий Ники́тич Бе́гичев) (1786 – 1855) *[[Aleksandr Alfredovič Bek]] (1903 – 1972) *[[Aleksandra Beketova|Aleksandra Andrejevna Beketova]] / Blok /Kulbicka-Piottuh (1860 – 1923) * [[Andrej Beli]] (pravo ime [[Boris Nikolajevič Bugajev]]) (Андрей Белый / Борис Николаевич Бугаев) ([[1880]] – [[1934]]) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] (Виссарион Григорьевич Белинский) (1811 – 1848) * [[Aleksander Romanovič Beljajev]] (Александр Романович Беляев) ([[1884]] – [[1942]]) *[[Sergej Mihajlovič Beljajev]] (1883 – 1953) *[[Vladimir Pavlovič Beljajev]] (1909 – 1990) (Ukrajina) * [[Vasilij Ivanovič Belov]] (Василий Иванович Бело́в) (1932 – 2012) * [[Nina Nikolajevna Berberova]] (1901 – 1993) *David Bergelson (1884 – 1952) (judovski pisatelj v jidišu) * [[Aleksander Aleksandrovič Bestužev]] (Александр Александрович Бестужев) ([[1797]] – [[1837]]) * [[Vitalij Valentinovič Bianki]] (Виталий Валентинович Биа́нки) (1894 – 1959) *[[Dmitrij Lvovič Bikov]] (1967 –) * [[Andrej Georgijevič Bitov]] (Андрей Георгиевич Битов) (1937 – 2018) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] (Александр Александрович Блок) ([[1880]] – [[1921]]) * [[Peter Dimitrijevič Boborikin|Peter(Pjotr) D(i)mitrijevič Boborikin]] (Пётр Дмитриевич Боборыкин) ([[1836]] – [[1921]]) *[[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Богда́нов) (1873 – 1928) * [[Vladimir Osipovič Bogomolov]] (1924/26? – 2003) * [[Ilja Bojašov]] (1961 –) * [[Jurij Vasiljevič Bondarjev]] (Юрий Васильевич Бондарев) ([[1924]] – 2020) * [[Ariadna Borisova]] (1960 –) * [[Leonid Borodin]] (Леони́д Иванович Бороди́н) (1938 – 2011) * [[Aleksandr Mihajlovič Borščagovski]] (1913 – 2006) * [[Emil Venjaminovič Braginski]] (1921 – 1998) *[[Lilja Jurjevna Brik]] (1891 – 1978) * [[Osip Maksimovič Brik]] (Осип Максимович Брик) ([[1888]] – [[1945]]) *[[Georgij Mihajlovič Brjancev]] (1904 – 1960) * [[Valerij Jakovljevič Brjusov]] (1873 – 1924) * [[Josip Aleksandrovič Brodski]] (Иосиф Александрович Бродский) ([[1940]] – [[1996]]) {{ikona Nob nag}} [[1987]] *[[Mihail Semjonovič Bubenov]] (1909 – 1983) * [[Jurij Bujda]] (1954 –) * [[Vladimir Konstantinovič Bukovski]] (Владимир Константинович Буковский) ([[1942]] – 2019) * [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] (Михаил Афанасьевич Булгаков) ([[1891]] – [[1940]]) * [[Kir Buličov]] (pravo ime [[Igor Vsevolodovič Možejko]]) (Кир Булычёв / Игорь Всеволодович Можейко) ([[1934]] – [[2003]]) * [[Ivan Aleksejevič Bunin]] (Иван Алексеевич Бунин) ([[1870]] – [[1953]]) {{ikona Nob nag}} [[1933]] * [[Mihail Vladimirovič Butov]] (1964 –) == C == * [[Marina Ivanovna Cvetajeva]] (Марина Ивановна Цветаева) ([[1892]] – [[1941]]) == Č == * [[Aleksej Pavlovič Čapigin]] (Алексе́й Павлович Чапы́гин) (1870 – 1937) * Konstantin Čaruhin (Belorus) * [[Anton Pavlovič Čehov]] (Антон Павлович Чехов) (1860 – 1904) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] (Николай Гаврилович Чернышевский) (1882 – 1889) * [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]] (psevdonim [[Boris Akunin]]) (Григорий Шалвович Чхартишвили / Борис Акунин) (1956 –) * [[Jevgenij Nikolajevič Čirikov]] (Евгений Николаевич Чириков) (1864 – 1932) * [[Aleksander Pavlovič Čudakov|Aleksandr Pavlovič Čudakov]] (Алекса́ндр Па́влович Чудако́в) (1938 – 2005) * Vladimir Arkadjevič Čugunov * [[Vasilij Ivanovič Čujkov]] (Василий Иванович Чуйков) (1900 – 1982) * [[Lidija Kornejevna Čukovskaja|Lidija Kornejevna Čukovska]] (1907 – 1996) * [[Kornej I. Čukovski]] (pravo ime Nikolaj V. Kornejčuk) (1882 – 1969) (literarni zgodovinar, teoretik in kritik) * [[Nikolaj Kornejevič Čukovski]] (1904 – 1965) *Mihail Mihajlovič Čulaki (1941 – 2002) * Mihail D. Čulkov (1793 – 1792) *[[Viktor Trofimovič Čumakov]] (1932 – 2012) == D == [[Slika:Dostoevsky 1872.jpg|thumb|right|150px| [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]]]] * [[Vladimir Ivanovič Dalj]] (Влади́мир Ива́нович Даль) ([[1801]] – [[1872]]) * [[Jurij Markovič Danielj]] (Юлий Маркович Даниэль) ([[1925|1925 –]] [[1988]]) * [[Grigorij Petrovič Danilevski]] (Григо́рий Петро́вич Даниле́вский) (1829 – 1890) * Vladimir Danižkov * [[Grigoriij Demidovcev]] (Григорий Демидовцев) (pr.i. [[Grigorij Anatoljevič Petrov]]/Григорий Анатольевич Петров) (1960 –) * [[Andrej Viktorovič Dmitrijev]] (Андрей Ви́кторович Дми́триев) (1956 –) * [[Leonid Dobičin]] (1894 – 1936) * [[Vladlen Dorofejev]] (1960 -) * [[Sergej Donatovič Dovlatov]] (Сергей Донатович Довлатов) ([[1941]] – [[1990]]) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] (Фёдор Михайлович Достоевский) ([[1821]] – [[1881]]) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] (Николай Александрович Добролюбов) (1836 – [[1861]]) * [[Denis Viktorovič Dragunski]] (1950 –) * [[Aleksander Vasiljevič Družinin]] (Александр Васильевич Дружинин) ([[1824]] – [[1864]]) * [[Vladimir Dmitrijevič Dudincev]] (Влади́мир Дми́триевич Дуди́нцев/ ukr. Володимир Дмитрович Дудинцев) (1918 – 1998) == E == * ''Boris Mihajlovič Èjhenbaum'' (1886-1959) (literarni zgodovina in teoretik) * [[Ilja Grigorjevič Erenburg]] (Илья Григорьевич Эренбург) ([[1891]] – [[1967]]) *[[Aleksandr Ivanovič Ertel]] (1855 – 1908) == F == * [[Aleksander Aleksandrovič Fadejev|Aleksander Aleksandrovič Fadjejev]] (Александр Александрович Фадеев) ([[1901]] – [[1956]] - samomor po Hruščovovem poročilu) * [[Konstantin Aleksandrovič Fedin]] (Константи́н Алекса́ндрович Фе́дин) ([[1892]] – [[1977]]) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] (Денис Иванович Фонвизин) ([[1744]] – [[1792]]) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (Павел Александрович Флоренский) ([[1882]] – [[1937]]) * [[Olga Dmitrijevna Forš]] (1873 – 1961) *[[Ruvim Isajevič Frajerman]] (1891 – 1972) * [[Olga Freidenberg]] (Olga Mihajlovna Freudenberg) (1890 – 1955) *[[Dmitrij Andrejevič Furmanov]] (Дмитрий Андре́евич Фу́рманов) (1891 – 1926) == G == [[Slika:Rasul Gamzatov.jpg|thumb|150px| [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]]]] * [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]] (Расул Гамзатович Гамзатов) ([[1923]] – [[2003]]) ([[Avar]]) * [[Nikolaj Garin-Mihajlovski|Nikolaj Georgijevič Garin-Mihajlovski]] (Никола́й Гарин-Михайло́вский) ([[1852]] – [[1906]]) * [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]] (Всеволод Миха́йлович Гаршин) ([[1855]] – [[1888]]) * [[Samuel Vladimirovič Gasparov]] (1938 – 2020) (gruzinsko/armen.? - ruski) * [[Gajto Gazdanov]] (Гайто Газданов) ([[1903]] – [[1971]]) * [[Andrej Gelasimov]] (1965 –) *[[Aleksander Genis]] (''Alexander Genis'') (1953 –) (rusko-ameriški esejist) * [[Sergej Vladimirovič Gerasimov]] (1964 –) * [[Zinaida Gippius]] (Зинаи́да Ги́ппиус) ([[1869]] – [[1945]]) *[[Anatolij Tihonovič Gladilin]] (1935 – 2018) * [[Fjodor Vasiljevič Gladkov]] (Фёдор Васильевич Гладков) ([[1883]] – [[1958]]) *Aleksandr Glezer (Александр Давидович Гле́зер) (1934 – 2016) * [[Dmitrij Aleksejevič Gluhovski]] (1979 –) * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] (Николай Васильевич Гоголь) ([[1809]] – [[1852]]) * [[Arkadij Petrovič Golikov]] (Арка́дий Петро́вич Го́ликов) (psevdonim [[Arkadij Gajdar]] Арка́дий Гайда́р) (1904 – 1941) * [[Ivan Aleksandrovič Gončarov]] (Иван Александрович Гончаров) ([[1812]] – [[1891]]) * [[Genadij Gor]] (1907 – 1981) *[[Boris Leontjevič Gorbatov]] (1908 – 1954) * [[Ivan Fjodorovič Gorbunov]] (Иван Фёдорович Горбунов) (1831 – 1896) *[[Fridrih Naumovič Gorenštejn]] (Фридрих Наумович Горенштейн/Friedrich Gorenstein) (1932 – 2002) * [[Maksim Gorki]] (pravo ime [[Aleksej Maksimovič Peškov]]) (Максим Горький / Алексей Максимович Пешков) ([[1868]] – [[1936]]) * [[Nina Viktorovna Gorlanova]] (1947 –) * [[Daniil Aleksandrovič Granin]] (pravi priimek German) (Дании́л Александрович Гра́нин /Ге́рман) (1919 – 2017) *[[Nikolaj Ivanovič Greč]] (1787 – 1867) *[[Nikolaj Matvejevič Gribačov]] (Николай Матвеевич Грибачёв) (1910 – 1992) * [[Aleksandr Grigorenko]] (1968 –) * [[Dmitrij Vasiljevič Grigorovič]] (Дмитрий Васильевич Григоро́вич) (1822 – 1900) * [[Aleksander Grin]] (Александр Грин; pravo ime Aleksandr Stepanovič Grinjevski) ([[1880]] – [[1932]]) *[[Jevgenij Griškovec]] (1967 –) *[[Aleksander Nikolajevič Gromov]] (1959 –) * [[Vasilij Semjonovič Grossman]] (Василий Гроссман) ([[1905]] – [[1964]]) * [[Ilja Grudzev]] (1892 – 1960) == H == * Arkadij Josifovič Hajt (1938 – 2000), mladinski pisatelj, komediograf * [[Mark Sergejevič Haritonov]] (Марк Сергеевич Харитонов) (1937 – 2024) *[[Danijel Ivanovič Harms|Daniil Ivanovič Harms]] (pravi priimek Juvačov) (Даниил Иванович Хармс) ([[1905]] – [[1942]]) * [[Boris Hazanov]] ([[Genadij Mojsejevič Fajbusovič]]) (Борис Хазанов /Геннадий Моисеевич Файбусович) ([[1928]] – 2022) * [[Margarita Mihajlovna Hemlin]] (1960 – 2015) * [[Aleksander Ivanovič Hercen]] (Александр Иванович Герцен) ([[1812]] – [[1870]]) * [[Kosta Levanovič Hetagurov]] (Коста Леванович Хетагуров) ([[1859]] – [[1906]]) * [[Velimir Vladimirovič Hlebnikov]] (Велимир Владимирович Хлебников) ([[1885]] – [[1922]]) * [[Vladislav Felicjanovič Hodasevič]] (Владислав Фелицианович Ходасевич) ([[1886]] – [[1939]]) *Grigorij Hodžer (nanajsko Gerise Heder) (1929 – 2006) (nanajsko-ruski) == I == * [[Vasilij Pavlovič Iljenkov]] (1897 – 1967) * [[Jakov Naumovič Iljin]] (1905 – 1932) * [[Mihajlo Jakovljevič Iljin]] (1895 – 1953) *[[Ilja Ilf]] (pr. i. [[Iehiel-Leyb (Ilja) Arnoldovčh Fajnzilberg]] (Илья Арнольдович Файнзильберг) (1897 – 1937) * [[Fazil Abdulovič Iskander]] (1929 – 2016) (abhaškega rodu) * [[Aleksandr Lvovič Ivančenko]] (1945 –) * [[Aleksej Viktorovič Ivanov]] (Алексей Викторович Иванов) ([[1969]] –) * Andrej Ivanov * [[Georgij Vladimirovič Ivanov]] (Георгий Владимирович Иванов) ([[1894]] – [[1958]]) * [[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (Вячеслав Иванович Иванов) ([[1866]] – [[1949]]) * [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]] (Всеволод Вячеславович Иванов) ([[1895]] – [[1963]]) * Olga Vsevolodovna Ivinska(ja) (Ольга Всеволодовна Ивинская) (1912 – 1995) == J == * [[Guzel Jahina]] (1977 –) (Tatarka) * [[Nikolaj Aleksejevič Jakimčuk]] (Николай Алексеевич Якимчук) ([[1961]] –) * [[Aleksandra Nikolajevna Jakobi]] (Алекса́ндра Никола́евна Яко́би), r. Susokolova (Сусоко́лова), 1. por. Tjufjajeva (Тюфя́ева), 2. Jakobi, 3. Peškova (Пе́шкова); lit. psevdonim [[Toliverova]] (Толиве́рова) (1841 – 1918) *[[Aleksander Stepanovič Jakovljev|Aleksandr Stepanovič Jakovljev]] (1886 – 1953) * Lev Jakubinski (lit. teoretik) * [[Anatolij Nikolajevič Janovski]] (Анатолий Николаевич Яновский) ([[1919]] – [[1990]]) * [[Aleksandr Jakovljevič Jašin]] (Александр Яковлевич Яшин) (1913 – 1968) * [[Ivan Antonovič Jefremov]] (1908 – 1972) (znanstvenofantastični) (paleontolog, utemeljil je tafonomijo) * [[Boris Jekimov]] (1938 –) * [[Irina Ivanovna Jemeljanova]] (1938 –) * [[Oleg Jermakov]] (1961 –) * [[Venedikt Vasiljevič Jerofejev]] (Венедикт Васильевич Ерофеев) ([[1938]] – [[1990]]) * [[Viktor Vladimirovič Jerofejev]] (Виктор Владимирович Ерофеев) ([[1947]] –) * [[Sergej Aleksandrovič Jesenin]] (Сергей Александрович Есенин) ([[1895]] – [[1925]]) * [[Ivan Antonovič Jefremov]] (Иван Антонович Ефремов) ([[1908]] – [[1972]]) * [[Leonid Juzefovič]] (Леони́д Абрамович Юзефо́вич) (1947 –) == K == * [[Aleksandr Kabakov|Aleksandr Abramovič Kabakov]] (Александр Абрамович Кабаков) (1943 –) * [[Galiaskar Kamal]] (Галиаскар Камал / Ğäliäsğar Kamal) ([[1879]] – [[1933]]) (Tatar) * [[Šarif Kamal]] (Шариф Камал / Şärif Qamal) ([[1884]] – [[1942]]) (Tatar) *Felix Kandel (ps. Felix Kamov) (1932 –) (rusko-judovski humorist?) * Sergej Kara-Murza ? * [[Nikolaj Mihajlovič Karamzin]] (Николай Михайлович Карамзин) ([[1766]] – [[1826]]) * [[Vladimir Vasiljevič Karpov]] (Владимир Васильевич Карпов) (1922 – 2010) *[[Lev Kassil]] (1905 – 1970) *[[Ivan Ivanovič Katajev]] (Ива́н Иванович Ката́ев) (1902 – 1937) *([[Jevgenij Petrovič Katajev]] >> gl. pod psevdonimom [[Jevgenij Petrov]]) (1902 – 1942) * [[Valentin Petrovič Katajev]] (Валентин Петрович Катаев) ([[1897]] – [[1986]]) *[[Vasilij Abgarovič Katanjan]] (1902 – 1980) * [[Venjamin Aleksandrovič Kaverin]] (Вениамин Александрович Каверин) ([[1902]] – [[1989]]) * [[Emmanuil Genrihovič Kazakjevič]] (Эммануи́л Ге́нрихович Казаке́вич) (1913 – 1962) (ukrajinskega rodu) * [[Jurij Pavlovič Kazakov]] (Юрий Павлович Казаков) ([[1927]] – [[1982]]) * Aleksander Petrovič Kazancev * [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (ps. [[Victor Serge]]) (Виктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947) * [[Mihail Jefimovič Koljcov]] (1898 – 1942) * [[Mihail Sergejevič Kolesnikov]] (1918 – 74?) *[[Lev Zinovjevič Kopeljev]] (1912 – 1997) * Oleg Kornijenko (1954 –) * [[Vitalij Aleksejevič Korotič]] (1936 – 2025) * [[Jurij Josipovič Kovalj]] (Юрий Иосифович Коваль) ([[1938]] – [[1995]]) * [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov]] (Николай Иванович Костомаров) ([[1817]] – [[1885]]) * [[Jurij Kozlov]] (1953 –) *[[Jevgenij Antonovič Kozlovski]] (1946 – 2023) * [[Ales Kožedub|Ales` Kožedub]] (1952 –) * Vadim (Valerjanovič) Kožinov (1930 – 2001) (literarni kritik...) *[[Ivan Andrejevič Krilov]] (Ива́н Андре́евич Крыло́в) (1769 – 1844) * [[Jurij Krimov]] (Юрий Кры́мов) (pravo ime [[Jurij Solomonovič Beklemišev]] /Юрий Соломонович Беклеми́шев) (1908 – 1941) * [[Feliks Davidovič Krivin]] (Феликс Давидович Кривин) (1928 – 2016) *[[Viktor Borisovič Krivulin]] (Виктор Борисович Кривулин) (1944 – 2001) * [[Vladimir Krupin]] (1941 –) * [[Pavel Krusanov]] (1961 –) * [[Sigismund Dominikovič Kržižanovski]] (Сигизмунд Доминикович Кржижановский) ([[1887]] – [[1950]]) * [[Anatolij Kudrjavicki]] (1954 –) *[[Aleksandr Kulešov]] (1921 – 1990) * [[Galina Kulikova]] (1962 –) * [[Aleksander Ivanovič Kuprin]] (Александр Иванович Куприн) ([[1870]] – [[1938]]) *[[Mihail Nikolajevič Kurajev]] (Михаил Николаевич Кураев) (1939 –) * [[Anatolij Kurčatkin]] (1944 –) * [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – [[2019]]) (matematik; esejist) * [[Mihail Aleksejevič Kuzmin]] (1875 – 1936) *[[Anatolij Vasiljevič Kuznjecov]] (1929 – 1979) ("''Babji jar''") * Jurij Kuznjecov * [[Sergej Jurjevič Kuznjecov]] (1966 –) == L == * [[Lazar Josifovič Lagin]] (Лазарь Иосифович Лагин; pravo ime [[Lazar Ginzburg]]) (1903 – 1979) *[[Olga Larionova]] (psevdonim; pr. i. Olga Nikolajevna Tideman) (1935 – 2023) * [[Boris Andrejevič Lavrenjov]] (Борис Андреевич Лавренëв) ([[1891]] – [[1959]]) * [[Andrej Lazarčuk]] (1958 –) * [[Sergej Lebedjev]] (1981 –) * [[Leonid Maksimovič Leonov]] (Леонид Максимович Леонов) ([[1899]] – [[1994]]) * [[Konstantin Nikolajevič Leontjev]] (Константин Николаевич Леонтьев) ([[1831|1831 –]] [[1891]]) * [[Mihail Jurjevič Lermontov]] (Михаил Юрьевич Лермонтов) ([[1814]] – [[1841]]) * [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] (Николай Семёнович Лесков) ([[1831]] – [[1895]]) *[[Mark Lazarevič Levi]] ([[Mihail Agejev]]) (Марк Лазаревич Леви / Михаил Агеев) ([[1888]] – [[1973]]) *[[Mihail Zaharovič Levitin]] (Михаи́л Заха́рович Леви́тин; ukr. Михайло Захарович Левітін''/Mykhailo Zakharovych Levitin'') (1945 –) *[[Jurij Nikolajevič Libedinski]] (1898 – 1959) *[[Viktor Ivanovič Lihonosov]] (Виктор Иванович Лихоносов) (1936 – 2021) *[[Nicolai Lilin]] = [[Nikolaj Veržbicki]] (1980 –) * [[Edvard Limonov|Eduard Venjaminovič Limonov]] (r. Savenko; Эдуа́рд Вениаминович Лимонов; Савенко) ([[1943]] – 2020) * Vil Vladimirovič Lipatov *[[Semjon Izrailevič Lipkin]] (Семён Израилевич Липкин) (1911 – 2003) *Dmitri Lipskerov (1964 –) * [[Nikolaj Ljaško]] (1884 – 1953) * Mihail Lobanov (1984 -) *[[Svjatoslav Vladimirovič Loginov|Svjatoslav Loginov]] (Святослав Логинов, Святослав Владимирович Витман) (1951 –) * [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (Михаил Васильевич Ломоносов) ([[1711]] – [[1765]]) * [[Mihail Nikolajevič Lopatin]] (Михаил Николаевич Лопатин) (1823 – 1900) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] (Иван Владимирович Лопухи́н) (1756 – 1816) * M. L. Loznicki *[[Irina Lukjanova]] (1969 –) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] (1875 – 1933) * [[Lev Lunc|Lev Natanovič Lunc]] (Лев Ната́нович Лунц) ([[1901]] – [[1924]]) == M == *[[Vladimir Semjonovič Makanin]] (1937 – 2017) *[[Andreï Makine]] (1957 –) (rusko-francoski novelist) *[[Vladimir Jemeljanovič Maksimov]] (Владимир Емельянович Максимов, pr.i. [[Lev Aleksejevič Samsonov]]) (1930/32 – 1995) * [[Sergej Ivanovič Malaškin]] (1888 – 1988) *[[Orest Mihajlovič Malcev]] (prv. priimek [[Rovinski]]) (1906 – 1972) "Jugoslovanska tragedija" (1951) * [[Dimitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak|Dmitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak]] (Дмитрий Наркисович Мамин-Сибиряк) ([[1852]] – [[1912]]) * [[Vladimir Rafailovič Maramzin]] (1934 –) * [[Anatolij Borisovič Marienhof]] (Анато́лий Бори́сович Мариенго́ф) ([[1897]] – [[1962]]) * [[Aleksandra Marinina]] (Александра Маринина) ([[1957]] –) * [[Georgij Moskejevič Markov]] (1911 – 1991) (predsednik Zveze pisateljev ZSSR 1971/7–86) * [[Samuil Jakovljevič Maršak]] (Самуил Яковлевич Маршак) ([[1887]] – [[1964]]) *[[Grigorij Sergejevič Medvedjev]] (1904—1938) * [[Grigorij Ustinovič Medvedjev]] *[[Julij Emanuilovič Medvedjev]] (1926 – ?) * [[Jurij Mihajlovič Medvedjev]] (1937 –) * [[Vladimir Megre]] (1950 –) *[[Margarita Maratovna Meklina]] (Маргари́та Мара́товна Ме́клина) (rusko-irsko-ameriška) *[[Aleksandr Melihov]] (1947 –) * [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]] (Дмитрий Сергеевич Мережковский) ([[1866]] – [[1941]]) *[[Nikolaj Leonidovič Meščerjakov]] (Николай Леонидович Мещеряков) (1865 – 1942) * [[Sergej Vladimirovič Mihalkov]] (Сергей Владимирович Михалков) ([[1913]] – [[2009]]) * [[Sergej Mihejenkov]] (1955 –) *[[Boris Minajev]] (1959 –) * [[Mihail Morgulis]] (Михаил Моргулис) (1941 –) * [[Boris Andrejevič Možajev]] (Борис Андреевич Можаев) (1923 – 1996) * [[Nikolaj Ivanovič Muhanov]] (Николай Иванович Муханов) ([[1882]] – [[1942]]) * [[Pavel Pavlovič Muratov]] (Павел Павлович Муратов /Paul Muratov/Muratoff) (1881 – 1950) * [[Irina Muravjova]] (1952 –) == N == * [[Vladimir Vladimirovič Nabokov]] (Владимир Владимирович Набоков) ([[1899]] – [[1977]]) * [[Jurij Markovič Nagibin]] (Юрий Маркович Нагибин) ([[1920]] – [[1994]]) *Nikolaj Naumov (1838 – 1901) *[[Filip Diomidovič Nefedov]] (1838 – 1902) * [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] (Николай Алексеевич Некрасов) (1821 – 1878) * [[Viktor Nekrasov|Viktor Platonovič Nekrasov]] (Виктор Платонович Некрасов) ([[1911]] – [[1987]]) * Georgij K. Nikiforov (1884 – 1937?) * [[Nikolaj Nikolajevič Nikitin]] (Николай Никола́евич Никитин) ([[1895]] – [[1963]]) * [[Lev Nikulin|Lev Venjaminovič Nikulin]] (1891 – 1967) * [[Pavel Filippovič Nilin]] (Павел Филиппович Нилин) ([[1908]] – [[1981]]) * [[Sergej Nilus|Sergej Aleksandrovič Nilus]] (Серге́й Алекса́ндрович Ни́лус) ([[1862]] – [[1929]]) * [[Jevgenij Ivanovič Nosov]] (Евгений Иванович Носов) (1925 – 2002) * [[Nikolaj Nikolajevič Nosov]] (Николай Николаевич Носов; ukr. Микола Миколайович Носов) (1908 – 1976) * Dmitrij Novikov * [[Ivan Aleksejevič Novikov]] (Иван Алексеевич Новиков) ([[1877]] – [[1959]]) * [[Nikolaj Ivanovič Novikov]] (Николай Иванович Новико́в) (1744 – 1818) * [[Vladimir Ivanovič Novikov]] (Влади́мир Иванович Но́виков) (1948 –) (filolog, literarni teoretik in prozaik) * [[Aleksej Silič Novikov-Priboj]] (1877 – 1944) == O == * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] (Владимир Фёдорович Одоевский) (1803 – 1869) * [[Bulat Šalvovič Okudžava]] (Булат Шалвович Окуджава) ([[1924]] – [[1997]]) * [[Nikolaj Makarovič Olejnikov]] (Николай Макарович Олейников) ([[1898]] – [[1937]]) * [[Jurij Karlovič Oleša]] (Юрий Карлович Олеша) ([[1899]] – [[1960]]) * [[Josif Grigorjevič Olšanski]] (1917 – 2004) *Aleksandr Sergejevič Orlov (1871 – 1947) (literarni zgodovinar) * [[Nikolaj Aleksejevič Ostrovski]] (Николай Алексеевич Островский) ([[1904]] – [[1936]]) * [[Vladislav Otrošenko]] (1959 –) * [[Valentin Vladimirovič Ovečkin]] (Валентин Владимирович Овечкин) (1906 – 1968) * Lev Ozerov (1914 – 1996) == P == [[Slika:AleksandrPushkin.jpg|thumb|150px|[[Aleksander Sergejevič Puškin]]]] * [[Fjodor Ivanovič Panfjorov]] (1896 – 1960) *[[Vera Fjodorovna Panova]] (Ве́ра Фёдоровна Пано́ва) ([[1905]] – [[1973]]) * [[Jurij Paporov]] (1923 – 2010) * [[Boris Leonidovič Pasternak]] (Борис Леонидович Пастернак) ([[1890]] – [[1960]]) {{ikona Nob nag}} [[1958]] * Jevgenij Borisovič Pasternak (1923 – 2012) (kritik) * [[James Lojdovič Patterson]] (Джеймс Ллойдович Паттерсон) (1933 –) * [[Konstantin Georgijevič Paustovski]] (1892 – 1968) *Pjotr/[[Peter Andrejevič Pavlenko]] (1899 – 1951) * [[Oleg Pavlov]] (1970 – 2018) * [[Viktor Olegovič Pelevin]] (Виктор Олегович Пелевин) ([[1962]] –) * [[Arkadij Aleksejevič Pervencev]] (Аркадий Алексеевич Пе́рвенцев) (1905 – 1981) * [[Vasilij Mihajlovič Peskov]] * [[Mariam Petrosjan]] (1969 –) * [[Jevgenij Petrov]] (pr.i. [[Jevgenij Petrovič Katajev]] /Евгений Петрович Катаев) (1902/3 – 1942) * [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в / Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * Mihail Grigorjevič Petrov * [[Ljudmila Stefanovna Petruševska|Ljudmila Stefanovna Petruševska(ja)]] (1938 –) * [[Boris Andrejevič Pilnjak]] (Борис Андреевич Пильняк; pr.i. [[Boris Andrejevič Vogau]]) (1894 – 1938) * [[Dmitrij Ivanovič Pisarev]] (1840 – 1868) * [[Aleksej Feofilaktovič Pisemski]] (Алексей Феофилактович Писемский) ([[1821]] – [[1881]]) * [[Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh]] (Вячеслав Алексеевич Пьецух) ([[1946]] – 2019) * [[Andrej Platonovič Platonov]] (pravi priimek Klimentov; Андрей Платонович Платонов) ([[1899]] – [[1951]]) * Viktor Poltoracki - urednik * [[Igor Jakovljevič Pomerancev]] (Игорь Яковлевич Померанцев) ([[1948]] –) * [[Vladimir Mihajlovič Pomerancev]] (Владимир Михайлович Померанцев) ([[1907]] – [[1971]]) * [[Jevgenij Anatoljevič Popov]] (Евге́ний Анато́льевич Попо́в) (1946 –) * [[Valerij Georgijevič Popov]] (Вале́рий Гео́ргиевич Попо́в) (1939 –) * Mihail Popov *[[Ignatij Nikolajevič Potapenko]] (1856 – 1929) *[[Aleksej Antonovič Potehin]] (1829 – 1908) * [[Vladimir Solomonovič Pozner]] (Владимир Соломонович По́знер) (1905 – 1992) *Mihail Pravdin ? * [[Zahar Prilepin|Zahar Nikolajevič Prilepin]] (1975 –) (psevdonim: Jevgenij Lavlinski) * [[Mihail Mihajlovič Prišvin]] (Михаил Михайлович Пришвин) ([[1873]] – [[1954]]) * [[Aleksander Andrejevič Prohanov]] (Александр Андреевич Проха́нов) (1938 –) *[[Timur Pulatov]] (1939 –) * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] (1888 – 1953) * [[Ivan Puščin]] (1798 – 1859) * [[Aleksander Sergejevič Puškin]] (Александр Сергеевич Пушкин) ([[1799]] – [[1837]]) == R == [[Slika:Эдвард Радзинский.jpg|thumb|150px| [[Edvard Stanislavovič Radzinski]]]] * [[Aleksandr Nikolajevič Radiščev]] (Александр Николаевич Радищев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) (1905 – 1982) (rusko-ameriška) * [[Edvard Stanislavovič Radzinski]] (Эдвард Станиславович Радзинский) ([[1936]] –) * [[Valentin Grigorjevič Rasputin]] (1937 – 2015) * [[Lev Emmanuilovič Razgon]] (1908 – 1999) * [[Vladimir Emanujilovič Recepter]] (Владимир Эммануилович Рецептер) (1935 –) * [[Aleksej Mihajlovič Remizov]] (Алексей Михайлович Ремизов) ([[1877]] – [[1957]]) * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] (Николай Константинович Рёрих) ([[1874]] – [[1947]]) * [[Fjodor Mihajlovič Rešetnikov]] (1841 – 1871) * [[Vladimir Bogdanovič Rezun]] (ps. Viktor Suvorov) (Владимир Богданович Резун / Виктор Суворов) ([[1947]] –) * [[Anatolij Naumovič Ribakov]] (Anatolij Naumovič Aronov) (Анатолий Наумович Рыбаков / Анатолий Наумович Аронов) ([[1911]] – [[1998]]) * [[Vjačeslav Mihajlovič Ribakov]] (Вячеслав Михайлович Рыбаков) ([[1954]] –) *[[Vladimir Ribakov]] (1947 – 2018) * [[Marija Aleksandrovna Ribakova]] (Мария Александровна Рыбакова) ([[1973]] –) * [[Oleg Roj]] (1965 –) * [[Pantelejmon Sergejevič Romanov]] (Пантелеймон Сергеевич Романов) ([[1884]] – [[1938]]) * [[Mihail Mihajlovič Roščin]] (prv. Gibelman; Михаи́л Миха́йлович Ро́щин) (1933 – 2010) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] (Василий Васильевич Рóзанов) (1856 – 1919) *[[Andej Rubanov]] (1969 –) * [[Nikolaj Mihajlovič Rubcov]] (Николай Михайлович Рубцов) ([[1936]] – [[1971]]) * [[Dina Iljinična Rubina]] (1953 –) == S == * [[German Sadulajev]] (1973 –) (Čečen) *[[Vsevolod Ivanovič Saharov]] (1946 –) (filolog, pisatelj in kritik) *[[Vissarion Mihajlovič Sajanov]] (1903 – 1959) *Aleksej Salnikov * [[Mihail Jevgrafovič Saltikov-Ščedrin]] (Михаил Евграфович Салтыков-Щедрин) ([[1826]] – [[1889]]) * Sergej Samsonov * [[Sergej Venediktovič Sartakov]] (1908 – 2005) * [[Boris Viktorovič Savinkov]] (Бори́с Ви́кторович Са́винков) (1879 – 1925) (SR) *[[Aleksej Pavlovič Selivanovski]] (1900 – 1938) * [[Julijan Semjonovič Semjonov]] (1931 – 1993) *[[Marija Vasiljevna Semjonova]] (Мария Васильевна Семёнова) (1958 –) * [[Roman Valerjevič Senčin]] (1971 –) * [[Aleksander Serafimovič Serafimovič|Aleksander (Serafimovič) Serafimovič]] (pravi priimek [[Popov]]) (Александр Серафимович Серафимович / Попов) ([[1863]] – [[1949]]) * [[Victor Serge]] (<small>fr.</small> viktɔʁ sɛʁʒ); pr. i. [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947) * [[Andrej Sergejev]] (1933 – 1998) * [[Sergej Nikolajevič Sergejev - Censki]] (1875 – 1958) * [[Konstantin Mihajlovič Simonov]] (Константи́н Миха́йлович Си́монов) (1915 – 1979) * [[Andrej Donatovič Sinjavski]] (psevdonim [[Abraham Terc|Abr(ah)am Terc]]) (Андрей Донатович Синявский / Абрам Терц) (1925 – 1997) * [[Viktor Skumin]] (1948 -) * [[Aleksej Slapovski]] (1957 –) * [[Olga Aleksandrovna Slavnikova]] (1957 –) * [[Vasilij Slepcov]] (1836 – 1878) * [[Mihail Leonidovič Slonimski]] (Михаи́л Леони́дович Слони́мский) (1897 – 1972) *[[Segej Sergejevič Smirnov]] (1915 – 1976) *[[Vasilij Aleksandrovič Smirnov]] (1905 – 1979) * [[Aleksandr Snegirev]] (1980 –) *[[Sergej Snegov]] (Серге́й Алекса́ндрович Сне́гов; Козерюк) (1910 – 1994) * [[Leonid Sergejevič Soboljev]] (1898 – 1971) * [[Saša Sokolov]] (Александр Всеволодович Соколов) (1943 –) * [[Fjodor Kuzmič Sologub]] (Фёдор Кузьмич Сологуб; pravo ime Fjodor Kuzmič Teternikov) ([[1863]] – [[1927]]) * [[Vladimir Aleksejevič Solouhin]] (Влади́мир Алексе́евич Солоу́хин) ([[1924]] – [[1997]]) * [[Leonid Vasiljevič Solovjov]] (1906 – 1962) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] (Влади́мир Сергеевич Соловьёв) ([[1853]] – [[1900]]) * [[Vsevolod Sergejevič Solovjov]] (Всеволод Сергеевич Соловьёв) (1849 – 1903) * [[Aleksander Isajevič Solženicin]] (Александр Исаевич Солженицын) ([[1918]] – [[2008]]) {{ikona Nob nag}} [[1970]] * [[Vladimir Georgijevič Sorokin]] (Владимир Георгиевич Сорокин) (1955 –) * Vladimir Sotnikov * [[Nikolaj Starikov]] (1970 –) * [[Vladimir Petrovič Stavski]] (prv. priimek [[Kirpičnikov]]) (Владимир Петрович Ставский / Кирпичников) (1900 – 1943) * [[Marija Mihajlovna Stepanova]] (1972 –) *[[Marina Stepnova|Marina Lvovna Stepnova]] (1971 –) * [[Arkadij Natanovič Strugacki]] (Аркадий Натанович Стругацкий) ([[1925]] – [[1991]]) * [[Boris Natanovič Strugacki]] (Борис Натанович Стругацкий) ([[1933]] – [[2012]]) * Jevgenij Suhov * [[Aleksej Aleksandrovič Surkov]] (Алексе́й Алекса́ндрович Сурко́в) (1899 – 1983) * [[Vladimir Grigorjevič Sutejev]] (Владимир Григорьевич Суте́ев) (1903 – 1993) (tudi ilustrator in animator) * [[Viktor Suvorov]] (gl. ''Vladimir Bogdanovič Rezun'') (1947 –) * [[Aleksander Vasiljevič Suhovo-Kobilin]] (Александр Васильевич Сухово-Кобылин) ([[1817]] – [[1903]]) == Š == * [[Marietta Šaginjan]] (1888 – 1982) *Georgij Šahnazarov (1924 – 2001) * [[Varlam Tihonovič Šalamov]] (Варлам Тихонович Шаламов) ([[1907]] – [[1982]]) * [[Sergej Šargunov]] (1980 –) * [[Vladimir Aleksandrovič Šarov]] (<bdi>Владимир Александрович Шаров</bdi>) (1952 – 2018) *Ivan N. Ščeglov (1855 – 1911) * [[Galina Ščerbakova]] (1932 – 2010) * [[Vadim Sergejevič Šefner]] (Вадим Сергеевич Шефнер) ([[1915]] – [[2002]]) * [[Eduard Jurjevič Šim]] (Эдуард Юрьевич Шим) ([[1930]] – [[2006]]) * [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[1921]] – [[1980]]) * [[Mihail Šiškin]] (1961 –) *[[Aleksander Semjonovič Šiškov]] (Александр Семёнович Шишков) (1754 – 1841) *[[Vjačeslav Jakovljevič Šiškov]] (1873 – 1945) * [[Viktor Borisovič Šklovski]] (Виктор Борисович Шкловский) (1893 – 1984) * [[Ivan Sergejevič Šmeljov]] (Иван Сергеевич Шмелёв) ([[1873]] – [[1950]]) * [[Nikolaj Petrovič Šmeljov]] (Николай Петрович Шмелёв) ([[1936]] – 2014) * [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]] (Михаил Александрович Шолохов) ([[1905]] – [[1984]]) {{ikona Nob nag}} [[1965]] * [[Vasilij Makarovič Šukšin]] (Василий Макарович Шукшин) ([[1929]] – [[1974]]) * [[Jevgenij Lvovič Švarc]] (Евгений Львович Шварц) (1896 – 1958) == T == [[Slika:Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg|thumb|150px| [[Lev Nikolajevič Tolstoj]]]] [[Slika:IvanTurgenev.jpeg|thumb|150px| [[Ivan Sergejevič Turgenjev]]]] * [[Lev Aslanovič Tarasov]] (armen. Levon Teresjan /fr. [[Henri Troyat]]) (1911 – 2007) (francoski pisatelj in akademik armensko-ruskega porekla) * [[Nikolaj Dmitrijevič Telešov]] (Николай Дмитриевич Телешо́в) (1867 – 1957) * [[Vladimir Fjodorovič Tendrjakov]] (Влади́мир Фёдорович Тендряко́в) (1923 – 1984) * [[Abraham Terc]] (pravo ime [[Andrej Donatovič Sinjavski]]) (Абрам Терц /Андрей Донатович Синявский) (1925 – 1997) *[[Aleksandr Mihajlovič Terehov]] (1966 –) *Sergej N. Terpigorjev (= psevdonim; pravo ime S. N. Atava) (1841 – 1895) * [[Nikolaj Semjonovič Tihonov]] (Николай Семёнович Ти́хонов) (1896 – 1979) * [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]] (Ю́рий Николаевич Тынянов) (1894 – 1943) *[[Aleksej Konstantinovič Tolstoj]] (Алексей Константинович Толсто́й) (1817 – 1875) *[[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]] (Алексей Николаевич Толстой) (1883 – 1945) *[[lija Lvovič Tolstoj]] (1866 – 1933) *[[Lev Lvovič Tolstoj]] (1869 – 1945) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (Лев Николаевич Толстой) (1828 – 1910) *[[Natalija Nikitična Tolsta(ja)]] (1943 – 2010) *[[Tatjana Nikitična Tolsta|Tatjana Nikitična Tolsta(ja)]] / Tatjana Tolstoj (Татьяна Никитична Толстая) (1951 –) *[[Vladimir Tolstoj]] (1962 – ) * [[Sergej Mihajlovič Tretjakov]] (Сергей Михайлович Третьяков) (1892 – 1937) * [[Jurij Valentinovič Trifonov]] (Юрий Валентинович Трифонов) (1925 – 1981) *[[Gavril Nikolajevič Trojepoljski]] (Troepolsky) (Гавриил Николаевич Троепольский) (1905 – 1995) * [[Jevgenija Tur]] (pravo ime Jelizaveta Vasiljevna Salias de Turmenir Suchovo-Kobylin) (1815 – 1892) * [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] (Иван Сергеевич Тургенев) (1818 – 1883) * [[Aleksandr Tvardovski]] (1900 – 1971) * [[Teffi]] ([[Nadežda Aleksandrovna Bučinska]]) (Тэффи / Надежда Александровна Бучинская) (1876 – 1952) == U == * [[Ljudmila Jevgenjeva Ulicka|Ljudmila Jevgenjeva Ulicka(ja)]] (Людмила Евгеньевна Улицкая) ([[1943]] –) *[[Eduard Uspenski]] (1937 – 2018) * [[Gleb Ivanovič Uspenski]] (Глеб Иванович Успенский) ([[1843]] – [[1902]]) * [[Nikolaj Vasiljevič Uspenski]] (Николай Васильевич Успенский) ([[1837]] – [[1889]]) * [[Peter Demjanovič Uspenski]] (Пётр Демьянович Успенский) ([[1878]] – [[1947]]) *[[Tatjana Ustinova]] (1968 –) * [[Konstantin Dmitrijevič Ušinski]] (Константин Дмитриевич Ушинский) ([[1824]] – [[1871]]) == V == * [[Konstantin Konstantinovič Vaginov]] (Константин Константинович Вагинов) (1899 – 1934) * [[Nikolaj Petrovič Wagner]]/Vagner (Николай Петрович Вагнер) (1829 – 1907) *[[Jana Vagner]] (1973 –) * [[Boris Borisovič Vahtin]] (1930 – 1981) *Arkadij Vaksberg (1927 – 2011) * [[Aleksej Varlamov|Aleksej Nikolajevič Varlamov]] (1963 –) *[[Ivan Vasiljenko]] (1895 – 1966) * [[Boris Lvovič Vasiljev]] (Борис Львович Васильев) (1924 – 2013) * [[Vladimir Nikolajevič Vasiljev]] (1967 –) * [[Andrej Vitaljevič Vasiljevski]] (1955 –) * [[Vitalij Sergejevič Vasiljevski]] (1908 – 1991) * [[Mihail Veller]] (1948 –) * [[Aleksander Fomič Veltman]] (Алекса́ндр Фоми́ч Ве́льтман) (1800 – 1870) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дмитрий Владимирович Веневитинов) (1805 – 1827) * [[Vikentij Vikentjevič Veresajev]] (Smidovič) (Викентий Викентьевич Вересаев / Смидович) (1867 – 1945) * [[Nikolaj Veržbicki]] = [[Nicolai Lilin]] (1980 –) * Aleksander N. Veselovski (1838 – 1906) (lit. zgodovinar in teoretik) *[[Anatolij Kornelijevič Vinogradov]] (1888 – 1946) * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] (Владимир Семёнович Высоцкий) (1938 – 1980) * [[Igor Georgijevič Višnjevecki]] (Игорь Георгиевич Вишневецкий) (1964 –) *[[Vsevolod Vitaljevič Višnjevski]] (Все́волод Вита́льевич Вишне́вский) (1900 – 1951) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) * [[Georgij Nikolajevič Vladimov]] (pr. pr. Volosevič) (1931 – 2003) * [[Jevgenij Germanovič Vodolazkin]]/Eugene Vodolazkin (1964 –) * [[Vladimir Nikolajevič Vojnovič]] (Владимир Николаевич Войнович) (1932 – 2018) * [[Sergej Jevgenjevič Volf]] (Серге́й Евге́ньевич Вольф) (1935 – 2015) * [[Andrej Volos|Andrej Germanovič Volos]] (Андрей Германович Волос) (1955 –) * [[Konstantin Vasiljevič Voronkov]] (1911 – 1984) * [[Aleksandr Konstantinovič Voronski]] (1884 – 1937) * [[Marko Vovčok]] (pravo ime [[Marija Aleksandrovna Vilinskaja|Marija Aleksandrovna Vilinska]]) (1833 – 1907) (rusko-ukrajinska) == Z == [[Slika:Kustodiev Zamyatin.jpg|thumb|150px|[[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]]]] *Vasilij Zabotin-Lapšin *[[Mihail Nikolajevič Zadornov]] (Михаил Николаевич Задорнов) (1948 – 2017) *[[Nikolaj Pavlovič Zadornov]] (1909 – 1992) *[[Boris Konstantinovič Zajcev]] (Бори́с Константи́нович За́йцев) (1881 – 1972) * [[Oleg Zajončkovski]] (1959 –) * [[Sergej Pavlovič Zaligin]] (Серге́й Павлович Залыгин) (1913 – 2000) * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] (Евгений Иванович Замятин) (1884 – 1937) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Зиновьев) (1922 – 2006) * [[Mihail Mihajlovič Zoščenko]] (Михаил Михайлович Зощенко) (1895 – 1958) * Boris Zubavin - urednik == Ž == * [[Vasilij Andrejevič Žukovski]] (Василий Андреевич Жуковский) (1783 – 1852) * [[Valentina Žuravljova]] (1933 – 2004) == Glej tudi == * [[seznam ruskih pisateljev znanstvene fantastike]] * [[seznam ruskih pesnikov]] * [[seznam ruskih dramatikov]] * [[Evropske nagrade za književnost]] - ruska ustreznica '''Booker Prize''' {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Pisatelji]] [[Kategorija:Ruski pisatelji| ]] h09xxc1v603q29r2ayskml0oety6d2y 6773026 6773025 2026-11-01T00:43:18Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6773026 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[pisatelj]]ev.'''{{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} :: ''[[slovenščina|poslovenjeno]] [[ime]]'' ''(izvirni [[ruščina|ruski]] zapis imena)'' == A == * A. Nune (А. Нуне / pravo ime Nune Barsegjan - Нуне Барсегян) * [[Aleksander Ivanovič Abramov]] (Александр Иванович Абрамов) (1900 – 1985) * [[Fjodor Aleksandrovič Abramov]] (Фёдор Александрович Абрамов) (1920 – 1983) * [[Nikolaj Jakovljevič Abramovič]] (Николай Яковлевич Абрамович) (psevd. N. Kadmin / Н. Кадмин) (1881 – 1922) * [[Vladimir Jakovljevič Abramovič]] (Владимир Яковлевич Абрамович) (psevd. Lenski / Ленский) (1877 – 1932) * [[Ildar Abuzjarov]] (1975 –) * [[Grigorij Borisovič Adamov]] (Григорий Борисович Адамов; pravo ime Abram Boruhovič Gibs) (1886 – 1945) *Aleksander Nikolajevič [[Afanasjev]] (1826 – 1871), slavist in etnograf (izdal Ruske pravljice) *Vasilij Jegorovič Afonin * Igor Arkadjevič Agafonov (1953 -) * [[Mihail Agejev]] (Михаил Агеев) (= psevdonim; glej pod pravim im. >> [[Mark Lazarevič Levi]]) * [[Bela Ahatovna Ahmadulina]] (Белла Ахатовна Ахмадулинa) (1937 – 2010) *[[Čingiz (Džingis) Torokulovič Ajtmatov]] (1928 – 2008) (Kirgiz) * [[Sergej Timofejevič Aksakov]] (Сергей Тимофеевич Аксаков) (1791 – 1859) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (Любовь Исааковна Аксельрод) (1868 – 1946) * [[Vasilij Pavlovič Aksjonov]] (Васи́лий Па́влович Аксё́нов) (1932 – 2009) * [[Boris Akunin]] (pravo ime [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]) (Борис Акунин / Григорий Шалвович Чхартишвили) (1956 –) * [[Mihail Nilovič Albov]] (1851 – 1911) * [[Mark Aldanov]] (pravo ime [[Mark Aldanov|Mark Aleksandrovič Landau]]) (Марк Алда́нов / Марк Александрович Ланда́у) (1886/8/9 – 1957) * [[Mihail Nikolajevič Aleksejev]] (Михаил Николаевич Алексеев) (1918 – 2007) * Sergej Trofimovič Aleksejev (1922 – 2008) (avtor otroških knjig) * [[Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva]] (1927 – 2018) *[[Anatolij Georgijevič Aleksin]] (1924 – 2017) * [[Juz (Josif Jefimovič) Aleškovski]] (Юз / Ио́сиф Ефи́мович Алешко́вский) (1929 – 2022) * Pjotr/Peter/ Markovič Aleškovski (Пётр Маркович Алешко́вский) (1957 –) * [[Margarita Josifovna Aliger]] (Маргарита Иосифовна Алигер) (1915 – 1992) * [[Andrej Amalrik|Andrej Aleksejevič Amalrik]] (1938 – 1980) * [[Daniil Leonidovič Andrejev]] (Даниил Леонидович Андреев) (1906 – 1959) * [[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (Леонид Николаевич Андреев) (1871 – 1919) * [[Sergej Arkadjevič Andrejevski]] (Сергей Аркадьевич Андреевский) (1847 – 1918) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) * [[Sergej Petrovič Antonov]] (Сергей Петрович Антонов) (1915 – 1995) * [[Marija Ivanovna Arbatova]] (Мария Ивановна Арбатова) (1957 –) * [[Aleksej Nikolajevič Arbuzov]] (Алексей Николаевич Арбузов) (1908 – 1986) * [[Mihail Petrovič Arcibašev]] (Михаил Петрович Арцыбашев) (1878 – 1927) * [[Arkadij Arkanov]] (1933 – 2015) * [[Nikolaj Aržak]] (pravo ime [[Jurij Markovič Danielj]]) (Николай Аржак / Юлий Маркович Даниэль) (1925 – 1988) * [[Isaac Asimov]] (Айзек Азимов) (1920 – 1992) ([[ZDA]]) * [[Viktor Petrovič Astafjev]] (Ви́ктор Петро́вич Аста́фьев) (1924 – 2001) *[[Aleksandr Ostapovič Avdejenko]] (Алекса́ндр Оста́пович Авде́енко) (1908 – 1996) *[[Vasilij Petrovič Avenarius]] (1839 – 1923) *[[Leopold Leonidovič Averbah]] (1903 – 1937) (kritik, ustanovitelj RAPP) * [[Arkadij Timofejevič Averčenko]] (Аркадий Тимофеевич Аверченко) (1881 – 1925) * [[Sergej Sergejevič Averincev]] (Сергей Сергеевич Аверинцев) (1934 – 2004) * [[Dimitrij Vasiljevič Averkijev]] (Дмитрий Васильевич Аверкиев) (1836 – 1905) *[[Vasilij Grigorjevič Avsejenko]] (1842 – 1913) == B == [[Slika:Isaac Babel.png|thumb|right|150px|[[Izak Emanujilovič Babelj]]]] * [[Izak Emanujilovič Babelj]] (Исаак Эммануилович Бабель) ([[1894]] – [[1941]]) *[[Grigorij Jakovljevič Baklanov]] (1923 – 2009) * [[Viktor Sergejevič Balašov]] (Виктор Сергеевич Балашов) ([[1917]] – [[1984]]) * [[Natalija Vladimirovna Baranskaja|Natalija Vladimirovna Baranska(ja)]] (Наталья Владимировна Баранская) (1908 – 2004) *[[Vasilij Belov|Vasilij Ivanovič Belov]] (1932 – 2012) * [[Agnija Lvovna Barto]] (1901 – 1981) (otroška/mladinska) *[[Pavel Basinski|Pavel Valerjevič Basinski]] (Павел Басинский) (1961 –) * [[Sergej A. Baruzdin]] (1926 – 1991) (otroški) * [[Konstantin Nikolajevič Batjuškov]] (Константин Николаевич Ба́тюшков) (1787 – 1855) *[[Pavel Petrovič Bažov]] (Паaвел Петро́вич Бажо́в) (1879 – 1950) *[[Dmitrij Nikitič Begičev]] (Дми́трий Ники́тич Бе́гичев) (1786 – 1855) *[[Aleksandr Alfredovič Bek]] (1903 – 1972) *[[Aleksandra Beketova|Aleksandra Andrejevna Beketova]] / Blok /Kulbicka-Piottuh (1860 – 1923) * [[Andrej Beli]] (pravo ime [[Boris Nikolajevič Bugajev]]) (Андрей Белый / Борис Николаевич Бугаев) ([[1880]] – [[1934]]) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] (Виссарион Григорьевич Белинский) (1811 – 1848) * [[Aleksander Romanovič Beljajev]] (Александр Романович Беляев) ([[1884]] – [[1942]]) *[[Sergej Mihajlovič Beljajev]] (1883 – 1953) *[[Vladimir Pavlovič Beljajev]] (1909 – 1990) (Ukrajina) * [[Vasilij Ivanovič Belov]] (Василий Иванович Бело́в) (1932 – 2012) * [[Nina Nikolajevna Berberova]] (1901 – 1993) *David Bergelson (1884 – 1952) (judovski pisatelj v jidišu) * [[Aleksander Aleksandrovič Bestužev]] (Александр Александрович Бестужев) ([[1797]] – [[1837]]) * [[Vitalij Valentinovič Bianki]] (Виталий Валентинович Биа́нки) (1894 – 1959) *[[Dmitrij Lvovič Bikov]] (1967 –) * [[Andrej Georgijevič Bitov]] (Андрей Георгиевич Битов) (1937 – 2018) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] (Александр Александрович Блок) ([[1880]] – [[1921]]) * [[Peter Dimitrijevič Boborikin|Peter(Pjotr) D(i)mitrijevič Boborikin]] (Пётр Дмитриевич Боборыкин) ([[1836]] – [[1921]]) *[[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Богда́нов) (1873 – 1928) * [[Vladimir Osipovič Bogomolov]] (1924/26? – 2003) * [[Ilja Bojašov]] (1961 –) * [[Jurij Vasiljevič Bondarjev]] (Юрий Васильевич Бондарев) ([[1924]] – 2020) * [[Ariadna Borisova]] (1960 –) * [[Leonid Borodin]] (Леони́д Иванович Бороди́н) (1938 – 2011) * [[Aleksandr Mihajlovič Borščagovski]] (1913 – 2006) * [[Emil Venjaminovič Braginski]] (1921 – 1998) *[[Lilja Jurjevna Brik]] (1891 – 1978) * [[Osip Maksimovič Brik]] (Осип Максимович Брик) ([[1888]] – [[1945]]) *[[Georgij Mihajlovič Brjancev]] (1904 – 1960) * [[Valerij Jakovljevič Brjusov]] (1873 – 1924) * [[Josip Aleksandrovič Brodski]] (Иосиф Александрович Бродский) ([[1940]] – [[1996]]) {{ikona Nob nag}} [[1987]] *[[Mihail Semjonovič Bubenov]] (1909 – 1983) * [[Jurij Bujda]] (1954 –) * [[Vladimir Konstantinovič Bukovski]] (Владимир Константинович Буковский) ([[1942]] – 2019) * [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] (Михаил Афанасьевич Булгаков) ([[1891]] – [[1940]]) * [[Kir Buličov]] (pravo ime [[Igor Vsevolodovič Možejko]]) (Кир Булычёв / Игорь Всеволодович Можейко) ([[1934]] – [[2003]]) * [[Ivan Aleksejevič Bunin]] (Иван Алексеевич Бунин) ([[1870]] – [[1953]]) {{ikona Nob nag}} [[1933]] * [[Mihail Vladimirovič Butov]] (1964 –) == C == * [[Marina Ivanovna Cvetajeva]] (Марина Ивановна Цветаева) ([[1892]] – [[1941]]) == Č == * [[Aleksej Pavlovič Čapigin]] (Алексе́й Павлович Чапы́гин) (1870 – 1937) * Konstantin Čaruhin (Belorus) * [[Anton Pavlovič Čehov]] (Антон Павлович Чехов) (1860 – 1904) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] (Николай Гаврилович Чернышевский) (1882 – 1889) * [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]] (psevdonim [[Boris Akunin]]) (Григорий Шалвович Чхартишвили / Борис Акунин) (1956 –) * [[Jevgenij Nikolajevič Čirikov]] (Евгений Николаевич Чириков) (1864 – 1932) * [[Aleksander Pavlovič Čudakov|Aleksandr Pavlovič Čudakov]] (Алекса́ндр Па́влович Чудако́в) (1938 – 2005) * Vladimir Arkadjevič Čugunov * [[Vasilij Ivanovič Čujkov]] (Василий Иванович Чуйков) (1900 – 1982) * [[Lidija Kornejevna Čukovskaja|Lidija Kornejevna Čukovska]] (1907 – 1996) * [[Kornej I. Čukovski]] (pravo ime Nikolaj V. Kornejčuk) (1882 – 1969) (literarni zgodovinar, teoretik in kritik) * [[Nikolaj Kornejevič Čukovski]] (1904 – 1965) *Mihail Mihajlovič Čulaki (1941 – 2002) * Mihail D. Čulkov (1793 – 1792) *[[Viktor Trofimovič Čumakov]] (1932 – 2012) == D == [[Slika:Dostoevsky 1872.jpg|thumb|right|150px| [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]]]] * [[Vladimir Ivanovič Dalj]] (Влади́мир Ива́нович Даль) ([[1801]] – [[1872]]) * [[Jurij Markovič Danielj]] (Юлий Маркович Даниэль) ([[1925|1925 –]] [[1988]]) * [[Grigorij Petrovič Danilevski]] (Григо́рий Петро́вич Даниле́вский) (1829 – 1890) * Vladimir Danižkov * [[Grigoriij Demidovcev]] (Григорий Демидовцев) (pr.i. [[Grigorij Anatoljevič Petrov]]/Григорий Анатольевич Петров) (1960 –) * [[Andrej Viktorovič Dmitrijev]] (Андрей Ви́кторович Дми́триев) (1956 –) * [[Leonid Dobičin]] (1894 – 1936) * [[Vladlen Dorofejev]] (1960 -) * [[Sergej Donatovič Dovlatov]] (Сергей Донатович Довлатов) ([[1941]] – [[1990]]) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] (Фёдор Михайлович Достоевский) ([[1821]] – [[1881]]) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] (Николай Александрович Добролюбов) (1836 – [[1861]]) * [[Denis Viktorovič Dragunski]] (1950 –) * [[Aleksander Vasiljevič Družinin]] (Александр Васильевич Дружинин) ([[1824]] – [[1864]]) * [[Vladimir Dmitrijevič Dudincev]] (Влади́мир Дми́триевич Дуди́нцев/ ukr. Володимир Дмитрович Дудинцев) (1918 – 1998) == E == * ''Boris Mihajlovič Èjhenbaum'' (1886-1959) (literarni zgodovina in teoretik) * [[Ilja Grigorjevič Erenburg]] (Илья Григорьевич Эренбург) ([[1891]] – [[1967]]) *[[Aleksandr Ivanovič Ertel]] (1855 – 1908) == F == * [[Aleksander Aleksandrovič Fadejev|Aleksander Aleksandrovič Fadjejev]] (Александр Александрович Фадеев) ([[1901]] – [[1956]] - samomor po Hruščovovem poročilu) * [[Konstantin Aleksandrovič Fedin]] (Константи́н Алекса́ндрович Фе́дин) ([[1892]] – [[1977]]) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] (Денис Иванович Фонвизин) ([[1744]] – [[1792]]) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (Павел Александрович Флоренский) ([[1882]] – [[1937]]) * [[Olga Dmitrijevna Forš]] (1873 – 1961) *[[Ruvim Isajevič Frajerman]] (1891 – 1972) * [[Olga Freidenberg]] (Olga Mihajlovna Freudenberg) (1890 – 1955) *[[Dmitrij Andrejevič Furmanov]] (Дмитрий Андре́евич Фу́рманов) (1891 – 1926) == G == [[Slika:Rasul Gamzatov.jpg|thumb|150px| [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]]]] * [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]] (Расул Гамзатович Гамзатов) ([[1923]] – [[2003]]) ([[Avar]]) * [[Nikolaj Garin-Mihajlovski|Nikolaj Georgijevič Garin-Mihajlovski]] (Никола́й Гарин-Михайло́вский) ([[1852]] – [[1906]]) * [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]] (Всеволод Миха́йлович Гаршин) ([[1855]] – [[1888]]) * [[Samuel Vladimirovič Gasparov]] (1938 – 2020) (gruzinsko/armen.? - ruski) * [[Gajto Gazdanov]] (Гайто Газданов) ([[1903]] – [[1971]]) * [[Andrej Gelasimov]] (1965 –) *[[Aleksander Genis]] (''Alexander Genis'') (1953 –) (rusko-ameriški esejist) * [[Sergej Vladimirovič Gerasimov]] (1964 –) * [[Zinaida Gippius]] (Зинаи́да Ги́ппиус) ([[1869]] – [[1945]]) *[[Anatolij Tihonovič Gladilin]] (1935 – 2018) * [[Fjodor Vasiljevič Gladkov]] (Фёдор Васильевич Гладков) ([[1883]] – [[1958]]) *Aleksandr Glezer (Александр Давидович Гле́зер) (1934 – 2016) * [[Dmitrij Aleksejevič Gluhovski]] (1979 –) * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] (Николай Васильевич Гоголь) ([[1809]] – [[1852]]) * [[Arkadij Petrovič Golikov]] (Арка́дий Петро́вич Го́ликов) (psevdonim [[Arkadij Gajdar]] Арка́дий Гайда́р) (1904 – 1941) * [[Ivan Aleksandrovič Gončarov]] (Иван Александрович Гончаров) ([[1812]] – [[1891]]) * [[Genadij Gor]] (1907 – 1981) *[[Boris Leontjevič Gorbatov]] (1908 – 1954) * [[Ivan Fjodorovič Gorbunov]] (Иван Фёдорович Горбунов) (1831 – 1896) *[[Fridrih Naumovič Gorenštejn]] (Фридрих Наумович Горенштейн/Friedrich Gorenstein) (1932 – 2002) * [[Maksim Gorki]] (pravo ime [[Aleksej Maksimovič Peškov]]) (Максим Горький / Алексей Максимович Пешков) ([[1868]] – [[1936]]) * [[Nina Viktorovna Gorlanova]] (1947 –) * [[Daniil Aleksandrovič Granin]] (pravi priimek German) (Дании́л Александрович Гра́нин /Ге́рман) (1919 – 2017) *[[Nikolaj Ivanovič Greč]] (1787 – 1867) *[[Nikolaj Matvejevič Gribačov]] (Николай Матвеевич Грибачёв) (1910 – 1992) * [[Aleksandr Grigorenko]] (1968 –) * [[Dmitrij Vasiljevič Grigorovič]] (Дмитрий Васильевич Григоро́вич) (1822 – 1900) * [[Aleksander Grin]] (Александр Грин; pravo ime Aleksandr Stepanovič Grinjevski) ([[1880]] – [[1932]]) *[[Jevgenij Griškovec]] (1967 –) *[[Aleksander Nikolajevič Gromov]] (1959 –) * [[Vasilij Semjonovič Grossman]] (Василий Гроссман) ([[1905]] – [[1964]]) * [[Ilja Grudzev]] (1892 – 1960) == H == * Arkadij Josifovič Hajt (1938 – 2000), mladinski pisatelj, komediograf * [[Mark Sergejevič Haritonov]] (Марк Сергеевич Харитонов) (1937 – 2024) *[[Danijel Ivanovič Harms|Daniil Ivanovič Harms]] (pravi priimek Juvačov) (Даниил Иванович Хармс) ([[1905]] – [[1942]]) * [[Boris Hazanov]] ([[Genadij Mojsejevič Fajbusovič]]) (Борис Хазанов /Геннадий Моисеевич Файбусович) ([[1928]] – 2022) * [[Margarita Mihajlovna Hemlin]] (1960 – 2015) * [[Aleksander Ivanovič Hercen]] (Александр Иванович Герцен) ([[1812]] – [[1870]]) * [[Kosta Levanovič Hetagurov]] (Коста Леванович Хетагуров) ([[1859]] – [[1906]]) * [[Velimir Vladimirovič Hlebnikov]] (Велимир Владимирович Хлебников) ([[1885]] – [[1922]]) * [[Vladislav Felicjanovič Hodasevič]] (Владислав Фелицианович Ходасевич) ([[1886]] – [[1939]]) *Grigorij Hodžer (nanajsko Gerise Heder) (1929 – 2006) (nanajsko-ruski) == I == * [[Vasilij Pavlovič Iljenkov]] (1897 – 1967) * [[Jakov Naumovič Iljin]] (1905 – 1932) * [[Mihajlo Jakovljevič Iljin]] (1895 – 1953) *[[Ilja Ilf]] (pr. i. [[Iehiel-Leyb (Ilja) Arnoldovčh Fajnzilberg]] (Илья Арнольдович Файнзильберг) (1897 – 1937) * [[Fazil Abdulovič Iskander]] (1929 – 2016) (abhaškega rodu) * [[Aleksandr Lvovič Ivančenko]] (1945 –) * [[Aleksej Viktorovič Ivanov]] (Алексей Викторович Иванов) ([[1969]] –) * Andrej Ivanov * [[Georgij Vladimirovič Ivanov]] (Георгий Владимирович Иванов) ([[1894]] – [[1958]]) * [[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (Вячеслав Иванович Иванов) ([[1866]] – [[1949]]) * [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]] (Всеволод Вячеславович Иванов) ([[1895]] – [[1963]]) * Olga Vsevolodovna Ivinska(ja) (Ольга Всеволодовна Ивинская) (1912 – 1995) == J == * [[Guzel Jahina]] (1977 –) (Tatarka) * [[Nikolaj Aleksejevič Jakimčuk]] (Николай Алексеевич Якимчук) ([[1961]] –) * [[Aleksandra Nikolajevna Jakobi]] (Алекса́ндра Никола́евна Яко́би), r. Susokolova (Сусоко́лова), 1. por. Tjufjajeva (Тюфя́ева), 2. Jakobi, 3. Peškova (Пе́шкова); lit. psevdonim [[Toliverova]] (Толиве́рова) (1841 – 1918) *[[Aleksander Stepanovič Jakovljev|Aleksandr Stepanovič Jakovljev]] (1886 – 1953) * Lev Jakubinski (lit. teoretik) * [[Anatolij Nikolajevič Janovski]] (Анатолий Николаевич Яновский) ([[1919]] – [[1990]]) * [[Aleksandr Jakovljevič Jašin]] (Александр Яковлевич Яшин) (1913 – 1968) * [[Ivan Antonovič Jefremov]] (1908 – 1972) (znanstvenofantastični) (paleontolog, utemeljil je tafonomijo) * [[Boris Jekimov]] (1938 –) * [[Irina Ivanovna Jemeljanova]] (1938 –) * [[Oleg Jermakov]] (1961 –) * [[Venedikt Vasiljevič Jerofejev]] (Венедикт Васильевич Ерофеев) ([[1938]] – [[1990]]) * [[Viktor Vladimirovič Jerofejev]] (Виктор Владимирович Ерофеев) ([[1947]] –) * [[Sergej Aleksandrovič Jesenin]] (Сергей Александрович Есенин) ([[1895]] – [[1925]]) * [[Ivan Antonovič Jefremov]] (Иван Антонович Ефремов) ([[1908]] – [[1972]]) * [[Leonid Juzefovič]] (Леони́д Абрамович Юзефо́вич) (1947 –) == K == * [[Aleksandr Kabakov|Aleksandr Abramovič Kabakov]] (Александр Абрамович Кабаков) (1943 –) * [[Galiaskar Kamal]] (Галиаскар Камал / Ğäliäsğar Kamal) ([[1879]] – [[1933]]) (Tatar) * [[Šarif Kamal]] (Шариф Камал / Şärif Qamal) ([[1884]] – [[1942]]) (Tatar) *Felix Kandel (ps. Felix Kamov) (1932 –) (rusko-judovski humorist?) * Sergej Kara-Murza ? * [[Nikolaj Mihajlovič Karamzin]] (Николай Михайлович Карамзин) ([[1766]] – [[1826]]) * [[Vladimir Vasiljevič Karpov]] (Владимир Васильевич Карпов) (1922 – 2010) *[[Lev Kassil]] (1905 – 1970) *[[Ivan Ivanovič Katajev]] (Ива́н Иванович Ката́ев) (1902 – 1937) *([[Jevgenij Petrovič Katajev]] >> gl. pod psevdonimom [[Jevgenij Petrov]]) (1902 – 1942) * [[Valentin Petrovič Katajev]] (Валентин Петрович Катаев) ([[1897]] – [[1986]]) *[[Vasilij Abgarovič Katanjan]] (1902 – 1980) * [[Venjamin Aleksandrovič Kaverin]] (Вениамин Александрович Каверин) ([[1902]] – [[1989]]) * [[Emmanuil Genrihovič Kazakjevič]] (Эммануи́л Ге́нрихович Казаке́вич) (1913 – 1962) (ukrajinskega rodu) * [[Jurij Pavlovič Kazakov]] (Юрий Павлович Казаков) ([[1927]] – [[1982]]) * Aleksander Petrovič Kazancev * [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (ps. [[Victor Serge]]) (Виктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947) * [[Mihail Jefimovič Koljcov]] (1898 – 1942) * [[Mihail Sergejevič Kolesnikov]] (1918 – 74?) *[[Lev Zinovjevič Kopeljev]] (1912 – 1997) * Oleg Kornijenko (1954 –) * [[Vitalij Aleksejevič Korotič]] (1936 – 2025) * [[Jurij Josipovič Kovalj]] (Юрий Иосифович Коваль) ([[1938]] – [[1995]]) * [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov]] (Николай Иванович Костомаров) ([[1817]] – [[1885]]) * [[Jurij Kozlov]] (1953 –) *[[Jevgenij Antonovič Kozlovski]] (1946 – 2023) * [[Ales Kožedub|Ales` Kožedub]] (1952 –) * Vadim (Valerjanovič) Kožinov (1930 – 2001) (literarni kritik...) *[[Ivan Andrejevič Krilov]] (Ива́н Андре́евич Крыло́в) (1769 – 1844) * [[Jurij Krimov]] (Юрий Кры́мов) (pravo ime [[Jurij Solomonovič Beklemišev]] /Юрий Соломонович Беклеми́шев) (1908 – 1941) * [[Feliks Davidovič Krivin]] (Феликс Давидович Кривин) (1928 – 2016) *[[Viktor Borisovič Krivulin]] (Виктор Борисович Кривулин) (1944 – 2001) * [[Vladimir Krupin]] (1941 –) * [[Pavel Krusanov]] (1961 –) * [[Sigismund Dominikovič Kržižanovski]] (Сигизмунд Доминикович Кржижановский) ([[1887]] – [[1950]]) * [[Anatolij Kudrjavicki]] (1954 –) *[[Aleksandr Kulešov]] (1921 – 1990) * [[Galina Kulikova]] (1962 –) * [[Aleksander Ivanovič Kuprin]] (Александр Иванович Куприн) ([[1870]] – [[1938]]) *[[Mihail Nikolajevič Kurajev]] (Михаил Николаевич Кураев) (1939 –) * [[Anatolij Kurčatkin]] (1944 –) * [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – [[2019]]) (matematik; esejist) * [[Mihail Aleksejevič Kuzmin]] (1875 – 1936) *[[Anatolij Vasiljevič Kuznjecov]] (1929 – 1979) ("''Babji jar''") * Jurij Kuznjecov * [[Sergej Jurjevič Kuznjecov]] (1966 –) == L == * [[Lazar Josifovič Lagin]] (Лазарь Иосифович Лагин; pravo ime [[Lazar Ginzburg]]) (1903 – 1979) *[[Olga Larionova]] (psevdonim; pr. i. Olga Nikolajevna Tideman) (1935 – 2023) * [[Boris Andrejevič Lavrenjov]] (Борис Андреевич Лавренëв) ([[1891]] – [[1959]]) * [[Andrej Lazarčuk]] (1958 –) * [[Sergej Lebedjev]] (1981 –) * [[Leonid Maksimovič Leonov]] (Леонид Максимович Леонов) ([[1899]] – [[1994]]) * [[Konstantin Nikolajevič Leontjev]] (Константин Николаевич Леонтьев) ([[1831|1831 –]] [[1891]]) * [[Mihail Jurjevič Lermontov]] (Михаил Юрьевич Лермонтов) ([[1814]] – [[1841]]) * [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] (Николай Семёнович Лесков) ([[1831]] – [[1895]]) *[[Mark Lazarevič Levi]] ([[Mihail Agejev]]) (Марк Лазаревич Леви / Михаил Агеев) ([[1888]] – [[1973]]) *[[Mihail Zaharovič Levitin]] (Михаи́л Заха́рович Леви́тин; ukr. Михайло Захарович Левітін''/Mykhailo Zakharovych Levitin'') (1945 –) *[[Jurij Nikolajevič Libedinski]] (1898 – 1959) *[[Viktor Ivanovič Lihonosov]] (Виктор Иванович Лихоносов) (1936 – 2021) *[[Nicolai Lilin]] = [[Nikolaj Veržbicki]] (1980 –) * [[Edvard Limonov|Eduard Venjaminovič Limonov]] (r. Savenko; Эдуа́рд Вениаминович Лимонов; Савенко) ([[1943]] – 2020) * Vil Vladimirovič Lipatov *[[Semjon Izrailevič Lipkin]] (Семён Израилевич Липкин) (1911 – 2003) *Dmitri Lipskerov (1964 –) * [[Nikolaj Ljaško]] (1884 – 1953) * Mihail Lobanov (1984 -) *[[Svjatoslav Vladimirovič Loginov|Svjatoslav Loginov]] (Святослав Логинов, Святослав Владимирович Витман) (1951 –) * [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (Михаил Васильевич Ломоносов) ([[1711]] – [[1765]]) * [[Mihail Nikolajevič Lopatin]] (Михаил Николаевич Лопатин) (1823 – 1900) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] (Иван Владимирович Лопухи́н) (1756 – 1816) * M. L. Loznicki *[[Irina Lukjanova]] (1969 –) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] (1875 – 1933) * [[Lev Lunc|Lev Natanovič Lunc]] (Лев Ната́нович Лунц) ([[1901]] – [[1924]]) == M == *[[Vladimir Semjonovič Makanin]] (1937 – 2017) *[[Andreï Makine]] (1957 –) (rusko-francoski novelist) *[[Vladimir Jemeljanovič Maksimov]] (Владимир Емельянович Максимов, pr.i. [[Lev Aleksejevič Samsonov]]) (1930/32 – 1995) * [[Sergej Ivanovič Malaškin]] (1888 – 1988) *[[Orest Mihajlovič Malcev]] (prv. priimek [[Rovinski]]) (1906 – 1972) "Jugoslovanska tragedija" (1951) * [[Dimitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak|Dmitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak]] (Дмитрий Наркисович Мамин-Сибиряк) ([[1852]] – [[1912]]) * [[Vladimir Rafailovič Maramzin]] (1934 – 2021) (politični emigrant) * [[Anatolij Borisovič Marienhof]] (Анато́лий Бори́сович Мариенго́ф) ([[1897]] – [[1962]]) * [[Aleksandra Marinina]] (Александра Маринина) ([[1957]] –) * [[Georgij Moskejevič Markov]] (1911 – 1991) (predsednik Zveze pisateljev ZSSR 1971/7–86) * [[Samuil Jakovljevič Maršak]] (Самуил Яковлевич Маршак) ([[1887]] – [[1964]]) *[[Grigorij Sergejevič Medvedjev]] (1904—1938) * [[Grigorij Ustinovič Medvedjev]] *[[Julij Emanuilovič Medvedjev]] (1926 – ?) * [[Jurij Mihajlovič Medvedjev]] (1937 –) * [[Vladimir Megre]] (1950 –) *[[Margarita Maratovna Meklina]] (Маргари́та Мара́товна Ме́клина) (rusko-irsko-ameriška) *[[Aleksandr Melihov]] (1947 –) * [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]] (Дмитрий Сергеевич Мережковский) ([[1866]] – [[1941]]) *[[Nikolaj Leonidovič Meščerjakov]] (Николай Леонидович Мещеряков) (1865 – 1942) * [[Sergej Vladimirovič Mihalkov]] (Сергей Владимирович Михалков) ([[1913]] – [[2009]]) * [[Sergej Mihejenkov]] (1955 –) *[[Boris Minajev]] (1959 –) * [[Mihail Morgulis]] (Михаил Моргулис) (1941 –) * [[Boris Andrejevič Možajev]] (Борис Андреевич Можаев) (1923 – 1996) * [[Nikolaj Ivanovič Muhanov]] (Николай Иванович Муханов) ([[1882]] – [[1942]]) * [[Pavel Pavlovič Muratov]] (Павел Павлович Муратов /Paul Muratov/Muratoff) (1881 – 1950) * [[Irina Muravjova]] (1952 –) == N == * [[Vladimir Vladimirovič Nabokov]] (Владимир Владимирович Набоков) ([[1899]] – [[1977]]) * [[Jurij Markovič Nagibin]] (Юрий Маркович Нагибин) ([[1920]] – [[1994]]) *Nikolaj Naumov (1838 – 1901) *[[Filip Diomidovič Nefedov]] (1838 – 1902) * [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] (Николай Алексеевич Некрасов) (1821 – 1878) * [[Viktor Nekrasov|Viktor Platonovič Nekrasov]] (Виктор Платонович Некрасов) ([[1911]] – [[1987]]) * Georgij K. Nikiforov (1884 – 1937?) * [[Nikolaj Nikolajevič Nikitin]] (Николай Никола́евич Никитин) ([[1895]] – [[1963]]) * [[Lev Nikulin|Lev Venjaminovič Nikulin]] (1891 – 1967) * [[Pavel Filippovič Nilin]] (Павел Филиппович Нилин) ([[1908]] – [[1981]]) * [[Sergej Nilus|Sergej Aleksandrovič Nilus]] (Серге́й Алекса́ндрович Ни́лус) ([[1862]] – [[1929]]) * [[Jevgenij Ivanovič Nosov]] (Евгений Иванович Носов) (1925 – 2002) * [[Nikolaj Nikolajevič Nosov]] (Николай Николаевич Носов; ukr. Микола Миколайович Носов) (1908 – 1976) * Dmitrij Novikov * [[Ivan Aleksejevič Novikov]] (Иван Алексеевич Новиков) ([[1877]] – [[1959]]) * [[Nikolaj Ivanovič Novikov]] (Николай Иванович Новико́в) (1744 – 1818) * [[Vladimir Ivanovič Novikov]] (Влади́мир Иванович Но́виков) (1948 –) (filolog, literarni teoretik in prozaik) * [[Aleksej Silič Novikov-Priboj]] (1877 – 1944) == O == * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] (Владимир Фёдорович Одоевский) (1803 – 1869) * [[Bulat Šalvovič Okudžava]] (Булат Шалвович Окуджава) ([[1924]] – [[1997]]) * [[Nikolaj Makarovič Olejnikov]] (Николай Макарович Олейников) ([[1898]] – [[1937]]) * [[Jurij Karlovič Oleša]] (Юрий Карлович Олеша) ([[1899]] – [[1960]]) * [[Josif Grigorjevič Olšanski]] (1917 – 2004) *Aleksandr Sergejevič Orlov (1871 – 1947) (literarni zgodovinar) * [[Nikolaj Aleksejevič Ostrovski]] (Николай Алексеевич Островский) ([[1904]] – [[1936]]) * [[Vladislav Otrošenko]] (1959 –) * [[Valentin Vladimirovič Ovečkin]] (Валентин Владимирович Овечкин) (1906 – 1968) * Lev Ozerov (1914 – 1996) == P == [[Slika:AleksandrPushkin.jpg|thumb|150px|[[Aleksander Sergejevič Puškin]]]] * [[Fjodor Ivanovič Panfjorov]] (1896 – 1960) *[[Vera Fjodorovna Panova]] (Ве́ра Фёдоровна Пано́ва) ([[1905]] – [[1973]]) * [[Jurij Paporov]] (1923 – 2010) * [[Boris Leonidovič Pasternak]] (Борис Леонидович Пастернак) ([[1890]] – [[1960]]) {{ikona Nob nag}} [[1958]] * Jevgenij Borisovič Pasternak (1923 – 2012) (kritik) * [[James Lojdovič Patterson]] (Джеймс Ллойдович Паттерсон) (1933 –) * [[Konstantin Georgijevič Paustovski]] (1892 – 1968) *Pjotr/[[Peter Andrejevič Pavlenko]] (1899 – 1951) * [[Oleg Pavlov]] (1970 – 2018) * [[Viktor Olegovič Pelevin]] (Виктор Олегович Пелевин) ([[1962]] –) * [[Arkadij Aleksejevič Pervencev]] (Аркадий Алексеевич Пе́рвенцев) (1905 – 1981) * [[Vasilij Mihajlovič Peskov]] * [[Mariam Petrosjan]] (1969 –) * [[Jevgenij Petrov]] (pr.i. [[Jevgenij Petrovič Katajev]] /Евгений Петрович Катаев) (1902/3 – 1942) * [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в / Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * Mihail Grigorjevič Petrov * [[Ljudmila Stefanovna Petruševska|Ljudmila Stefanovna Petruševska(ja)]] (1938 –) * [[Boris Andrejevič Pilnjak]] (Борис Андреевич Пильняк; pr.i. [[Boris Andrejevič Vogau]]) (1894 – 1938) * [[Dmitrij Ivanovič Pisarev]] (1840 – 1868) * [[Aleksej Feofilaktovič Pisemski]] (Алексей Феофилактович Писемский) ([[1821]] – [[1881]]) * [[Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh]] (Вячеслав Алексеевич Пьецух) ([[1946]] – 2019) * [[Andrej Platonovič Platonov]] (pravi priimek Klimentov; Андрей Платонович Платонов) ([[1899]] – [[1951]]) * Viktor Poltoracki - urednik * [[Igor Jakovljevič Pomerancev]] (Игорь Яковлевич Померанцев) ([[1948]] –) * [[Vladimir Mihajlovič Pomerancev]] (Владимир Михайлович Померанцев) ([[1907]] – [[1971]]) * [[Jevgenij Anatoljevič Popov]] (Евге́ний Анато́льевич Попо́в) (1946 –) * [[Valerij Georgijevič Popov]] (Вале́рий Гео́ргиевич Попо́в) (1939 –) * Mihail Popov *[[Ignatij Nikolajevič Potapenko]] (1856 – 1929) *[[Aleksej Antonovič Potehin]] (1829 – 1908) * [[Vladimir Solomonovič Pozner]] (Владимир Соломонович По́знер) (1905 – 1992) *Mihail Pravdin ? * [[Zahar Prilepin|Zahar Nikolajevič Prilepin]] (1975 –) (psevdonim: Jevgenij Lavlinski) * [[Mihail Mihajlovič Prišvin]] (Михаил Михайлович Пришвин) ([[1873]] – [[1954]]) * [[Aleksander Andrejevič Prohanov]] (Александр Андреевич Проха́нов) (1938 –) *[[Timur Pulatov]] (1939 –) * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] (1888 – 1953) * [[Ivan Puščin]] (1798 – 1859) * [[Aleksander Sergejevič Puškin]] (Александр Сергеевич Пушкин) ([[1799]] – [[1837]]) == R == [[Slika:Эдвард Радзинский.jpg|thumb|150px| [[Edvard Stanislavovič Radzinski]]]] * [[Aleksandr Nikolajevič Radiščev]] (Александр Николаевич Радищев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) (1905 – 1982) (rusko-ameriška) * [[Edvard Stanislavovič Radzinski]] (Эдвард Станиславович Радзинский) ([[1936]] –) * [[Valentin Grigorjevič Rasputin]] (1937 – 2015) * [[Lev Emmanuilovič Razgon]] (1908 – 1999) * [[Vladimir Emanujilovič Recepter]] (Владимир Эммануилович Рецептер) (1935 –) * [[Aleksej Mihajlovič Remizov]] (Алексей Михайлович Ремизов) ([[1877]] – [[1957]]) * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] (Николай Константинович Рёрих) ([[1874]] – [[1947]]) * [[Fjodor Mihajlovič Rešetnikov]] (1841 – 1871) * [[Vladimir Bogdanovič Rezun]] (ps. Viktor Suvorov) (Владимир Богданович Резун / Виктор Суворов) ([[1947]] –) * [[Anatolij Naumovič Ribakov]] (Anatolij Naumovič Aronov) (Анатолий Наумович Рыбаков / Анатолий Наумович Аронов) ([[1911]] – [[1998]]) * [[Vjačeslav Mihajlovič Ribakov]] (Вячеслав Михайлович Рыбаков) ([[1954]] –) *[[Vladimir Ribakov]] (1947 – 2018) * [[Marija Aleksandrovna Ribakova]] (Мария Александровна Рыбакова) ([[1973]] –) * [[Oleg Roj]] (1965 –) * [[Pantelejmon Sergejevič Romanov]] (Пантелеймон Сергеевич Романов) ([[1884]] – [[1938]]) * [[Mihail Mihajlovič Roščin]] (prv. Gibelman; Михаи́л Миха́йлович Ро́щин) (1933 – 2010) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] (Василий Васильевич Рóзанов) (1856 – 1919) *[[Andej Rubanov]] (1969 –) * [[Nikolaj Mihajlovič Rubcov]] (Николай Михайлович Рубцов) ([[1936]] – [[1971]]) * [[Dina Iljinična Rubina]] (1953 –) == S == * [[German Sadulajev]] (1973 –) (Čečen) *[[Vsevolod Ivanovič Saharov]] (1946 –) (filolog, pisatelj in kritik) *[[Vissarion Mihajlovič Sajanov]] (1903 – 1959) *Aleksej Salnikov * [[Mihail Jevgrafovič Saltikov-Ščedrin]] (Михаил Евграфович Салтыков-Щедрин) ([[1826]] – [[1889]]) * Sergej Samsonov * [[Sergej Venediktovič Sartakov]] (1908 – 2005) * [[Boris Viktorovič Savinkov]] (Бори́с Ви́кторович Са́винков) (1879 – 1925) (SR) *[[Aleksej Pavlovič Selivanovski]] (1900 – 1938) * [[Julijan Semjonovič Semjonov]] (1931 – 1993) *[[Marija Vasiljevna Semjonova]] (Мария Васильевна Семёнова) (1958 –) * [[Roman Valerjevič Senčin]] (1971 –) * [[Aleksander Serafimovič Serafimovič|Aleksander (Serafimovič) Serafimovič]] (pravi priimek [[Popov]]) (Александр Серафимович Серафимович / Попов) ([[1863]] – [[1949]]) * [[Victor Serge]] (<small>fr.</small> viktɔʁ sɛʁʒ); pr. i. [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947) * [[Andrej Sergejev]] (1933 – 1998) * [[Sergej Nikolajevič Sergejev - Censki]] (1875 – 1958) * [[Konstantin Mihajlovič Simonov]] (Константи́н Миха́йлович Си́монов) (1915 – 1979) * [[Andrej Donatovič Sinjavski]] (psevdonim [[Abraham Terc|Abr(ah)am Terc]]) (Андрей Донатович Синявский / Абрам Терц) (1925 – 1997) * [[Viktor Skumin]] (1948 -) * [[Aleksej Slapovski]] (1957 –) * [[Olga Aleksandrovna Slavnikova]] (1957 –) * [[Vasilij Slepcov]] (1836 – 1878) * [[Mihail Leonidovič Slonimski]] (Михаи́л Леони́дович Слони́мский) (1897 – 1972) *[[Segej Sergejevič Smirnov]] (1915 – 1976) *[[Vasilij Aleksandrovič Smirnov]] (1905 – 1979) * [[Aleksandr Snegirev]] (1980 –) *[[Sergej Snegov]] (Серге́й Алекса́ндрович Сне́гов; Козерюк) (1910 – 1994) * [[Leonid Sergejevič Soboljev]] (1898 – 1971) * [[Saša Sokolov]] (Александр Всеволодович Соколов) (1943 –) * [[Fjodor Kuzmič Sologub]] (Фёдор Кузьмич Сологуб; pravo ime Fjodor Kuzmič Teternikov) ([[1863]] – [[1927]]) * [[Vladimir Aleksejevič Solouhin]] (Влади́мир Алексе́евич Солоу́хин) ([[1924]] – [[1997]]) * [[Leonid Vasiljevič Solovjov]] (1906 – 1962) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] (Влади́мир Сергеевич Соловьёв) ([[1853]] – [[1900]]) * [[Vsevolod Sergejevič Solovjov]] (Всеволод Сергеевич Соловьёв) (1849 – 1903) * [[Aleksander Isajevič Solženicin]] (Александр Исаевич Солженицын) ([[1918]] – [[2008]]) {{ikona Nob nag}} [[1970]] * [[Vladimir Georgijevič Sorokin]] (Владимир Георгиевич Сорокин) (1955 –) * Vladimir Sotnikov * [[Nikolaj Starikov]] (1970 –) * [[Vladimir Petrovič Stavski]] (prv. priimek [[Kirpičnikov]]) (Владимир Петрович Ставский / Кирпичников) (1900 – 1943) * [[Marija Mihajlovna Stepanova]] (1972 –) *[[Marina Stepnova|Marina Lvovna Stepnova]] (1971 –) * [[Arkadij Natanovič Strugacki]] (Аркадий Натанович Стругацкий) ([[1925]] – [[1991]]) * [[Boris Natanovič Strugacki]] (Борис Натанович Стругацкий) ([[1933]] – [[2012]]) * Jevgenij Suhov * [[Aleksej Aleksandrovič Surkov]] (Алексе́й Алекса́ндрович Сурко́в) (1899 – 1983) * [[Vladimir Grigorjevič Sutejev]] (Владимир Григорьевич Суте́ев) (1903 – 1993) (tudi ilustrator in animator) * [[Viktor Suvorov]] (gl. ''Vladimir Bogdanovič Rezun'') (1947 –) * [[Aleksander Vasiljevič Suhovo-Kobilin]] (Александр Васильевич Сухово-Кобылин) ([[1817]] – [[1903]]) == Š == * [[Marietta Šaginjan]] (1888 – 1982) *Georgij Šahnazarov (1924 – 2001) * [[Varlam Tihonovič Šalamov]] (Варлам Тихонович Шаламов) ([[1907]] – [[1982]]) * [[Sergej Šargunov]] (1980 –) * [[Vladimir Aleksandrovič Šarov]] (<bdi>Владимир Александрович Шаров</bdi>) (1952 – 2018) *Ivan N. Ščeglov (1855 – 1911) * [[Galina Ščerbakova]] (1932 – 2010) * [[Vadim Sergejevič Šefner]] (Вадим Сергеевич Шефнер) ([[1915]] – [[2002]]) * [[Eduard Jurjevič Šim]] (Эдуард Юрьевич Шим) ([[1930]] – [[2006]]) * [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[1921]] – [[1980]]) * [[Mihail Šiškin]] (1961 –) *[[Aleksander Semjonovič Šiškov]] (Александр Семёнович Шишков) (1754 – 1841) *[[Vjačeslav Jakovljevič Šiškov]] (1873 – 1945) * [[Viktor Borisovič Šklovski]] (Виктор Борисович Шкловский) (1893 – 1984) * [[Ivan Sergejevič Šmeljov]] (Иван Сергеевич Шмелёв) ([[1873]] – [[1950]]) * [[Nikolaj Petrovič Šmeljov]] (Николай Петрович Шмелёв) ([[1936]] – 2014) * [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]] (Михаил Александрович Шолохов) ([[1905]] – [[1984]]) {{ikona Nob nag}} [[1965]] * [[Vasilij Makarovič Šukšin]] (Василий Макарович Шукшин) ([[1929]] – [[1974]]) * [[Jevgenij Lvovič Švarc]] (Евгений Львович Шварц) (1896 – 1958) == T == [[Slika:Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg|thumb|150px| [[Lev Nikolajevič Tolstoj]]]] [[Slika:IvanTurgenev.jpeg|thumb|150px| [[Ivan Sergejevič Turgenjev]]]] * [[Lev Aslanovič Tarasov]] (armen. Levon Teresjan /fr. [[Henri Troyat]]) (1911 – 2007) (francoski pisatelj in akademik armensko-ruskega porekla) * [[Nikolaj Dmitrijevič Telešov]] (Николай Дмитриевич Телешо́в) (1867 – 1957) * [[Vladimir Fjodorovič Tendrjakov]] (Влади́мир Фёдорович Тендряко́в) (1923 – 1984) * [[Abraham Terc]] (pravo ime [[Andrej Donatovič Sinjavski]]) (Абрам Терц /Андрей Донатович Синявский) (1925 – 1997) *[[Aleksandr Mihajlovič Terehov]] (1966 –) *Sergej N. Terpigorjev (= psevdonim; pravo ime S. N. Atava) (1841 – 1895) * [[Nikolaj Semjonovič Tihonov]] (Николай Семёнович Ти́хонов) (1896 – 1979) * [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]] (Ю́рий Николаевич Тынянов) (1894 – 1943) *[[Aleksej Konstantinovič Tolstoj]] (Алексей Константинович Толсто́й) (1817 – 1875) *[[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]] (Алексей Николаевич Толстой) (1883 – 1945) *[[lija Lvovič Tolstoj]] (1866 – 1933) *[[Lev Lvovič Tolstoj]] (1869 – 1945) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (Лев Николаевич Толстой) (1828 – 1910) *[[Natalija Nikitična Tolsta(ja)]] (1943 – 2010) *[[Tatjana Nikitična Tolsta|Tatjana Nikitična Tolsta(ja)]] / Tatjana Tolstoj (Татьяна Никитична Толстая) (1951 –) *[[Vladimir Tolstoj]] (1962 – ) * [[Sergej Mihajlovič Tretjakov]] (Сергей Михайлович Третьяков) (1892 – 1937) * [[Jurij Valentinovič Trifonov]] (Юрий Валентинович Трифонов) (1925 – 1981) *[[Gavril Nikolajevič Trojepoljski]] (Troepolsky) (Гавриил Николаевич Троепольский) (1905 – 1995) * [[Jevgenija Tur]] (pravo ime Jelizaveta Vasiljevna Salias de Turmenir Suchovo-Kobylin) (1815 – 1892) * [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] (Иван Сергеевич Тургенев) (1818 – 1883) * [[Aleksandr Tvardovski]] (1900 – 1971) * [[Teffi]] ([[Nadežda Aleksandrovna Bučinska]]) (Тэффи / Надежда Александровна Бучинская) (1876 – 1952) == U == * [[Ljudmila Jevgenjeva Ulicka|Ljudmila Jevgenjeva Ulicka(ja)]] (Людмила Евгеньевна Улицкая) ([[1943]] –) *[[Eduard Uspenski]] (1937 – 2018) * [[Gleb Ivanovič Uspenski]] (Глеб Иванович Успенский) ([[1843]] – [[1902]]) * [[Nikolaj Vasiljevič Uspenski]] (Николай Васильевич Успенский) ([[1837]] – [[1889]]) * [[Peter Demjanovič Uspenski]] (Пётр Демьянович Успенский) ([[1878]] – [[1947]]) *[[Tatjana Ustinova]] (1968 –) * [[Konstantin Dmitrijevič Ušinski]] (Константин Дмитриевич Ушинский) ([[1824]] – [[1871]]) == V == * [[Konstantin Konstantinovič Vaginov]] (Константин Константинович Вагинов) (1899 – 1934) * [[Nikolaj Petrovič Wagner]]/Vagner (Николай Петрович Вагнер) (1829 – 1907) *[[Jana Vagner]] (1973 –) * [[Boris Borisovič Vahtin]] (1930 – 1981) *Arkadij Vaksberg (1927 – 2011) * [[Aleksej Varlamov|Aleksej Nikolajevič Varlamov]] (1963 –) *[[Ivan Vasiljenko]] (1895 – 1966) * [[Boris Lvovič Vasiljev]] (Борис Львович Васильев) (1924 – 2013) * [[Vladimir Nikolajevič Vasiljev]] (1967 –) * [[Andrej Vitaljevič Vasiljevski]] (1955 –) * [[Vitalij Sergejevič Vasiljevski]] (1908 – 1991) * [[Mihail Veller]] (1948 –) * [[Aleksander Fomič Veltman]] (Алекса́ндр Фоми́ч Ве́льтман) (1800 – 1870) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дмитрий Владимирович Веневитинов) (1805 – 1827) * [[Vikentij Vikentjevič Veresajev]] (Smidovič) (Викентий Викентьевич Вересаев / Смидович) (1867 – 1945) * [[Nikolaj Veržbicki]] = [[Nicolai Lilin]] (1980 –) * Aleksander N. Veselovski (1838 – 1906) (lit. zgodovinar in teoretik) *[[Anatolij Kornelijevič Vinogradov]] (1888 – 1946) * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] (Владимир Семёнович Высоцкий) (1938 – 1980) * [[Igor Georgijevič Višnjevecki]] (Игорь Георгиевич Вишневецкий) (1964 –) *[[Vsevolod Vitaljevič Višnjevski]] (Все́волод Вита́льевич Вишне́вский) (1900 – 1951) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) * [[Georgij Nikolajevič Vladimov]] (pr. pr. Volosevič) (1931 – 2003) * [[Jevgenij Germanovič Vodolazkin]]/Eugene Vodolazkin (1964 –) * [[Vladimir Nikolajevič Vojnovič]] (Владимир Николаевич Войнович) (1932 – 2018) * [[Sergej Jevgenjevič Volf]] (Серге́й Евге́ньевич Вольф) (1935 – 2015) * [[Andrej Volos|Andrej Germanovič Volos]] (Андрей Германович Волос) (1955 –) * [[Konstantin Vasiljevič Voronkov]] (1911 – 1984) * [[Aleksandr Konstantinovič Voronski]] (1884 – 1937) * [[Marko Vovčok]] (pravo ime [[Marija Aleksandrovna Vilinskaja|Marija Aleksandrovna Vilinska]]) (1833 – 1907) (rusko-ukrajinska) == Z == [[Slika:Kustodiev Zamyatin.jpg|thumb|150px|[[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]]]] *Vasilij Zabotin-Lapšin *[[Mihail Nikolajevič Zadornov]] (Михаил Николаевич Задорнов) (1948 – 2017) *[[Nikolaj Pavlovič Zadornov]] (1909 – 1992) *[[Boris Konstantinovič Zajcev]] (Бори́с Константи́нович За́йцев) (1881 – 1972) * [[Oleg Zajončkovski]] (1959 –) * [[Sergej Pavlovič Zaligin]] (Серге́й Павлович Залыгин) (1913 – 2000) * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] (Евгений Иванович Замятин) (1884 – 1937) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Зиновьев) (1922 – 2006) * [[Mihail Mihajlovič Zoščenko]] (Михаил Михайлович Зощенко) (1895 – 1958) * Boris Zubavin - urednik == Ž == * [[Vasilij Andrejevič Žukovski]] (Василий Андреевич Жуковский) (1783 – 1852) * [[Valentina Žuravljova]] (1933 – 2004) == Glej tudi == * [[seznam ruskih pisateljev znanstvene fantastike]] * [[seznam ruskih pesnikov]] * [[seznam ruskih dramatikov]] * [[Evropske nagrade za književnost]] - ruska ustreznica '''Booker Prize''' {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Pisatelji]] [[Kategorija:Ruski pisatelji| ]] 3gr1p1e8xf0jjs48zykx7pvyeumjb52 U2 0 27249 6773037 6766565 2026-11-01T05:59:38Z ~2026-58220-43 268223 /* Kompilacije */ 6773037 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = U2 | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Dublin]], [[Irska]] | Genre = [[Rock]], [[post-punk]], [[alternativni rock]] | Years_active = 1976–danes | Label = [[Interscope Records|Interscope]] (1997–danes)<br />[[Island Records|Island]] (1979–1997) | Current_members = [[Bono]]<br />[[The Edge]]<br />[[Adam Clayton]]<br />[[Larry Mullen Jr.]] }} '''U2''' [jú tú] (v pomenu ''you two'' - ''vidva'' ali ''you too'' - ''ti tudi'' oziroma ''vi tudi'') je [[irska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki sodi med najbolj znane v svoji [[seznam glasbenih zvrsti|zvrsti]]. Izdali so že več kot deset studijskih albumov. Skupina je nastala v poznih [[1970.|sedemdesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] in je znana tudi po delovanju v [[dobrodelne organizacije|dobrodelnih organizacijah]]. == Zasedba == * [[Bono]] (Paul David Hewson) - [[vokal]] * [[The Edge]] (David Howell Evans) - kitara in [[klaviature]] * [[Adam Clayton]] - [[bas kitara]] * [[Larry Mullen|Larry Mullen ml.]] - [[bobni]] == Biografija == === Prva leta === Skupina je začela nastajati že jeseni leta 1976, ko je štirinajstletni [[bobnar]] [[Larry Mullen]] na oglasno desko svoje [[srednja šola|srednje šole]] obesil razglas, da išče člane za rock band. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali [[basist]] [[Adam Clayton]], brata Dick in [[The Edge|David Evans]], ki sta igrala [[kitarist|kitari]], in [[Bono|Paul Hewson]], ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto [[pevec|pevca]], tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana. Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. 5 fantov je začelo s skupnimi vajami. Na začetku leta 1978 je starejši izmed bratov Evans (Dick) odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina primenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v [[Limerick]]u, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 [[Funt šterling|funtov]] ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka. Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto 1980 za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru 1979 so igrali v [[Anglija|Angliji]], ob vrnitvi na Irsko pa so 26. februarja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo množico na nacionalnem stadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo [[Island (založba)|Island]]. === Boy === Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom ''[[Boy (album)|Boy]]''. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja 1981. V tem obdobju je skupina prvič igrala v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], na [[Švedska|Švedskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], [[Belgija|Belgiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. V zaključnem delu turneje po ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu. == Diskografija == === Albumi === # ''[[Boy (album)|Boy]]'' (1980) # ''[[October (album)|October]]'' (1981) # ''[[War (album)|War]]'' (Februar 1983) # ''[[Under a Blood Red Sky]]'' (September 1983) # ''[[The Unforgettable Fire]]'' (1984) # ''[[The Joshua Tree]]'' (1987) # ''[[Rattle & Hum]]'' (1989) # ''[[Achtung Baby]]'' (1991) # ''[[Zooropa]]'' (1993) # ''[[Pop (album)|Pop]]'' (1997) # ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' (2000) # ''[[How to Dismantle an Atomic Bomb]]'' (2004) # ''[[No Line on the Horizon]]'' (2009) # ''[[Songs of Innocence]]'' (2014) # ''[[Songs of Experience]]'' (2017) # ''Songs of Surrender'' (2023) # ''Carnaval de Luz'' (2026) === Kompilacije === * ''The Best of 1980-1990'' (1998) * ''Million Dollar Hotel'' (2000), soundtrack * ''The Best of 1990-2000'' (2002), * ''The Complete U2'' (2004) * ''18 Singles (2006)'' === Posnetki koncertov in zbirke videospotov === * ''Under a Blood Red Sky'' (1983) * ''The Unforgettable Fire Collection'' (1985) * ''Rattle and Hum'' (1988) * ''Achtung Baby'' (1992) * ''Zoo TV Live From Sydney'' (1994) * ''Popmart Live From Mexico City'' (1997) * ''The Best Of 1980-1990'' (1999) * ''Elevation 2001: U2 Live From Boston'' (2001) * ''U2 Go Home: Live From Slane Castle'' (2004) * ''The Best Of 1990-2000'' (2002) * ''Vertigo Tour - Live From Chicago'' (2005) * 360° Tour - Live from Rose Bowl L.A. (2010) * Innocence + Experience Tour - Live in Paris (2015) * Experience + Innocence Tour - Live in Berlin (2020) === Singli === Pripisano je doseženo mesto na [[Združene države Amerike|ameriških]] (ZDA) in [[Anglija|angleških]] (VB) lestvicah. * 1979 "U2-3" * 1980 "Another Day" * 1980 "11 O'clock Tick Tock" * 1980 "A Day Without Me" * 1980 "I Will Follow" * 1981 "Fire" #35 VB * 1981 "Gloria" #55 VB * 1982 "A Celebration" #47 VB * 1983 "New Year's Day" #10 VB; #53 ZDA * 1983 "Two Hearts Beat as One" #18 VB * 1983 "Sunday Bloody Sunday" #7 VB (izdan samo v [[Evropa|Evropi]] in na [[Japonska|Japonskem]]) * 1983 "40" (izdan samo v [[Nemčija|Nemčiji]]) * 1984 "I Will Follow" #81 ZDA * 1984 "Pride (In the Name of Love)" #3 VB; #33 ZDA * 1985 "The Unforgettable Fire" #6 VB * 1987 "With or Without You" #4 VB; #1 ZDA * 1987 "I Still Haven't Found What I'm Looking For" #6 VB; #1 ZDA * 1987 "Where the Streets Have No Name" #4 VB; #13 ZDA * 1987 "One Tree Hill" (izdan samo v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]) * 1987 "In God's Country" #48 VB; #44 ZDA * 1988 "Desire" #1 VB; #3 ZDA * 1988 "Angel of Harlem" #9 VB; #14 ZDA * 1989 "When Love Comes to Town" (Z [[B.B. King]]om) #6 VB; #68 ZDA * 1989 "All I Want Is You" #4 VB; #83 ZDA * 1991 "The Fly" #1 VB; #61 ZDA * 1991 "Mysterious Ways" #13 VB; #9 ZDA * 1992 "One" #7 VB; ZDA #10 * 1992 "Even Better Than the Real Thing" #12 VB; #32 ZDA * 1992 "Even Better Than the Real Thing" (remix) #8 VB * 1992 "Who's Gonna Ride Your Wild Horses" #14 VB; #35 ZDA * 1993 "Numb" (samo videospot) * 1993 "Lemon" (izdan samo v Avstraliji in na Japonskem) * 1993 "Stay (Faraway, So Close!)" #4 VB; ZDA #61 * 1995 "Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me" #2 VB; #16 ZDA * 1997 "Discothèque" #1 VB; #10 ZDA * 1997 "Staring at the Sun" #3 VB; #26 ZDA * 1997 "Last Night on Earth" #10 VB; #57 ZDA * 1997 "Please" #7 VB * 1997 "Mofo" * 1997 "If God Will Send His Angels" #12 VB * 1998 "The Sweetest Thing" #3 VB; #63 ZDA * 2000 "Beautiful Day" #1 VB; #21 ZDA * 2001 "Stuck in a Moment You Can't Get Out Of" #2 VB; #52 ZDA * 2001 "Elevation" #3 VB * 2001 "Walk On" #5 VB * 2002 "Electrical Storm" #5 VB; #77 ZDA * 2004 "Vertigo" #1 VB; #31 ZDA * 2005 "Sometimes You Can't Make It On Your Own" #1 VB; #99 ZDA * 2005 "All Because of You" (izdan samo v [[Kanada|Kanadi]]) * 2005 "City of Blinding Lights" * 2015 Every Breaking Wave == Glej tudi == * [[seznam rock skupin]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:U2| ]] [[Kategorija:Irske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] figj84f7t9cq6r7hk65jkykl4gm2a63 6773038 6773037 2026-11-01T06:06:06Z ~2026-58220-43 268223 /* Singli */ 6773038 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = U2 | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Dublin]], [[Irska]] | Genre = [[Rock]], [[post-punk]], [[alternativni rock]] | Years_active = 1976–danes | Label = [[Interscope Records|Interscope]] (1997–danes)<br />[[Island Records|Island]] (1979–1997) | Current_members = [[Bono]]<br />[[The Edge]]<br />[[Adam Clayton]]<br />[[Larry Mullen Jr.]] }} '''U2''' [jú tú] (v pomenu ''you two'' - ''vidva'' ali ''you too'' - ''ti tudi'' oziroma ''vi tudi'') je [[irska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki sodi med najbolj znane v svoji [[seznam glasbenih zvrsti|zvrsti]]. Izdali so že več kot deset studijskih albumov. Skupina je nastala v poznih [[1970.|sedemdesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] in je znana tudi po delovanju v [[dobrodelne organizacije|dobrodelnih organizacijah]]. == Zasedba == * [[Bono]] (Paul David Hewson) - [[vokal]] * [[The Edge]] (David Howell Evans) - kitara in [[klaviature]] * [[Adam Clayton]] - [[bas kitara]] * [[Larry Mullen|Larry Mullen ml.]] - [[bobni]] == Biografija == === Prva leta === Skupina je začela nastajati že jeseni leta 1976, ko je štirinajstletni [[bobnar]] [[Larry Mullen]] na oglasno desko svoje [[srednja šola|srednje šole]] obesil razglas, da išče člane za rock band. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali [[basist]] [[Adam Clayton]], brata Dick in [[The Edge|David Evans]], ki sta igrala [[kitarist|kitari]], in [[Bono|Paul Hewson]], ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto [[pevec|pevca]], tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana. Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. 5 fantov je začelo s skupnimi vajami. Na začetku leta 1978 je starejši izmed bratov Evans (Dick) odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina primenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v [[Limerick]]u, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 [[Funt šterling|funtov]] ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka. Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto 1980 za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru 1979 so igrali v [[Anglija|Angliji]], ob vrnitvi na Irsko pa so 26. februarja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo množico na nacionalnem stadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo [[Island (založba)|Island]]. === Boy === Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom ''[[Boy (album)|Boy]]''. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja 1981. V tem obdobju je skupina prvič igrala v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], na [[Švedska|Švedskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], [[Belgija|Belgiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. V zaključnem delu turneje po ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu. == Diskografija == === Albumi === # ''[[Boy (album)|Boy]]'' (1980) # ''[[October (album)|October]]'' (1981) # ''[[War (album)|War]]'' (Februar 1983) # ''[[Under a Blood Red Sky]]'' (September 1983) # ''[[The Unforgettable Fire]]'' (1984) # ''[[The Joshua Tree]]'' (1987) # ''[[Rattle & Hum]]'' (1989) # ''[[Achtung Baby]]'' (1991) # ''[[Zooropa]]'' (1993) # ''[[Pop (album)|Pop]]'' (1997) # ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' (2000) # ''[[How to Dismantle an Atomic Bomb]]'' (2004) # ''[[No Line on the Horizon]]'' (2009) # ''[[Songs of Innocence]]'' (2014) # ''[[Songs of Experience]]'' (2017) # ''Songs of Surrender'' (2023) # ''Carnaval de Luz'' (2026) === Kompilacije === * ''The Best of 1980-1990'' (1998) * ''Million Dollar Hotel'' (2000), soundtrack * ''The Best of 1990-2000'' (2002), * ''The Complete U2'' (2004) * ''18 Singles (2006)'' === Posnetki koncertov in zbirke videospotov === * ''Under a Blood Red Sky'' (1983) * ''The Unforgettable Fire Collection'' (1985) * ''Rattle and Hum'' (1988) * ''Achtung Baby'' (1992) * ''Zoo TV Live From Sydney'' (1994) * ''Popmart Live From Mexico City'' (1997) * ''The Best Of 1980-1990'' (1999) * ''Elevation 2001: U2 Live From Boston'' (2001) * ''U2 Go Home: Live From Slane Castle'' (2004) * ''The Best Of 1990-2000'' (2002) * ''Vertigo Tour - Live From Chicago'' (2005) * 360° Tour - Live from Rose Bowl L.A. (2010) * Innocence + Experience Tour - Live in Paris (2015) * Experience + Innocence Tour - Live in Berlin (2020) === Singli === Pripisano je doseženo mesto na [[Združene države Amerike|ameriških]] (ZDA) in [[Anglija|angleških]] (VB) lestvicah. * 1979 "U2-3" * 1980 "Another Day" * 1980 "11 O'clock Tick Tock" * 1980 "A Day Without Me" * 1980 "I Will Follow" * 1981 "Fire" #35 VB * 1981 "Gloria" #55 VB * 1982 "A Celebration" #47 VB * 1983 "New Year's Day" #10 VB; #53 ZDA * 1983 "Two Hearts Beat as One" #18 VB * 1983 "Sunday Bloody Sunday" #7 VB (izdan samo v [[Evropa|Evropi]] in na [[Japonska|Japonskem]]) * 1983 "40" (izdan samo v [[Nemčija|Nemčiji]]) * 1984 "I Will Follow" #81 ZDA * 1984 "Pride (In the Name of Love)" #3 VB; #33 ZDA * 1985 "The Unforgettable Fire" #6 VB * 1987 "With or Without You" #4 VB; #1 ZDA * 1987 "I Still Haven't Found What I'm Looking For" #6 VB; #1 ZDA * 1987 "Where the Streets Have No Name" #4 VB; #13 ZDA * 1987 "One Tree Hill" (izdan samo v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]) * 1987 "In God's Country" #48 VB; #44 ZDA * 1988 "Desire" #1 VB; #3 ZDA * 1988 "Angel of Harlem" #9 VB; #14 ZDA * 1989 "When Love Comes to Town" (Z [[B.B. King]]om) #6 VB; #68 ZDA * 1989 "All I Want Is You" #4 VB; #83 ZDA * 1991 "The Fly" #1 VB; #61 ZDA * 1991 "Mysterious Ways" #13 VB; #9 ZDA * 1992 "One" #7 VB; ZDA #10 * 1992 "Even Better Than the Real Thing" #12 VB; #32 ZDA * 1992 "Even Better Than the Real Thing" (remix) #8 VB * 1992 "Who's Gonna Ride Your Wild Horses" #14 VB; #35 ZDA * 1993 "Numb" (samo videospot) * 1993 "Lemon" (izdan samo v Avstraliji in na Japonskem) * 1993 "Stay (Faraway, So Close!)" #4 VB; ZDA #61 * 1995 "Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me" #2 VB; #16 ZDA * 1997 "Discothèque" #1 VB; #10 ZDA * 1997 "Staring at the Sun" #3 VB; #26 ZDA * 1997 "Last Night on Earth" #10 VB; #57 ZDA * 1997 "Please" #7 VB * 1997 "Mofo" * 1997 "If God Will Send His Angels" #12 VB * 1998 "The Sweetest Thing" #3 VB; #63 ZDA * 2000 "Beautiful Day" #1 VB; #21 ZDA * 2001 "Stuck in a Moment You Can't Get Out Of" #2 VB; #52 ZDA * 2001 "Elevation" #3 VB * 2001 "Walk On" #5 VB * 2002 "Electrical Storm" #5 VB; #77 ZDA * 2004 "Vertigo" #1 VB; #31 ZDA * 2005 "Sometimes You Can't Make It On Your Own" #1 VB; #99 ZDA * 2005 "All Because of You" (izdan samo v [[Kanada|Kanadi]]) * 2005 "City of Blinding Lights" * 2015 "Every Breaking Wave" * 2026 "Songs of Ash EP" * 2026 "Easter Lily EP" * 2026 "Streets of Dreams" * 2026 "Silencio" * 2026 "The Greatest Show on Earth" == Glej tudi == * [[seznam rock skupin]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:U2| ]] [[Kategorija:Irske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] ly6kyqy9x1nhzyq90xnzmxp1ycby9v9 6773039 6773038 2026-11-01T06:07:10Z ~2026-58220-43 268223 /* Posnetki koncertov in zbirke videospotov */ 6773039 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = U2 | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Dublin]], [[Irska]] | Genre = [[Rock]], [[post-punk]], [[alternativni rock]] | Years_active = 1976–danes | Label = [[Interscope Records|Interscope]] (1997–danes)<br />[[Island Records|Island]] (1979–1997) | Current_members = [[Bono]]<br />[[The Edge]]<br />[[Adam Clayton]]<br />[[Larry Mullen Jr.]] }} '''U2''' [jú tú] (v pomenu ''you two'' - ''vidva'' ali ''you too'' - ''ti tudi'' oziroma ''vi tudi'') je [[irska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki sodi med najbolj znane v svoji [[seznam glasbenih zvrsti|zvrsti]]. Izdali so že več kot deset studijskih albumov. Skupina je nastala v poznih [[1970.|sedemdesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] in je znana tudi po delovanju v [[dobrodelne organizacije|dobrodelnih organizacijah]]. == Zasedba == * [[Bono]] (Paul David Hewson) - [[vokal]] * [[The Edge]] (David Howell Evans) - kitara in [[klaviature]] * [[Adam Clayton]] - [[bas kitara]] * [[Larry Mullen|Larry Mullen ml.]] - [[bobni]] == Biografija == === Prva leta === Skupina je začela nastajati že jeseni leta 1976, ko je štirinajstletni [[bobnar]] [[Larry Mullen]] na oglasno desko svoje [[srednja šola|srednje šole]] obesil razglas, da išče člane za rock band. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali [[basist]] [[Adam Clayton]], brata Dick in [[The Edge|David Evans]], ki sta igrala [[kitarist|kitari]], in [[Bono|Paul Hewson]], ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto [[pevec|pevca]], tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana. Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. 5 fantov je začelo s skupnimi vajami. Na začetku leta 1978 je starejši izmed bratov Evans (Dick) odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina primenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v [[Limerick]]u, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 [[Funt šterling|funtov]] ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka. Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto 1980 za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru 1979 so igrali v [[Anglija|Angliji]], ob vrnitvi na Irsko pa so 26. februarja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo množico na nacionalnem stadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo [[Island (založba)|Island]]. === Boy === Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom ''[[Boy (album)|Boy]]''. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja 1981. V tem obdobju je skupina prvič igrala v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], na [[Švedska|Švedskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], [[Belgija|Belgiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. V zaključnem delu turneje po ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu. == Diskografija == === Albumi === # ''[[Boy (album)|Boy]]'' (1980) # ''[[October (album)|October]]'' (1981) # ''[[War (album)|War]]'' (Februar 1983) # ''[[Under a Blood Red Sky]]'' (September 1983) # ''[[The Unforgettable Fire]]'' (1984) # ''[[The Joshua Tree]]'' (1987) # ''[[Rattle & Hum]]'' (1989) # ''[[Achtung Baby]]'' (1991) # ''[[Zooropa]]'' (1993) # ''[[Pop (album)|Pop]]'' (1997) # ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' (2000) # ''[[How to Dismantle an Atomic Bomb]]'' (2004) # ''[[No Line on the Horizon]]'' (2009) # ''[[Songs of Innocence]]'' (2014) # ''[[Songs of Experience]]'' (2017) # ''Songs of Surrender'' (2023) # ''Carnaval de Luz'' (2026) === Kompilacije === * ''The Best of 1980-1990'' (1998) * ''Million Dollar Hotel'' (2000), soundtrack * ''The Best of 1990-2000'' (2002), * ''The Complete U2'' (2004) * ''18 Singles (2006)'' === Posnetki koncertov in zbirke videospotov === * ''Under a Blood Red Sky'' (1983) * ''The Unforgettable Fire Collection'' (1985) * ''Rattle and Hum'' (1988) * ''Achtung Baby'' (1992) * ''Zoo TV Live From Sydney'' (1994) * ''Popmart Live From Mexico City'' (1997) * ''The Best Of 1980-1990'' (1999) * ''Elevation 2001: U2 Live From Boston'' (2001) * ''U2 Go Home: Live From Slane Castle'' (2004) * ''The Best Of 1990-2000'' (2002) * ''Vertigo Tour - Live From Chicago'' (2005) * ''360° Tour - Live from Rose Bowl L.A. (2010)'' * ''Innocence + Experience Tour - Live in Paris (2015)'' * ''Experience + Innocence Tour - Live in Berlin (2020)'' === Singli === Pripisano je doseženo mesto na [[Združene države Amerike|ameriških]] (ZDA) in [[Anglija|angleških]] (VB) lestvicah. * 1979 "U2-3" * 1980 "Another Day" * 1980 "11 O'clock Tick Tock" * 1980 "A Day Without Me" * 1980 "I Will Follow" * 1981 "Fire" #35 VB * 1981 "Gloria" #55 VB * 1982 "A Celebration" #47 VB * 1983 "New Year's Day" #10 VB; #53 ZDA * 1983 "Two Hearts Beat as One" #18 VB * 1983 "Sunday Bloody Sunday" #7 VB (izdan samo v [[Evropa|Evropi]] in na [[Japonska|Japonskem]]) * 1983 "40" (izdan samo v [[Nemčija|Nemčiji]]) * 1984 "I Will Follow" #81 ZDA * 1984 "Pride (In the Name of Love)" #3 VB; #33 ZDA * 1985 "The Unforgettable Fire" #6 VB * 1987 "With or Without You" #4 VB; #1 ZDA * 1987 "I Still Haven't Found What I'm Looking For" #6 VB; #1 ZDA * 1987 "Where the Streets Have No Name" #4 VB; #13 ZDA * 1987 "One Tree Hill" (izdan samo v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]) * 1987 "In God's Country" #48 VB; #44 ZDA * 1988 "Desire" #1 VB; #3 ZDA * 1988 "Angel of Harlem" #9 VB; #14 ZDA * 1989 "When Love Comes to Town" (Z [[B.B. King]]om) #6 VB; #68 ZDA * 1989 "All I Want Is You" #4 VB; #83 ZDA * 1991 "The Fly" #1 VB; #61 ZDA * 1991 "Mysterious Ways" #13 VB; #9 ZDA * 1992 "One" #7 VB; ZDA #10 * 1992 "Even Better Than the Real Thing" #12 VB; #32 ZDA * 1992 "Even Better Than the Real Thing" (remix) #8 VB * 1992 "Who's Gonna Ride Your Wild Horses" #14 VB; #35 ZDA * 1993 "Numb" (samo videospot) * 1993 "Lemon" (izdan samo v Avstraliji in na Japonskem) * 1993 "Stay (Faraway, So Close!)" #4 VB; ZDA #61 * 1995 "Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me" #2 VB; #16 ZDA * 1997 "Discothèque" #1 VB; #10 ZDA * 1997 "Staring at the Sun" #3 VB; #26 ZDA * 1997 "Last Night on Earth" #10 VB; #57 ZDA * 1997 "Please" #7 VB * 1997 "Mofo" * 1997 "If God Will Send His Angels" #12 VB * 1998 "The Sweetest Thing" #3 VB; #63 ZDA * 2000 "Beautiful Day" #1 VB; #21 ZDA * 2001 "Stuck in a Moment You Can't Get Out Of" #2 VB; #52 ZDA * 2001 "Elevation" #3 VB * 2001 "Walk On" #5 VB * 2002 "Electrical Storm" #5 VB; #77 ZDA * 2004 "Vertigo" #1 VB; #31 ZDA * 2005 "Sometimes You Can't Make It On Your Own" #1 VB; #99 ZDA * 2005 "All Because of You" (izdan samo v [[Kanada|Kanadi]]) * 2005 "City of Blinding Lights" * 2015 "Every Breaking Wave" * 2026 "Songs of Ash EP" * 2026 "Easter Lily EP" * 2026 "Streets of Dreams" * 2026 "Silencio" * 2026 "The Greatest Show on Earth" == Glej tudi == * [[seznam rock skupin]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:U2| ]] [[Kategorija:Irske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] eu2i8krhz8ooinoe2qj90jhc2ywgpqn Pogovor:Cepivo 1 32327 6773070 5989489 2026-11-01T09:44:05Z Yerpo 8417 posodobitev 6773070 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} {{WikiProjekt Medicina|class=C|importance=top}} {{prevedena stran|en|Vaccine}} ==Razločitvena stran?== Vseeno mislim, da je potrebno imeti v slovarju vse pojme. Ce nekdo vpise cepivo, mora biti redirektan na razlocitveno stran, ker bo drugace zacel pisati svoje geslo za Cepivo. --[[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurij]] 23:03, 11 jun. 2005 (CEST) Zdaj je pa narejen rekurziva samo nase, kar spet ni dobro. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:07, 11 jun. 2005 (CEST) 5il0i9tfvkd5ma1lnvlzajrgrpz0zfz Cepivo 0 32328 6773069 6650504 2026-11-01T09:43:36Z Yerpo 8417 premik RNA cepiv iz eksperimentalnih med redne, malo+, urejanje referenc 6773069 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox medical intervention (new) | name = Vaccine | image = Smallpox vaccine.jpg | caption = [[Cepivo proti črnim kozam]] in oprema za cepljenje | alt = | pronounce = | synonyms = | ICD10 = | ICD9 = | ICD9unlinked = | MeshID = D014612 | LOINC = | other_codes = | MedlinePlus = | eMedicine = }} '''Cepivo''' je biološki [[farmacevtska oblika|pripravek]], ki zagotavlja [[pridobljena imunost|pridobljeno imunost]] proti določeni [[nalezljiva bolezen|nalezljivi]] ali [[rak (bolezen)|rakavi]] bolezni.<ref name="iac39">{{cite journal |title=Expanded Practice Standards |journal=Iowa Administrative Code |date=2019 |url=https://www.legis.iowa.gov/docs/iac/rule/657.39.11.pdf}}</ref> Cepivo običajno vsebuje učinkovino, ki je podobna povzročitelju bolezni in je pogosto proizvedena iz oslabljenega ali [[antigen|mrtvega mikroba, njegovih toksinov ali površinskih beljakovin]]. Učinkovina spodbudi [[imunski sistem]] telesa, da jo prepozna kot grožnjo, jo uniči ter nadalje prepozna in uniči vse [[patogen]]e, podobne učinkovini, na katero lahko telo naleti v prihodnosti. Cepiva so lahko [[profilaksa|profilaktična]] (preprečujejo ali blažijo učinke prihodnje [[okužba|okužbe]] z naravnim ali »divjim« patogenom) ali [[terapevtska cepiva|terapevtska]] (za boj proti bolezni, ki se je že pojavila, npr. [[cepivo proti raku|raku]]).<ref name="pmid26214521">{{cite journal | vauthors = Melief CJ, van Hall T, Arens R, Ossendorp F, van der Burg SH | title = Therapeutic cancer vaccines | journal = The Journal of Clinical Investigation | volume = 125 | issue = 9 | pages = 3401–3412 | date = September 2015 | pmid = 26214521 | pmc = 4588240 | doi = 10.1172/JCI80009 }}</ref><ref name="pmid26861670">{{cite journal | author1 = Bol KF |author2=Aarntzen EH |author3=Pots JM |author4=Olde Nordkamp MA |author5=van de Rakt MW |author6=Scharenborg NM |author7=de Boer AJ |author8=van Oorschot TG |author9=Croockewit SA |author10=Blokx WA |author11=Oyen WJ |author12=Boerman OC |author13=Mus RD |author14=van Rossum MM |author15=van der Graaf CA |author16=Punt CJ |author17=Adema GJ |author18=Figdor CG |author19=de Vries IJ |author20=Schreibelt G |display-authors=5 | title = Prophylactic vaccines are potent activators of monocyte-derived dendritic cells and drive effective anti-tumor responses in melanoma patients at the cost of toxicity | journal = Cancer Immunology, Immunotherapy | volume = 65 | issue = 3 | pages = 327–339 | date = March 2016 | pmid = 26861670 | pmc = 4779136 | doi = 10.1007/s00262-016-1796-7 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Brotherton J |title=HPV prophylactic vaccines: lessons learned from 10 years experience |journal= Future Virology|volume=10 |issue=8 |pages=999–1009 |year=2015 |doi=10.2217/fvl.15.60 }}</ref><ref name="pmid24748633">{{cite journal | vauthors = Frazer IH | title = Development and implementation of papillomavirus prophylactic vaccines | journal = Journal of Immunology | volume = 192 | issue = 9 | pages = 4007–4011 | date = May 2014 | pmid = 24748633 | doi = 10.4049/jimmunol.1490012 | doi-access = free }}</ref> Nekatera cepiva zagotavljajo popolno [[sterilizacijska imunost|sterilizacijsko imunost]], pri kateri je okužba popolnoma preprečena.<ref>{{Cite journal|last=Ledford|first=Heidi|date=2020-08-17|title=What the immune response to the coronavirus says about the prospects for a vaccine|url=https://www.nature.com/articles/d41586-020-02400-7|journal=[[Nature]]|language=en|volume=585|issue=7823|pages=20–21|doi=10.1038/d41586-020-02400-7|pmid=32811981|bibcode=2020Natur.585...20L|s2cid=221180503}}</ref> Dajanje cepiva se imenuje [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja nalezljivih bolezni;<ref>*United States Centers for Disease Control and Prevention (2011). [https://www.cdc.gov/oid/docs/ID-Framework.pdf ''A CDC framework for preventing infectious diseases.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170829133723/https://www.cdc.gov/oid/docs/ID-Framework.pdf |date=2017-08-29 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are our most effective and cost-saving tools for disease prevention, preventing untold suffering and saving tens of thousands of lives and billions of dollars in healthcare costs each year." * American Medical Association (2000). [http://www.immunizationinfo.org/es/pressroom/2000-06-01/vaccines-and-infectious-diseases-putting-risk-perspective ''Vaccines and infectious diseases: putting risk into perspective.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205193837/http://www.immunizationinfo.org/es/pressroom/2000-06-01/vaccines-and-infectious-diseases-putting-risk-perspective |date=2015-02-05 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are the most effective public health tool ever created." * Public Health Agency of Canada. [http://www.phac-aspc.gc.ca/im/vpd-mev/index-eng.php ''Vaccine-preventable diseases.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150313131826/http://www.phac-aspc.gc.ca/im/vpd-mev/index-eng.php |date=2015-03-13 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines still provide the most effective, longest-lasting method of preventing infectious diseases in all age groups." * United States National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID). [http://virtualbiosecuritycenter.org/wp-content/uploads/2012/01/Library-NIAID-Biodefense-Research-Agenda-for-Category-B-and-C-Priority-Pathogens.pdf ''NIAID Biodefense Research Agenda for Category B and C Priority Pathogens.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304065419/http://virtualbiosecuritycenter.org/wp-content/uploads/2012/01/Library-NIAID-Biodefense-Research-Agenda-for-Category-B-and-C-Priority-Pathogens.pdf |date=2016-03-04 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are the most effective method of protecting the public against infectious diseases."</ref> široka imunost zaradi cepljenja je bila glavni dejavnik pri [[izkoreninjene nalezljivih bolezni|svetovnem izkoreninjenju]] [[črne koze|črnih koz]] in izkoreninjenju bolezni, kot so [[otroška paraliza]], [[ošpice]] in [[tetanus]] v večjem delu sveta. Učinkovitost ceplejnja so obsežno proučevali in preverjali;<ref name="NYT-20201120">{{navedi novice |last=Zimmer |first=Carl |author-link=Carl Zimmer |title=2 Companies Say Their Vaccines Are 95% Effective. What Does That Mean? You might assume that 95 out of every 100 people vaccinated will be protected from Covid-19. But that's not how the math works. |url=https://www.nytimes.com/2020/11/20/health/covid-vaccine-95-effective.html |date=20 November 2020 |work=[[The New York Times]] |access-date=21 November 2020 }}</ref> dokazali so npr. učinkovitost [[cepivo proti gripi|cepiva proti gripi]],<ref>{{navedi knjigo |author1=Fiore AE |author2=Bridges CB |author3=Cox NJ |chapter=Vaccines for Pandemic Influenza |title=Vaccines for Pandemic Influenza |series=Current Topics in Microbiology and Immunology |volume=333 |pages=43–82 |year=2009 |pmid=19768400 |doi=10.1007/978-3-540-92165-3_3 |isbn=978-3-540-92164-6|s2cid=33549265 |editor-first1=Richard W. |editor-last1=Compans |editor-first2=Walter A. |editor-last2=Orenstein |publisher=Springer |location=Berlin, Heidelberg}}</ref> [[cepivo proti HPV|cepiva proti HPV]],<ref>{{cite journal | author1 = Chang Y |author2=Brewer NT |author3=Rinas AC |author4=Schmitt K |author5=Smith JS | title = Evaluating the impact of human papillomavirus vaccines | journal = Vaccine | volume = 27 | issue = 32 | pages = 4355–4362 | date = July 2009 | pmid = 19515467 | doi = 10.1016/j.vaccine.2009.03.008 }}</ref> in [[cepivo proti noricam|cepiva proti noricam]].<ref>{{cite journal | vauthors = Liesegang TJ | title = Varicella zoster virus vaccines: effective, but concerns linger | journal = Canadian Journal of Ophthalmology | volume = 44 | issue = 4 | pages = 379–384 | date = August 2009 | pmid = 19606157 | doi = 10.3129/i09-126 | s2cid = 662998 | url = https://semanticscholar.org/paper/7a8870d019b79f046138cca99b6301e9fcd9d4d1 }}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) poroča, da so licencirana cepiva trenutno na voljo za petindvajset različnih [[bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem|preprečljivih okužb]].<ref>World Health Organization, [https://www.who.int/immunization/global_vaccine_action_plan/GVAP_doc_2011_2020/en/ Global Vaccine Action Plan 2011-2020.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140414035449/http://www.who.int/immunization/global_vaccine_action_plan/GVAP_doc_2011_2020/en/ |date=2014-04-14 }} Geneva, 2012.</ref> Ljudsko prakso [[inokulacija|inokulacije]] proti [[črne koze|črnim kozam]] je leta 1721 iz [[Turčija|Turčije]] v Britanijo uvozila [[Lady Mary Wortley Montagu]].<ref name="Montagu's bold experiment">{{navedi splet | last=Ferguson | first=Donna | title=How Mary Wortley Montagu's bold experiment led to smallpox vaccine – 75 years before Jenner | website=the Guardian | date=28 March 2021 | url=http://www.theguardian.com/society/2021/mar/28/how-mary-wortley-montagus-bold-experiment-led-to-smallpox-vaccine-75-years-before-jenner | access-date=11 July 2022}}</ref> Izraza ''vakcina'' in ''vakcincija'', ki se uporabljata za cepivo in cepljenje, izvirata iz izraza ''Variolae vaccinae'' (črne koze krav), ki ga je uporabil [[Edward Jenner]] (zasnoval je pojem cepiv in ustvaril prvo cepivo) za poimenovanje [[črne koze|črnih koz]]. Frazo je uporabil leta 1798 v dolgem naslovu dela ''Inquiry into the Variolae vaccinae Known as the Cow Pox'', v katerem je opisal zaščitni učinek kravjih koz proti črnim kozam.<ref name=Baxby1999>{{cite journal | vauthors = Baxby D | author-link = Derrick Baxby|title = Edward Jenner's Inquiry; a bicentenary analysis | journal = Vaccine | volume = 17 | issue = 4 | pages = 301–307 | date = January 1999 | pmid = 9987167 | doi = 10.1016/s0264-410x(98)00207-2 }}</ref> Leta 1881 je v čast Jennerju [[Louis Pasteur]] predlagal, da se izraza uporabljata tudi za nove zaščitne inokulacije, ko so jih takrat razvijali.<ref name=Pasteur1881>{{cite journal|last=Pasteur|first=Louis | name-list-style = vanc |title=Address on the Germ Theory|journal=Lancet|year=1881|volume=118|issue=3024|pages=271–272|doi=10.1016/s0140-6736(02)35739-8}}</ref> Veda o razvoju in proizvodnji cepiv se imenuje ''vakcinologija''. [[File:Vaccination-introduction-and-cases-or-deaths-scaled.jpg|thumb|400px|Nalezljive bolezni pred in po uvedbi cepiva. S cepljenjem se neposredno zmanjša število primerov in posredno zmanjša število smrti.]] == Vrste cepiv == === Živa (oslabljena) cepiva === Živa cepiva vsebujejo [[mikrob]]e (predvsem viruse), ki se lahko razmnožujejo, vendar imajo inaktivirane ali odstranjene [[patogen]]e [[gen]]e. Živo cepivo zelo učinkovito aktivira imunski odziv, saj sledi aplikaciji cepiva razsoj virusa po vsem telesu; mesto vnosa cepiva ni tako pomembno, in sicer je učinkovito tako podkožno injiciranje kot injiciranje v mišico. Živi virus pride tako mnogokje v telesu v stik z [[makrofag]]i in [[dendritična celica|dendritičnimi celicami]], ki prepoznajo virus s pomočjo [[vzorce prepoznavni receptor|vzorce prepoznavnih receptorjev]] (receptorjev PRR). Posledično nastanejo po navadi dovoljšnje koncentracije zaščitnih protiteles [[IgG]], da pridejo iz [[kri|krvi]] tudi v [[sluz]] in tam preprečujejo naselitev povzročitelja.<ref name=InfS>Ihan A.: Imunski sistem in cepljenje, Infektološki simpozij 2012, Ljubljana 2012, str. 48–54.</ref> === Mrtva cepiva === Mrtva cepiva vsebujejo z vročino ali kemijskimi snovmi, na primer [[formaldehid]]om, inaktivirane mikroorganizme (bakterije, viruse). V nasprotju z živimi oslabljenimi cepivi, kjer navadno za dolgotrajno zaščito pred okužbo zadošča en [[odmerek]], je treba mrtva cepiva dajati večkrat, da se vzdržuje imunost.<ref name=SZD/> Navadno se ne tvorijo tako visoke količine protiteles, da bi bile zaščitne koncentracije IgG prisotne tudi v sluzi, zato lahko cepljena oseba še naprej povzročitelja bolezni prenaša, čeprav sama ne zboli.<ref name=InfS/> === Komponentna cepiva === Komponentna cepiva (angl. ''subunit vaccine'') vsebujejo očiščene površinske mikrobne [[glikoprotein]]ske ali [[polisaharid]]ne antigene. Čiščenje antigenov poteka tradicionalno na adsorbcijskih in afinitetnih kolonah ali z [[genska tehnologija|gensko tehnologijo]] v mikrobih (z bakterijami ''[[E. coli]]'', kvasovkami ''[[Saccharomyces cerevisiae]]''); pri slednjih gre za t. i. rekombinantna cepiva, kjer genski zapis za želeno beljakovinsko podenoto vstavimo v izbrani [[vektor (genetika)|vektor]]. Antigene, pridobljene z gensko tehnologijo, je možno oblikovati v nove, bolj imunogene kombinacije molekul, npr. polisaharidni antigen povezati (konjugirati) z beljakovino, kajti konjugat proteinpolisaharida je veliko bolj imunogen kot sam polisaharid. Gre za t. i. konjugirana cepiva.<ref name=SZD/> === Toksoidi === Cepiva lahko vsebujejo [[toksoid]]e (anatoksine), to so bakterijski [[toksin]]i, ki so spremenjeni v neškodljive, ne da bi izgubili imunogenosti. Če jih obdelamo s primerno koncentracijo formaldehida, toksini izgubijo [[toksičnost]], vendar zadržijo [[imunogenost]].<ref name=SZD/> === RNA cepiva === {{glavni|RNA cepivo}} Cepiva na osnovi [[Informacijska RNK|informacijske RNK]] sestavljajo umetno ustvarjeni odseki [[Ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]] (RNK), spakirani v vektorjih (prenašalcih), kot so [[lipid]]ni [[nanodelec|nanodelci]].<ref>{{cite web | last1=Garde | first1=Damian | last2=Feuerstein | first2=Adam | title=How nanotechnology helps mRNA Covid-19 vaccines work | website=STAT | date=1 November 2020 | url=https://www.statnews.com/2020/12/01/how-nanotechnology-helps-mrna-covid19-vaccines-work/ | access-date=21 December 2020 | archive-date=1 December 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201201210905/https://www.statnews.com/2020/12/01/how-nanotechnology-helps-mrna-covid19-vaccines-work/ | url-status=live }}</ref> V molekulah informacijske RNK je zakodiran zapis [[antigen]]a – tuje beljakovine, ki jo sicer izraža [[patogen]] (na primer virus) ali rakava celica. Vektorji [[transfekcija|dostavijo]] zapis v celice cepljenega, ki ga nato uporabijo kot načrt za izdelavo teh beljakovin, te pa nato stimulirajo pridobljeni imunski odziv in omogočijo imunskemu sistemu prepoznati ter uničiti ustreznega patogena ali rakave celice.<ref name="pmid33340620">{{cite journal |author1=Park KS |author2=Sun X |author3=Aikins ME |author4=Moon JJ |title=Non-viral COVID-19 vaccine delivery systems |journal=Advanced Drug Delivery Reviews |volume= 169|pages= 137–51|date=December 2020 |pmid=33340620 |pmc=7744276 |doi=10.1016/j.addr.2020.12.008 }}</ref> Tehnologijo so razvijali od zgodnjih 1980. let, ko je bilo dokazano, da tudi umetno vnešeni odseki RNK sprožijo [[gensko prevajanje|prevajanje]] v celicah. Prva cepiva, izdelana s to tehnologijo, so bila odobrena v zgodnjih 2020. letih za boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]].<ref>{{cite journal |last1=Tregoning |first1=John S. |last2=Sanders |first2=Niek N. |title=The past, present, and future of RNA vaccines |journal=Molecular Therapy |volume=33 |issue=5 |date=2025 |pmid=39978334 |pmc=12126781 |doi=10.1016/j.ymthe.2025.02.016 |doi-access=free |pages=1876–1878}}</ref> ===Eksperimentalna cepiva=== [[File:Agile Pulse In Vivo.jpg|thumbnail|Elektroporacijski sistem za eksperimentalni vnos DNA&nbsp;cepiva]] Strokovnjaki razvijajo in uporabljajo tudi različna inovativna cepiva: * Cepiva z dendritičnimi celicami združujejo [[dendritična celica|dendritične celice]] in antigene za spodbuditev imunskega odziva s predstavitvijo [[antigen]]ov belim krvnim celicam. Pri teh cepivih so ugotovili pozitivne predhodne rezultate pri zdravljenju [[možganski tumor|možganskih tumorjev]]<ref>{{cite journal | vauthors = Kim W, Liau LM | title = Dendritic cell vaccines for brain tumors | journal = Neurosurgery Clinics of North America | volume = 21 | issue = 1 | pages = 139–57 | date = januar 2010 | pmid = 19944973 | pmc = 2810429 | doi = 10.1016/j.nec.2009.09.005 }}</ref> in jih preskušajo tudi pri zdravljenju [[maligni melanom|malignega melanoma]].<ref name="pmid24872109">{{cite journal | vauthors = Anguille S, Smits EL, Lion E, van Tendeloo VF, Berneman ZN | title = Clinical use of dendritic cells for cancer therapy | journal = The Lancet. Oncology | volume = 15 | issue = 7 | pages = e257-67 | date = June 2014 | pmid = 24872109 | doi = 10.1016/S1470-2045(13)70585-0 }}</ref> * [[DNA cepivo|DNA&nbsp;cepljenje]] vključuje [[genska ekspresija|ekspresijo]] z [[elektroporacija|elektroporacijo]] vstavljene [[DNA]] virusa ali bakterije v živalskih ali človeških celicah. Nekatere celice imunskega sistema bodo te beljakovine in celice, ki jih izražajo, prepoznale in jih začele uničevati. Te celice imunskega sistema živijo zelo dolgo, zato se bo telo proti tem beljakovinam odzvalo tudi pozneje, če bo znova naletelo nanje. Prednost DNA cepiv je, da so zelo preprosta za proizvodnjo in shranjevanje. * [[Rekombinantna DNA|Rekombinantni]] vektor ([[virusno vektorsko cepivo]])&nbsp;– z združitvijo fiziologije enega in DNA drugega mikroorganizma je mogoče doseči imunost proti boleznim z zapletenim potekom okužbe. Zgled takega cepiva je [[cepivo RVSV-ZEBOV]] družbe [[Merck]], ki ga od leta&nbsp;2018 uporabljajo v boju proti [[ebola|eboli]].<ref>{{navedi novice|last1=McKenzie|first1=David|title=Fear and failure: How Ebola sparked a global health revolution|url=https://edition.cnn.com/2018/05/26/health/ebola-outbreaks-west-africa-congo-revolution-mckenzie-intl/index.html|access-date=26. maja 2018|publisher=CNN|date=26. maj 2018}}</ref> * Pri več modelnih boleznih, npr. [[mrzlica vzhodnoafriškega jarka|mrzlici vzhodnoafriškega jarka]], [[stomatitis]]u in [[atopijski dermatitis|atopijskem dermatitisu]], proučujejo cepiva s peptidom [[T-celični receptor|T-celičnega receptorja]]. Ta cepiva uravnavajo proizvodnjo [[citokin]]ov in okrepijo [[celično posredovana imunost|celično posredovano imunost]]. * Cepiva proti prepoznanim bakterijskim beljakovinam, udeleženim pri zaviranju aktivacije [[Sistem komplementa|komplementa]], bi lahko zavrla ključni bakterijski virulenčni mehanizem.<ref name="pmid19388175">{{cite journal | vauthors = Meri S, Jördens M, Jarva H | title = Microbial complement inhibitors as vaccines | journal = Vaccine | volume = 26 Suppl 8 | issue = | pages = I113-7 | date = december 2008 | pmid = 19388175 | doi = 10.1016/j.vaccine.2008.11.058 }}</ref> * V predkliničnih raziskavah so pri raku in nalezljivih boleznih dokazali učinkovitost cepljenja s [[plazmid]]i. V raziskavah pri ljudeh pa pri tem pristopu niso ugotovili klinično pommembnih koristi. Splošna učinkovitost imunizacije s plazmidno DNA je odvisna od povečanja [[imunogenost]]i plazmida in sočasne korekcije dejavnikov, ki so vpleteni v specifično aktivacijo imunskih efektorskih celic.<ref name="Lowe">{{navedi knjigo|author=Lowe|title=Plasmids: Current Research and Future Trends|publisher=Caister Academic Press|year=2008|isbn=978-1-904455-35-6|chapter=Plasmid DNA as Prophylactic and Therapeutic vaccines for Cancer and Infectious Diseases|chapter-url=http://www.horizonpress.com/pla|access-date=2020-11-14|archive-date=2008-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080411053922/http://www.horizonpress.com/pla|url-status=dead}}</ref> Čeprav izdelajo večino cepiv z inaktiviranimi ali oslabljenimi mikroorganizmi, [[umetno cepivo|umetna cepiva]] v celoti ali pretežno sestavljajo umetni peptidi, ogljikovi hidrati ali antigeni. == Sestava cepiv == Tako kot druga [[zdravilo|zdravila]] tudi cepiva sestavljajo [[zdravilna učinkovina|zdravilne učinkovine]] in [[pomožna snov|pomožne snovi]]. Učinkovino predstavlja [[antigen]], ki je lako preprosta homogena [[biomolekula]] (npr. iz vrst [[peptid]]ov, [[beljakovina|beljakovin]], [[polisaharid]]ov, ...) ali kompleksna struktura, kot so inaktivirani ali oslabljeni mikroorganizmi ali njihovi delci. Pomožne snovi so nosilci fizikalno-kemičnih lastnosti in podpirajo terapevtski učinek cepiva ter prispevajo k njegovemu boljšemu prenašanju. Mednje spadajo [[adjuvans]]i (povečajo [[imunski odgovor]], na primer [[aluminijev hidroksid]], [[aluminijev fosfat]], pri novejših cepivih pa agonisti receptorjev TLR), [[konservans]]i (zmanjšajo možnost onesnaženosti, na primer [[2-fenoksietanol]], [[tiomersal]]), [[stabilizator]]ji (ohranjajo učinkovitost cepiva, na primer [[magnezijev klorid]], [[sladkor]]ji, [[aminokislina|aminokisline]], [[albumin]]i, [[želatina]], ...), [[površinsko aktivna snov|površinsko aktivne snovi]] (preprečujejo agregacijo, na primer [[Tween]], [[polisorbat]], ...), [[antioksidant]]i ([[askorbinska kislina]] ...), soli za uravnavanje [[pH]] (kot so [[fosfat]]ni [[pufer|pufri]], ...), [[voda za injekcije]].<ref name=SZD>Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.</ref> === Tiomersal === Tiomersal je razkužilo z organsko vezanim [[živo srebro|živim srebrom]] s protibakterijskim in protiglivnim učinkom,<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541645/tiomersal?query=tiomersal&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> ki se v nekaterih cepivih uporablja kot sredstvo za konzerviranje. Ima stabilizacijski učinek, ki pripomore, da ostane cepivo učinkovito dlje časa. Tiomersal se v proizvodnji nekaterih cepiv uporablja že od leta 1930 in v vsem tem času, razen blage lokalne reakcije na mestu cepljenja, drugi neželeni učinki tiomersala, v koncentracijah, ki se uporabljajo v cepivih, niso bili dokazani. Nekatere oblasti in države so umaknile tiomersal oziroma zmanjšale njegovo vsebnost v otroških cepivih. Med letoma 1997 in 1999 je na različne pobude za zmanjševanje izpostavitve ljudi živemu srebru ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] (FDA) sestavil seznam in oceno prehrambenih izdelkov in zdravil, ki so vsebovali živo srebro. Ugotovili so, da bi glede na takratno imunizacijsko shemo otrok v ZDA in ob določeni kombinaciji cepiv različnih proizvajalcev lahko dojenčki do 6 meseca starosti prejeli v skupnem odmerku do 187,5 mikrogramov živega srebra. Takrat obstoječih smernic za zgornje varne vrednosti izpostavitve [[etil živo srebro|etil živemu srebru]], ki ga vsebuje tiomersal,<ref name=cdc>https://www.cdc.gov/vaccinesafety/concerns/thimerosal/index.html, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> ni bilo, izračunano vrednost so zato primerjali s smernicami za varne vrednosti za [[metil živo srebro]]. Različne organizacije, kot so FDA, [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]], Agencija za toksične snovi in register bolezni v ZDA, ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) ..., so postavile zelo različne smernice o varnih zgornjih vrednostih za izpostavitev metil živemu srebru. Po nekaterih smernicah bi lahko skupna količina prejetega živega srebra v prvih šestih mesecih življenja pri nekaterih otrocih z nizko telesno maso presegala dovoljene vrednosti. Kot previdnostni ukrep so zato do leta 2001<ref name=cdc/> v ZDA umaknili tiomersal iz večine cepiv, ki jih uporabljajo v otroški cepitveni shemi do 6. leta starosti, podobne ukrepe pa so ob koncu 20. stoletja sprejele še nekatere evropske države, tudi Slovenija.<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/tiomersal_in_cepiva.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201026183726/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/tiomersal_in_cepiva.pdf |date=2020-10-26 }}, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> Raziskave so pokazale, da je sicer uporaba nizkih količin tiomersala v cepivih varna. Tiomersal lahko povzroči neželene učinke, zlasti v obliki lokalne preobčutljivosti, ki se kaže kot [[rdečina]] oziroma [[oteklina]] na mestu aplikacije.<ref>https://www.fda.gov/vaccines-blood-biologics/safety-availability-biologics/thimerosal-and-vaccines#action, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> Redko se lahko pojavi tudi [[alergijska reakcija]]. Vsekakor pa so raziskave ovrgle povezavo med izpostavljenost tiomersalu v cepivih in pojavu [[avtizem|avtizma]]. Tudi po umiku tiomersala iz cepiv se je pogostnost avtizma med otroci povečevala, česar ne bi pričakovali, če bi bil za avtizem odgovoren tiomersal.<ref name=cdc/> == Delovanje cepiv == Delovanje cepiva temelji na posnemanju naravne [[imunizacija|imunizacije]], ki se zgodi po okužbi z mikrobom; pri tem se odzove [[imunski sistem]] in ustvari se [[specifična odpornost]] z nastankom [[Protitelo|protiteles]] proti povzročitelju. Pri cepljenju vnesemo povzročitelje v obliki živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov ali njihovih imunogenih delov (npr. [[beljakovina|beljakovin]], [[polisaharid]]ov) s cepivi.<ref name=SZD/><ref>http://www.sfd.si/uploads/datoteke/13dsl.pdf Štubljar M., Vlahovič S., Korošec S. Imunski sistem, O pravilni in varni uporabi zdravil, 13. Dan slovenskih lekarn, 26. september 2017</ref> == Sklici == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == * {{curlie|Health/Pharmacy/Drugs_and_Medications/Vaccines_and_Antisera|Vaccines and Antisera}} * [http://www.emro.who.int/entity/vpi/ WHO Vaccine preventable diseases and immunization] * [https://web.archive.org/web/20070615154213/http://www.who.int/immunization/documents/positionpapers/en/ World Health Organization position papers on vaccines] * [http://www.historyofvaccines.org/ The History of Vaccines], from the [[College of Physicians of Philadelphia]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cepiva| ]] [[Kategorija:Cepljenje]] [[Kategorija:Virologija]] 5zhj21iltvlqt3saqy3zw2iy4upy1b9 6773072 6773069 2026-11-01T09:46:18Z Yerpo 8417 /* Živa (oslabljena) cepiva */ pp ref 6773072 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox medical intervention (new) | name = Vaccine | image = Smallpox vaccine.jpg | caption = [[Cepivo proti črnim kozam]] in oprema za cepljenje | alt = | pronounce = | synonyms = | ICD10 = | ICD9 = | ICD9unlinked = | MeshID = D014612 | LOINC = | other_codes = | MedlinePlus = | eMedicine = }} '''Cepivo''' je biološki [[farmacevtska oblika|pripravek]], ki zagotavlja [[pridobljena imunost|pridobljeno imunost]] proti določeni [[nalezljiva bolezen|nalezljivi]] ali [[rak (bolezen)|rakavi]] bolezni.<ref name="iac39">{{cite journal |title=Expanded Practice Standards |journal=Iowa Administrative Code |date=2019 |url=https://www.legis.iowa.gov/docs/iac/rule/657.39.11.pdf}}</ref> Cepivo običajno vsebuje učinkovino, ki je podobna povzročitelju bolezni in je pogosto proizvedena iz oslabljenega ali [[antigen|mrtvega mikroba, njegovih toksinov ali površinskih beljakovin]]. Učinkovina spodbudi [[imunski sistem]] telesa, da jo prepozna kot grožnjo, jo uniči ter nadalje prepozna in uniči vse [[patogen]]e, podobne učinkovini, na katero lahko telo naleti v prihodnosti. Cepiva so lahko [[profilaksa|profilaktična]] (preprečujejo ali blažijo učinke prihodnje [[okužba|okužbe]] z naravnim ali »divjim« patogenom) ali [[terapevtska cepiva|terapevtska]] (za boj proti bolezni, ki se je že pojavila, npr. [[cepivo proti raku|raku]]).<ref name="pmid26214521">{{cite journal | vauthors = Melief CJ, van Hall T, Arens R, Ossendorp F, van der Burg SH | title = Therapeutic cancer vaccines | journal = The Journal of Clinical Investigation | volume = 125 | issue = 9 | pages = 3401–3412 | date = September 2015 | pmid = 26214521 | pmc = 4588240 | doi = 10.1172/JCI80009 }}</ref><ref name="pmid26861670">{{cite journal | author1 = Bol KF |author2=Aarntzen EH |author3=Pots JM |author4=Olde Nordkamp MA |author5=van de Rakt MW |author6=Scharenborg NM |author7=de Boer AJ |author8=van Oorschot TG |author9=Croockewit SA |author10=Blokx WA |author11=Oyen WJ |author12=Boerman OC |author13=Mus RD |author14=van Rossum MM |author15=van der Graaf CA |author16=Punt CJ |author17=Adema GJ |author18=Figdor CG |author19=de Vries IJ |author20=Schreibelt G |display-authors=5 | title = Prophylactic vaccines are potent activators of monocyte-derived dendritic cells and drive effective anti-tumor responses in melanoma patients at the cost of toxicity | journal = Cancer Immunology, Immunotherapy | volume = 65 | issue = 3 | pages = 327–339 | date = March 2016 | pmid = 26861670 | pmc = 4779136 | doi = 10.1007/s00262-016-1796-7 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Brotherton J |title=HPV prophylactic vaccines: lessons learned from 10 years experience |journal= Future Virology|volume=10 |issue=8 |pages=999–1009 |year=2015 |doi=10.2217/fvl.15.60 }}</ref><ref name="pmid24748633">{{cite journal | vauthors = Frazer IH | title = Development and implementation of papillomavirus prophylactic vaccines | journal = Journal of Immunology | volume = 192 | issue = 9 | pages = 4007–4011 | date = May 2014 | pmid = 24748633 | doi = 10.4049/jimmunol.1490012 | doi-access = free }}</ref> Nekatera cepiva zagotavljajo popolno [[sterilizacijska imunost|sterilizacijsko imunost]], pri kateri je okužba popolnoma preprečena.<ref>{{Cite journal|last=Ledford|first=Heidi|date=2020-08-17|title=What the immune response to the coronavirus says about the prospects for a vaccine|url=https://www.nature.com/articles/d41586-020-02400-7|journal=[[Nature]]|language=en|volume=585|issue=7823|pages=20–21|doi=10.1038/d41586-020-02400-7|pmid=32811981|bibcode=2020Natur.585...20L|s2cid=221180503}}</ref> Dajanje cepiva se imenuje [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja nalezljivih bolezni;<ref>*United States Centers for Disease Control and Prevention (2011). [https://www.cdc.gov/oid/docs/ID-Framework.pdf ''A CDC framework for preventing infectious diseases.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170829133723/https://www.cdc.gov/oid/docs/ID-Framework.pdf |date=2017-08-29 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are our most effective and cost-saving tools for disease prevention, preventing untold suffering and saving tens of thousands of lives and billions of dollars in healthcare costs each year." * American Medical Association (2000). [http://www.immunizationinfo.org/es/pressroom/2000-06-01/vaccines-and-infectious-diseases-putting-risk-perspective ''Vaccines and infectious diseases: putting risk into perspective.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205193837/http://www.immunizationinfo.org/es/pressroom/2000-06-01/vaccines-and-infectious-diseases-putting-risk-perspective |date=2015-02-05 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are the most effective public health tool ever created." * Public Health Agency of Canada. [http://www.phac-aspc.gc.ca/im/vpd-mev/index-eng.php ''Vaccine-preventable diseases.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150313131826/http://www.phac-aspc.gc.ca/im/vpd-mev/index-eng.php |date=2015-03-13 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines still provide the most effective, longest-lasting method of preventing infectious diseases in all age groups." * United States National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID). [http://virtualbiosecuritycenter.org/wp-content/uploads/2012/01/Library-NIAID-Biodefense-Research-Agenda-for-Category-B-and-C-Priority-Pathogens.pdf ''NIAID Biodefense Research Agenda for Category B and C Priority Pathogens.''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304065419/http://virtualbiosecuritycenter.org/wp-content/uploads/2012/01/Library-NIAID-Biodefense-Research-Agenda-for-Category-B-and-C-Priority-Pathogens.pdf |date=2016-03-04 }} Accessed 11 September 2012. "Vaccines are the most effective method of protecting the public against infectious diseases."</ref> široka imunost zaradi cepljenja je bila glavni dejavnik pri [[izkoreninjene nalezljivih bolezni|svetovnem izkoreninjenju]] [[črne koze|črnih koz]] in izkoreninjenju bolezni, kot so [[otroška paraliza]], [[ošpice]] in [[tetanus]] v večjem delu sveta. Učinkovitost ceplejnja so obsežno proučevali in preverjali;<ref name="NYT-20201120">{{navedi novice |last=Zimmer |first=Carl |author-link=Carl Zimmer |title=2 Companies Say Their Vaccines Are 95% Effective. What Does That Mean? You might assume that 95 out of every 100 people vaccinated will be protected from Covid-19. But that's not how the math works. |url=https://www.nytimes.com/2020/11/20/health/covid-vaccine-95-effective.html |date=20 November 2020 |work=[[The New York Times]] |access-date=21 November 2020 }}</ref> dokazali so npr. učinkovitost [[cepivo proti gripi|cepiva proti gripi]],<ref>{{navedi knjigo |author1=Fiore AE |author2=Bridges CB |author3=Cox NJ |chapter=Vaccines for Pandemic Influenza |title=Vaccines for Pandemic Influenza |series=Current Topics in Microbiology and Immunology |volume=333 |pages=43–82 |year=2009 |pmid=19768400 |doi=10.1007/978-3-540-92165-3_3 |isbn=978-3-540-92164-6|s2cid=33549265 |editor-first1=Richard W. |editor-last1=Compans |editor-first2=Walter A. |editor-last2=Orenstein |publisher=Springer |location=Berlin, Heidelberg}}</ref> [[cepivo proti HPV|cepiva proti HPV]],<ref>{{cite journal | author1 = Chang Y |author2=Brewer NT |author3=Rinas AC |author4=Schmitt K |author5=Smith JS | title = Evaluating the impact of human papillomavirus vaccines | journal = Vaccine | volume = 27 | issue = 32 | pages = 4355–4362 | date = July 2009 | pmid = 19515467 | doi = 10.1016/j.vaccine.2009.03.008 }}</ref> in [[cepivo proti noricam|cepiva proti noricam]].<ref>{{cite journal | vauthors = Liesegang TJ | title = Varicella zoster virus vaccines: effective, but concerns linger | journal = Canadian Journal of Ophthalmology | volume = 44 | issue = 4 | pages = 379–384 | date = August 2009 | pmid = 19606157 | doi = 10.3129/i09-126 | s2cid = 662998 | url = https://semanticscholar.org/paper/7a8870d019b79f046138cca99b6301e9fcd9d4d1 }}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) poroča, da so licencirana cepiva trenutno na voljo za petindvajset različnih [[bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem|preprečljivih okužb]].<ref>World Health Organization, [https://www.who.int/immunization/global_vaccine_action_plan/GVAP_doc_2011_2020/en/ Global Vaccine Action Plan 2011-2020.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140414035449/http://www.who.int/immunization/global_vaccine_action_plan/GVAP_doc_2011_2020/en/ |date=2014-04-14 }} Geneva, 2012.</ref> Ljudsko prakso [[inokulacija|inokulacije]] proti [[črne koze|črnim kozam]] je leta 1721 iz [[Turčija|Turčije]] v Britanijo uvozila [[Lady Mary Wortley Montagu]].<ref name="Montagu's bold experiment">{{navedi splet | last=Ferguson | first=Donna | title=How Mary Wortley Montagu's bold experiment led to smallpox vaccine – 75 years before Jenner | website=the Guardian | date=28 March 2021 | url=http://www.theguardian.com/society/2021/mar/28/how-mary-wortley-montagus-bold-experiment-led-to-smallpox-vaccine-75-years-before-jenner | access-date=11 July 2022}}</ref> Izraza ''vakcina'' in ''vakcincija'', ki se uporabljata za cepivo in cepljenje, izvirata iz izraza ''Variolae vaccinae'' (črne koze krav), ki ga je uporabil [[Edward Jenner]] (zasnoval je pojem cepiv in ustvaril prvo cepivo) za poimenovanje [[črne koze|črnih koz]]. Frazo je uporabil leta 1798 v dolgem naslovu dela ''Inquiry into the Variolae vaccinae Known as the Cow Pox'', v katerem je opisal zaščitni učinek kravjih koz proti črnim kozam.<ref name=Baxby1999>{{cite journal | vauthors = Baxby D | author-link = Derrick Baxby|title = Edward Jenner's Inquiry; a bicentenary analysis | journal = Vaccine | volume = 17 | issue = 4 | pages = 301–307 | date = January 1999 | pmid = 9987167 | doi = 10.1016/s0264-410x(98)00207-2 }}</ref> Leta 1881 je v čast Jennerju [[Louis Pasteur]] predlagal, da se izraza uporabljata tudi za nove zaščitne inokulacije, ko so jih takrat razvijali.<ref name=Pasteur1881>{{cite journal|last=Pasteur|first=Louis | name-list-style = vanc |title=Address on the Germ Theory|journal=Lancet|year=1881|volume=118|issue=3024|pages=271–272|doi=10.1016/s0140-6736(02)35739-8}}</ref> Veda o razvoju in proizvodnji cepiv se imenuje ''vakcinologija''. [[File:Vaccination-introduction-and-cases-or-deaths-scaled.jpg|thumb|400px|Nalezljive bolezni pred in po uvedbi cepiva. S cepljenjem se neposredno zmanjša število primerov in posredno zmanjša število smrti.]] == Vrste cepiv == === Živa (oslabljena) cepiva === Živa cepiva vsebujejo [[mikrob]]e (predvsem viruse), ki se lahko razmnožujejo, vendar imajo inaktivirane ali odstranjene [[patogen]]e [[gen]]e. Živo cepivo zelo učinkovito aktivira imunski odziv, saj sledi aplikaciji cepiva razsoj virusa po vsem telesu; mesto vnosa cepiva ni tako pomembno, in sicer je učinkovito tako podkožno injiciranje kot injiciranje v mišico. Živi virus pride tako mnogokje v telesu v stik z [[makrofag]]i in [[dendritična celica|dendritičnimi celicami]], ki prepoznajo virus s pomočjo [[vzorce prepoznavni receptor|vzorce prepoznavnih receptorjev]] (receptorjev PRR). Posledično nastanejo po navadi dovoljšnje koncentracije zaščitnih protiteles [[imunoglobulin G|IgG]], da pridejo iz [[kri|krvi]] tudi v [[sluz]] in tam preprečujejo naselitev povzročitelja.<ref name=InfS>{{navedi knjigo |last=Ihan |first=Alojz |authorlink=Alojz Ihan |chapter=Imunski sistem in cepljenje |title=Infektološki simpozij 2012 |location=Ljubljana |year=2012 |pages=48–54}}</ref> === Mrtva cepiva === Mrtva cepiva vsebujejo z vročino ali kemijskimi snovmi, na primer [[formaldehid]]om, inaktivirane mikroorganizme (bakterije, viruse). V nasprotju z živimi oslabljenimi cepivi, kjer navadno za dolgotrajno zaščito pred okužbo zadošča en [[odmerek]], je treba mrtva cepiva dajati večkrat, da se vzdržuje imunost.<ref name=SZD/> Navadno se ne tvorijo tako visoke količine protiteles, da bi bile zaščitne koncentracije IgG prisotne tudi v sluzi, zato lahko cepljena oseba še naprej povzročitelja bolezni prenaša, čeprav sama ne zboli.<ref name=InfS/> === Komponentna cepiva === Komponentna cepiva (angl. ''subunit vaccine'') vsebujejo očiščene površinske mikrobne [[glikoprotein]]ske ali [[polisaharid]]ne antigene. Čiščenje antigenov poteka tradicionalno na adsorbcijskih in afinitetnih kolonah ali z [[genska tehnologija|gensko tehnologijo]] v mikrobih (z bakterijami ''[[E. coli]]'', kvasovkami ''[[Saccharomyces cerevisiae]]''); pri slednjih gre za t. i. rekombinantna cepiva, kjer genski zapis za želeno beljakovinsko podenoto vstavimo v izbrani [[vektor (genetika)|vektor]]. Antigene, pridobljene z gensko tehnologijo, je možno oblikovati v nove, bolj imunogene kombinacije molekul, npr. polisaharidni antigen povezati (konjugirati) z beljakovino, kajti konjugat proteinpolisaharida je veliko bolj imunogen kot sam polisaharid. Gre za t. i. konjugirana cepiva.<ref name=SZD/> === Toksoidi === Cepiva lahko vsebujejo [[toksoid]]e (anatoksine), to so bakterijski [[toksin]]i, ki so spremenjeni v neškodljive, ne da bi izgubili imunogenosti. Če jih obdelamo s primerno koncentracijo formaldehida, toksini izgubijo [[toksičnost]], vendar zadržijo [[imunogenost]].<ref name=SZD/> === RNA cepiva === {{glavni|RNA cepivo}} Cepiva na osnovi [[Informacijska RNK|informacijske RNK]] sestavljajo umetno ustvarjeni odseki [[Ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]] (RNK), spakirani v vektorjih (prenašalcih), kot so [[lipid]]ni [[nanodelec|nanodelci]].<ref>{{cite web | last1=Garde | first1=Damian | last2=Feuerstein | first2=Adam | title=How nanotechnology helps mRNA Covid-19 vaccines work | website=STAT | date=1 November 2020 | url=https://www.statnews.com/2020/12/01/how-nanotechnology-helps-mrna-covid19-vaccines-work/ | access-date=21 December 2020 | archive-date=1 December 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201201210905/https://www.statnews.com/2020/12/01/how-nanotechnology-helps-mrna-covid19-vaccines-work/ | url-status=live }}</ref> V molekulah informacijske RNK je zakodiran zapis [[antigen]]a – tuje beljakovine, ki jo sicer izraža [[patogen]] (na primer virus) ali rakava celica. Vektorji [[transfekcija|dostavijo]] zapis v celice cepljenega, ki ga nato uporabijo kot načrt za izdelavo teh beljakovin, te pa nato stimulirajo pridobljeni imunski odziv in omogočijo imunskemu sistemu prepoznati ter uničiti ustreznega patogena ali rakave celice.<ref name="pmid33340620">{{cite journal |author1=Park KS |author2=Sun X |author3=Aikins ME |author4=Moon JJ |title=Non-viral COVID-19 vaccine delivery systems |journal=Advanced Drug Delivery Reviews |volume= 169|pages= 137–51|date=December 2020 |pmid=33340620 |pmc=7744276 |doi=10.1016/j.addr.2020.12.008 }}</ref> Tehnologijo so razvijali od zgodnjih 1980. let, ko je bilo dokazano, da tudi umetno vnešeni odseki RNK sprožijo [[gensko prevajanje|prevajanje]] v celicah. Prva cepiva, izdelana s to tehnologijo, so bila odobrena v zgodnjih 2020. letih za boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]].<ref>{{cite journal |last1=Tregoning |first1=John S. |last2=Sanders |first2=Niek N. |title=The past, present, and future of RNA vaccines |journal=Molecular Therapy |volume=33 |issue=5 |date=2025 |pmid=39978334 |pmc=12126781 |doi=10.1016/j.ymthe.2025.02.016 |doi-access=free |pages=1876–1878}}</ref> ===Eksperimentalna cepiva=== [[File:Agile Pulse In Vivo.jpg|thumbnail|Elektroporacijski sistem za eksperimentalni vnos DNA&nbsp;cepiva]] Strokovnjaki razvijajo in uporabljajo tudi različna inovativna cepiva: * Cepiva z dendritičnimi celicami združujejo [[dendritična celica|dendritične celice]] in antigene za spodbuditev imunskega odziva s predstavitvijo [[antigen]]ov belim krvnim celicam. Pri teh cepivih so ugotovili pozitivne predhodne rezultate pri zdravljenju [[možganski tumor|možganskih tumorjev]]<ref>{{cite journal | vauthors = Kim W, Liau LM | title = Dendritic cell vaccines for brain tumors | journal = Neurosurgery Clinics of North America | volume = 21 | issue = 1 | pages = 139–57 | date = januar 2010 | pmid = 19944973 | pmc = 2810429 | doi = 10.1016/j.nec.2009.09.005 }}</ref> in jih preskušajo tudi pri zdravljenju [[maligni melanom|malignega melanoma]].<ref name="pmid24872109">{{cite journal | vauthors = Anguille S, Smits EL, Lion E, van Tendeloo VF, Berneman ZN | title = Clinical use of dendritic cells for cancer therapy | journal = The Lancet. Oncology | volume = 15 | issue = 7 | pages = e257-67 | date = June 2014 | pmid = 24872109 | doi = 10.1016/S1470-2045(13)70585-0 }}</ref> * [[DNA cepivo|DNA&nbsp;cepljenje]] vključuje [[genska ekspresija|ekspresijo]] z [[elektroporacija|elektroporacijo]] vstavljene [[DNA]] virusa ali bakterije v živalskih ali človeških celicah. Nekatere celice imunskega sistema bodo te beljakovine in celice, ki jih izražajo, prepoznale in jih začele uničevati. Te celice imunskega sistema živijo zelo dolgo, zato se bo telo proti tem beljakovinam odzvalo tudi pozneje, če bo znova naletelo nanje. Prednost DNA cepiv je, da so zelo preprosta za proizvodnjo in shranjevanje. * [[Rekombinantna DNA|Rekombinantni]] vektor ([[virusno vektorsko cepivo]])&nbsp;– z združitvijo fiziologije enega in DNA drugega mikroorganizma je mogoče doseči imunost proti boleznim z zapletenim potekom okužbe. Zgled takega cepiva je [[cepivo RVSV-ZEBOV]] družbe [[Merck]], ki ga od leta&nbsp;2018 uporabljajo v boju proti [[ebola|eboli]].<ref>{{navedi novice|last1=McKenzie|first1=David|title=Fear and failure: How Ebola sparked a global health revolution|url=https://edition.cnn.com/2018/05/26/health/ebola-outbreaks-west-africa-congo-revolution-mckenzie-intl/index.html|access-date=26. maja 2018|publisher=CNN|date=26. maj 2018}}</ref> * Pri več modelnih boleznih, npr. [[mrzlica vzhodnoafriškega jarka|mrzlici vzhodnoafriškega jarka]], [[stomatitis]]u in [[atopijski dermatitis|atopijskem dermatitisu]], proučujejo cepiva s peptidom [[T-celični receptor|T-celičnega receptorja]]. Ta cepiva uravnavajo proizvodnjo [[citokin]]ov in okrepijo [[celično posredovana imunost|celično posredovano imunost]]. * Cepiva proti prepoznanim bakterijskim beljakovinam, udeleženim pri zaviranju aktivacije [[Sistem komplementa|komplementa]], bi lahko zavrla ključni bakterijski virulenčni mehanizem.<ref name="pmid19388175">{{cite journal | vauthors = Meri S, Jördens M, Jarva H | title = Microbial complement inhibitors as vaccines | journal = Vaccine | volume = 26 Suppl 8 | issue = | pages = I113-7 | date = december 2008 | pmid = 19388175 | doi = 10.1016/j.vaccine.2008.11.058 }}</ref> * V predkliničnih raziskavah so pri raku in nalezljivih boleznih dokazali učinkovitost cepljenja s [[plazmid]]i. V raziskavah pri ljudeh pa pri tem pristopu niso ugotovili klinično pommembnih koristi. Splošna učinkovitost imunizacije s plazmidno DNA je odvisna od povečanja [[imunogenost]]i plazmida in sočasne korekcije dejavnikov, ki so vpleteni v specifično aktivacijo imunskih efektorskih celic.<ref name="Lowe">{{navedi knjigo|author=Lowe|title=Plasmids: Current Research and Future Trends|publisher=Caister Academic Press|year=2008|isbn=978-1-904455-35-6|chapter=Plasmid DNA as Prophylactic and Therapeutic vaccines for Cancer and Infectious Diseases|chapter-url=http://www.horizonpress.com/pla|access-date=2020-11-14|archive-date=2008-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080411053922/http://www.horizonpress.com/pla|url-status=dead}}</ref> Čeprav izdelajo večino cepiv z inaktiviranimi ali oslabljenimi mikroorganizmi, [[umetno cepivo|umetna cepiva]] v celoti ali pretežno sestavljajo umetni peptidi, ogljikovi hidrati ali antigeni. == Sestava cepiv == Tako kot druga [[zdravilo|zdravila]] tudi cepiva sestavljajo [[zdravilna učinkovina|zdravilne učinkovine]] in [[pomožna snov|pomožne snovi]]. Učinkovino predstavlja [[antigen]], ki je lako preprosta homogena [[biomolekula]] (npr. iz vrst [[peptid]]ov, [[beljakovina|beljakovin]], [[polisaharid]]ov, ...) ali kompleksna struktura, kot so inaktivirani ali oslabljeni mikroorganizmi ali njihovi delci. Pomožne snovi so nosilci fizikalno-kemičnih lastnosti in podpirajo terapevtski učinek cepiva ter prispevajo k njegovemu boljšemu prenašanju. Mednje spadajo [[adjuvans]]i (povečajo [[imunski odgovor]], na primer [[aluminijev hidroksid]], [[aluminijev fosfat]], pri novejših cepivih pa agonisti receptorjev TLR), [[konservans]]i (zmanjšajo možnost onesnaženosti, na primer [[2-fenoksietanol]], [[tiomersal]]), [[stabilizator]]ji (ohranjajo učinkovitost cepiva, na primer [[magnezijev klorid]], [[sladkor]]ji, [[aminokislina|aminokisline]], [[albumin]]i, [[želatina]], ...), [[površinsko aktivna snov|površinsko aktivne snovi]] (preprečujejo agregacijo, na primer [[Tween]], [[polisorbat]], ...), [[antioksidant]]i ([[askorbinska kislina]] ...), soli za uravnavanje [[pH]] (kot so [[fosfat]]ni [[pufer|pufri]], ...), [[voda za injekcije]].<ref name=SZD>Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.</ref> === Tiomersal === Tiomersal je razkužilo z organsko vezanim [[živo srebro|živim srebrom]] s protibakterijskim in protiglivnim učinkom,<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541645/tiomersal?query=tiomersal&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> ki se v nekaterih cepivih uporablja kot sredstvo za konzerviranje. Ima stabilizacijski učinek, ki pripomore, da ostane cepivo učinkovito dlje časa. Tiomersal se v proizvodnji nekaterih cepiv uporablja že od leta 1930 in v vsem tem času, razen blage lokalne reakcije na mestu cepljenja, drugi neželeni učinki tiomersala, v koncentracijah, ki se uporabljajo v cepivih, niso bili dokazani. Nekatere oblasti in države so umaknile tiomersal oziroma zmanjšale njegovo vsebnost v otroških cepivih. Med letoma 1997 in 1999 je na različne pobude za zmanjševanje izpostavitve ljudi živemu srebru ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] (FDA) sestavil seznam in oceno prehrambenih izdelkov in zdravil, ki so vsebovali živo srebro. Ugotovili so, da bi glede na takratno imunizacijsko shemo otrok v ZDA in ob določeni kombinaciji cepiv različnih proizvajalcev lahko dojenčki do 6 meseca starosti prejeli v skupnem odmerku do 187,5 mikrogramov živega srebra. Takrat obstoječih smernic za zgornje varne vrednosti izpostavitve [[etil živo srebro|etil živemu srebru]], ki ga vsebuje tiomersal,<ref name=cdc>https://www.cdc.gov/vaccinesafety/concerns/thimerosal/index.html, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> ni bilo, izračunano vrednost so zato primerjali s smernicami za varne vrednosti za [[metil živo srebro]]. Različne organizacije, kot so FDA, [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]], Agencija za toksične snovi in register bolezni v ZDA, ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) ..., so postavile zelo različne smernice o varnih zgornjih vrednostih za izpostavitev metil živemu srebru. Po nekaterih smernicah bi lahko skupna količina prejetega živega srebra v prvih šestih mesecih življenja pri nekaterih otrocih z nizko telesno maso presegala dovoljene vrednosti. Kot previdnostni ukrep so zato do leta 2001<ref name=cdc/> v ZDA umaknili tiomersal iz večine cepiv, ki jih uporabljajo v otroški cepitveni shemi do 6. leta starosti, podobne ukrepe pa so ob koncu 20. stoletja sprejele še nekatere evropske države, tudi Slovenija.<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/tiomersal_in_cepiva.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201026183726/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/tiomersal_in_cepiva.pdf |date=2020-10-26 }}, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> Raziskave so pokazale, da je sicer uporaba nizkih količin tiomersala v cepivih varna. Tiomersal lahko povzroči neželene učinke, zlasti v obliki lokalne preobčutljivosti, ki se kaže kot [[rdečina]] oziroma [[oteklina]] na mestu aplikacije.<ref>https://www.fda.gov/vaccines-blood-biologics/safety-availability-biologics/thimerosal-and-vaccines#action, vpogled: 27. 8. 2019.</ref> Redko se lahko pojavi tudi [[alergijska reakcija]]. Vsekakor pa so raziskave ovrgle povezavo med izpostavljenost tiomersalu v cepivih in pojavu [[avtizem|avtizma]]. Tudi po umiku tiomersala iz cepiv se je pogostnost avtizma med otroci povečevala, česar ne bi pričakovali, če bi bil za avtizem odgovoren tiomersal.<ref name=cdc/> == Delovanje cepiv == Delovanje cepiva temelji na posnemanju naravne [[imunizacija|imunizacije]], ki se zgodi po okužbi z mikrobom; pri tem se odzove [[imunski sistem]] in ustvari se [[specifična odpornost]] z nastankom [[Protitelo|protiteles]] proti povzročitelju. Pri cepljenju vnesemo povzročitelje v obliki živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov ali njihovih imunogenih delov (npr. [[beljakovina|beljakovin]], [[polisaharid]]ov) s cepivi.<ref name=SZD/><ref>http://www.sfd.si/uploads/datoteke/13dsl.pdf Štubljar M., Vlahovič S., Korošec S. Imunski sistem, O pravilni in varni uporabi zdravil, 13. Dan slovenskih lekarn, 26. september 2017</ref> == Sklici == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == * {{curlie|Health/Pharmacy/Drugs_and_Medications/Vaccines_and_Antisera|Vaccines and Antisera}} * [http://www.emro.who.int/entity/vpi/ WHO Vaccine preventable diseases and immunization] * [https://web.archive.org/web/20070615154213/http://www.who.int/immunization/documents/positionpapers/en/ World Health Organization position papers on vaccines] * [http://www.historyofvaccines.org/ The History of Vaccines], from the [[College of Physicians of Philadelphia]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cepiva| ]] [[Kategorija:Cepljenje]] [[Kategorija:Virologija]] fvn6wkpkkwnwf69i1d89xw6i4kt921g Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ 3 36162 6772889 6761368 2026-10-31T17:42:59Z Bojan PLOJ 786 /* Proceduralni odvzem */ odgovor 6772889 wikitext text/x-wiki <div style="text-align:center;clear:both;"> {| style="background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:100;" |----- | style="padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;" | <div style="float:left;">[[Slika:wiki.png|100px|Wiki]]</div>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli]], '''{{PAGENAME}}'''! Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev [[Wikipedija|Wikipedije]]. Predlagamo, da sprva pogledate krajši '''[[Wikipedija:Uvod|uvod]]''', ki vam bo pomagal narediti prve korake pri [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanju]] ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete [[Pomoč:Vsebina|pomoč]], se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]] ali pa jih postavite '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Urejanje lahko preizkušate v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]]. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~&#126;~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum. ---- '''en:''' You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Welcome, please visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Embassy]]''' and also put '''<nowiki>{{user sl-0}}</nowiki>''' on your user and/or talk page.<br /> '''fr:''' Vous ne parlez pas [[:fr:Slovène|Slovène]]? Bienvenue, visitez '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|l'Ambassade]]''' et ajoutez '''<nowiki>{{user sl-0}}</nowiki>''' sur votre page utilisateur. |}</div> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 10:39, 29 jun. 2005 (CEST) == Slog == [[Wikipedija]] stremi k enotnemu slogu člankov, zato te prosim, da si pogledaš [[Wikipedija:Uvod]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Urejanje strani]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 00:17, 18 september 2005 (CEST) Če začneš članek [[Analogno]] s "Analogno Ima več pomenov" in napišeš le enega, ima trenutno le en pomen. Dopolni ta članek in ga spodaj označi s <nowiki>{{disambig}}</nowiki>. Če ima pa le en pomen, je pa uvod neprimeren. Poleg tega preglej članek za tn. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:46, 20 september 2005 (CEST) Če je članek označen s predlogo slog oz. cleanup, ne odstranjuj te predloge, dokler ni popravljeno celotno besedilo. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:56, 3 oktober 2005 (CEST) Oznake <nowiki>{{stub}}</nowiki> se dodaja na dnu članka in ne na vrhu. Za položaje takih predlog si oglej [[Wikipedija:Splošne predloge]]. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:54, 9 oktober 2005 (CEST) [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] trenutno ne ustreza slogovnim smernicam WP; na WP se izogibaj alinejskega načina podatkov. Poskusi tudi preoblikovati besedilo, tako da se ne začne večina povedi na enak način. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:14, 13 oktober 2005 (CEST) : Upoštevaj smernice o sestavi članka. Ktgr spada za besedilo, za predlogami in pred interwiki; ne pa nekje vmes. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:46, 10 november 2006 (CET) == Naslavljanje člankov == Daj prosim članke naslovi s polnim izrazom in ne le s kratico (kratica ima lahko več pomenov). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]]) 00:09, 4 december 2005 (CET) :Vem, kratice niso enolične. Sem upošteval tvoj napotek. Mislim, da je več kot pol člankov v računalništvu naslovljenih s kratico.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 01:14, 4 december 2005 (CET) Zdravo! Članke lahko tudi preimenuješ: zgoraj desno je gumb "prestavi" (pišem zato, ker sem v teh dneh že drugič videl, da si na pogovorno stran napisal, da bi bilo kaj treba preimenovati; če si že vedel, se opravičujem). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:29, 28 januar 2006 (CET) == Predlogi za brisanje == Mesto za predlaganje brisanja člankov ni moja uporabniška pogovorna stran. Dotični članek(ke) na vrhu označiš s <nowiki>{{vfd}}</nowiki>, nato pa ta članek(ke) navedeš še na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogih za brisanje]] z utemeljitvijo zakaj. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:56, 7 december 2005 (CET) == Interwiki povezave == Načeloma ni potrebno dodajati vseh interwiki povezav, saj jih občasno doda [[Uporabnik:KocjoBot]]. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 22:27, 11 december 2005 (CET) == Notranje povezave == Pravilo se dodaja povezave direktno na članek in ne na preusmeritev; torej <nowiki>[[kilometer|kilometrov]] in ne [[km]]</nowiki>. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:42, 30 december 2005 (CET) :Pred ukazom redirect je potrebno dodati »#« ali uporabiti ukaz v spodnji orodni vrstici, drugače zadeva ne deluje.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:21, 3 januar 2006 (CET) == Škrbine == Javi ni e-naslov prosim. Moj je v nastavitvah je pa: janeznovakljubljana@yahoo.com LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:39, 3 januar 2006 (CET) Pa podpisuj svoje prispevke na pogovornih straneh, sicer te bo nekdo za "sladke" lase. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:43, 3 januar 2006 (CET) :E-naslov sem ti posredoval. Pripombe "za sladke lase" pa ne razumem. Povej določneje.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 20:54, 3 januar 2006 (CET) == Robert Fortune == Vidim, da poznaš lepši način izražanja od mojega. Opomnil bi te le na dve malenkosti. (1) Nihče ni želel, da bi čajevec prišel ''v Anglijo'', saj tam ne bi sploh uspeval; dovolj je bilo, da pride preko kitajske meje. (2) Kako si predstavljaš, da je Fortune prepeljal dvajsettisoč ''grmov''? Saj menda ni imel kake transtibetanske interevrope? Gre le za potaknjence, ki jih je tako ali drugače pretihotapil. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 17:40, 16 januar 2006 (CET) :Oprosti za pikre besede. Bil sem malce "nasajen", pa so mi ušle. Seveda ne želim, da bi se ogibal pogovoru z mano, nasprotno, upam, da bova v prihodnje sodelovala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 12:27, 17 januar 2006 (CET) == Vfd vs delete == V primeru, če v članek vstaviš predlogo vfd, le-ta zahteva, da članek vpišeš v seznam in navedeš razloge, zakaj si predlagal. Predloga delete pa po mnenju vstavljalca zahteva takojšen izbris glede na vsebino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:25, 19 januar 2006 (CET) == Ekstremni šport == Zanima me kaj manjka temu članku, da si ga označil kot slogovno nepopolnega? --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 13:19, 25 januar 2006 (CET) :Prva dva stavka sta nerazumljiva. Kašna je razlika med surfanje in windsurfing?--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:28, 25 januar 2006 (CET) ::surf izkorišča energijo valove in wind-surf izkorišča energijo vetra! ::http://images.google.com/images?svnum=10&hl=en&lr=&client=firefox-a&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=surf&btnG=Search ::http://images.google.com/images?svnum=10&hl=en&lr=&client=firefox-a&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=windsurf&btnG=Search ::Lep Pozdrav! [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] 13:37, 25 januar 2006 (CET) ::Hvala.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:44, 25 januar 2006 (CET) == Kandidatura == Če se strinjaš oz. ne strinjaš s kandidaturo, te prosim, da to zapišeš [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Bojan PLOJ|sem]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:58, 26 januar 2006 (CET) == Ravnina == Bojan, [[ravnina (razločitev)|ravnina]]; to ni jedro, kvečjemu osnutek ali škrbina, v konkretnem primeru pa napiši v povzetek disambig. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 15:47, 28 januar 2006 (CET) :Zgleda, da različno razumema besedo jedro. Prosim za pojasnilo tvojega razumevanja.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 16:11, 28 januar 2006 (CET) Jedro članka, bi bil po mojem glavni del članka, ki ga v primeru ravnine ni videti. Obseg besedila v konkretnem primeru je kvečjemu osnutek ali škrbina. Še bolj natančen opis pa je razločitev. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 16:31, 28 januar 2006 (CET) Aja, odgovora tukaj ne označuj z manjšim urejanjem. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] <small>([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])</small> 16:34, 28 januar 2006 (CET) == Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija == Članek ni namenjan spremembam, saj je to zaključen seznam, narejen po vzoru meta. To isto navodilo je v prvem odstavku na seznamu. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:17, 2 februar 2006 (CET) == Hvala == Hvala za čestitko. obljubljam da bom priden. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:23, 3 februar 2006 (CET) == Slika avtomobila == Zdravo, Bojan! Si prepričan, da je [[Honda]] [[:Slika:Civic2gn.jpg|sliko modela Civic]] dala v [[javna last|javno last]], kot si jo označil? S kje si dobil to sliko? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:41, 12 februar 2006 (CET) :Slike so mi dali v prodajnem salonu Honde v Mariboru. Posebej sem jih vprašal, če lahko objavljamo te slike po mili volji. Vodja prodaje je po telefonu za vsak slučaj še dodatno preveril. Rekel je da ni nikakršnih zadržkov. Naj še dodatno preverim? LP --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 17:38, 12 februar 2006 (CET) :: Da, prosim. Pojem »[[javna last]]« si v ekstremni situaciji predstavljam tudi tako, da lahko konkurenca vzame sliko, jo prečrta in zraven napiše »Ne kupuj!«. Če so se le strinjali z objavo v Wikipediji, je verjetno namesto <nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:PD|PD]]<nowiki>}}</nowiki> primernejša <nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:Promophoto|promophoto]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:53, 12 februar 2006 (CET) : Če imaš probleme z licenco je v Zbirki precej slik Hondinih vozil, tudi Civica. Povezava na zbirko je v [[Honda]]. Če rabiš sliko najprej poglej v Zbirko. Tam so že drugi prekontrolirali licence in avtorske pravice. Lep pozdrav na lep dan. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 14:47, 12 februar 2006 (CET) == Sadje == Meni članek normalno odpre pod [[Sadje]]. Da se nisi morda zatipkal? --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:02, 16 februar 2006 (CET) == Civic == Meni se zdi članek zelo soliden. Poleg tehničnih podatkov je precej razlage. Nimam pa ideje kaj bi bilo za dopolniti (kar je v bistvu plus za članek). Veliko uspeha pri kandidaturi imaš mojo podporo. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 17:59, 17 februar 2006 (CET) ==Hawkwind== Saj pri uporabi povezav pazim, ampak kadar gre za imena je pač nujno :/ (po mojem mnenju). Me pa zanima, kakšen se ti zdi prevod, glede na to, da nisem ravno vešč v besedišču ... [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:54, 25 julij 2006 (CEST) == [[Wikipedija:Pomembnost]] == Bojan, prosim te, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → [[Pogovor o Wikipediji:Pomembnost|tukaj]]. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:17, 7 oktober 2006 (CEST) == copyvio == *preden dodaš oznako za slog, prosim preveri copyvio (kot npr tu: [[Ptujski grad]]), lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:14, 15 oktober 2006 (CEST) == iw == Poskusi narediti (1) iw tudi v obe smeri, da roboti lažje delajo: http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Vagus_nerve&diff=95809408&oldid=95791000 lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:26, 21 december 2006 (CET) == Slogovno neurejen. == V čem je članek [[Plavt]] slogovno neurejen in če se ti res zdi tak, ga popravi TI. Lahko pa mi tudi odgovoriš na vprašanje. Lp, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] 07:33, 10 marec 2007 (CET) == Predloga:Predhodnik-naslednik == Prosil bi te, če lahko malo pregledaš [[Predloga:Predhodnik-naslednik|Predlogo:Predhodnik-naslednik]]. Rad bi, da lahko vsakdo napiše sam tudi naziv, tako ni treba shranjevato posebej predlog za papeže, rimske cesarje, druge ceasrje itd. itd. Predlogo sem uporabil v člankoma [[Tomislav]] in [[Demetrij Zvonimir]] (hrvaška kralja). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 22:11, 6 april 2007 (CEST) Hvala za pomoč, bom poskusil, kako se zdaj odziva. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:19, 7 april 2007 (CEST) ==Rickenbacker 4001 Bass== Hello! Zmenita se z Žigo, kje bodo basure in kitare. Ti hočeš, da so Glasbila, Žiga hoče, da so Kitare. On mi je dal Mustang bas und kitaro med Kitare. Vidva se zmenita, jaz sem frišn - kot nov krompir in nevem nič. Jih samo poznam, ker sem jih vlačil po rokah in špilih. Novo je zanič, staro je DOBRO. Lep pozdrav!!!!!!˙([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 16:49, 2 maj 2007 (CEST)) == NE == Že n-tič, ne opremljaj avtorsko dvomljivih člankov ali jim dodajaj oznake slog, če prej ne preveriš njihovega izvora. Nazadnje je bilo to [http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik2.pdf]. Sicer si bo kdo vzel čas, da članek lepo wikificira, nakar ga bomo morali zaradi copyvio izbrisati. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:41, 2 junij 2007 (CEST) In ponovno, tudi tu: [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews%2F&op=sections&func=read&c_menu=15&c_id=12886] S takim načinom dodajanja (da ne narediš google check) namreč delaš dvojno delo drugim urejevalcem. Fino je torej, če se lahko na so-urejevalce zaneseš. Hvala in lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:53, 2 junij 2007 (CEST) == Pozdrav in vabilo == Ali je možno, da se spoznava na srečanju 30.8. na ljubljanskem gradu. Potrdi prosim, LP--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 12:36, 4. avgust 2007 (CEST) :koordinatorici pomagam zagotoviti čimveč potrditev prijav. Potrdiš lahko na Wikipedija:V živo. lp--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 13:04, 4. avgust 2007 (CEST) Lep pozdrav, našla sem še tebe. Vidim da se ti je [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] že oglasil, zato te pa vseeno še jaz vabim na naše srečanje, prosim potrdi svoje srečanje na moji [[Uporabnik:Amazone7|uporabniški pogovorni strani]]. Koordinatorica, [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 17:39, 17. avgust 2007 (CEST) Na srečanju v Mariboru pa mene ne bo, ker bom že na Poljskem. Rada bi videla, da nas pride čimveč, ker je to enkratna priložnost sodelovanja z mediji, predstavitve wikipedije širši javnosti itn. Še enkrat, vabljen-[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 18:34, 17. avgust 2007 (CEST) ==[[:Kategorija:Biografije]]== Prosim, ne dodajaj člankov o osebah v kategorijo [[:kategorija:Biografije|Biografije]], ker ni namenjena posameznim osebam, ampak biografijam kot knjigam. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:29, 15. januar 2008 (CET) OK --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:04, 15. januar 2008 (CET) == [[Gostilna]] == Mimogrede sem opazil tvoje seme članka o gostilni. Če ga boš dopolnil ga bom opremil s kakšnimi desetimi fotografijami iz čudovite starinske, prave oštarije, ki deluje v sklopu muzeja na Velenjskem gradu. Fotke čakajo in plesnijo, jaz pa nimam volje, da bi napisal članek. LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:45, 7. februar 2008 (CET) == Kt == Če posežeš v članek tipa http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulm mu lahko dodaš tudki kakšno kategorijo ali drugo oznako, da ga bo nekoč lažje najti. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:00, 25. februar 2008 (CET) Tudi [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&diff=1226513&oldid=1223577 taka] dopolnila poskusi malo dodelati (kot sem npr. naredil tu: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&diff=1226538&oldid=1226513] Saj si vendar že dolgo z nami, in bi torej morda lahko vedel, kako je prav. Nenazadnje si admin. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 21:35, 25. februar 2008 (CET) == Vandalizem == Ko si ravno tukaj, te prosim če (najbolje za vedno) blokiraš IP 194.249.186.71, ki je spet na pohodu. Je že bil pred časom blokiran, tako da izgleda vzgojni ukrepi nimajo smisla. Glej [[Posebno:Contributions/194.249.186.71]]. Hvala, --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:01, 21. marec 2008 (CET) : Hja otroci so razposajeni. Težava je v tem, da človek ureja Wikipedijo z anonimnega naslova, tj. IP številka, ki je ni smiselno blokirati za vedno. Zaenkrat blokirano za teden dni, prav dolgo se človeku ne bo dalo na en teden hodit k nam in zganjati otročarije. | [[Uporabnik:Gap|Če]] 12:09, 21. marec 2008 (CET) == 2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008) == Pozdravljen! Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na [[Wikipedija:V živo/junij 2008]] potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator [[Uporabnik:Smihael|Miha]], 18:55, 3. junij 2008 (CEST) == Kategorije in slog == Če se že ukvarjaš s kategorizacijo člankov bi te prosil, da jih uvrščaš v čim bolj specifične kategorije, ne v krovne. Tako recimo za [[C.S. Lewis]]a ne [[:Kategorija:Pisatelji]], ampak [[:Kategorija:Britanski pisatelji]], pa za biografije je relevantnih še precej drugih. V tako pomanjkljivih člankih je sicer treba urediti še kaj več (najbolje po zgledu v angleški WP), npr. popraviti očitne napake (recimo to da je bil naslov v kao rodilniku) in dodati vsaj kakšno medjezikovno povezavo. Oglej si članek o Lewisu zdaj, v njem se vidi o čem govorim. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:26, 9. oktober 2008 (CEST) P.S.: če "članek" sestavlja samo en stavek brez konteksta (kot tisti o bivšem basistu skupine Dan D), potem priporočam brisanje, ker to še za škrbino ni dosti. == [[Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek#Druga_prilo.C5.BEnost_za_Encore|'''PIČ:''' '''''Encore''''']] == Prosim glasuj {{za}} ali {{proti}}. LP, --[[Uporabnik:7arazred|7arazred]] 22:24, 17. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:45, 17. februar 2012 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:25, 9. februar 2013 (CET) == [[Seznam publikacij s področja računalništva]] == Ojla, članek s tem naslovom si pred mnogo leti začel in ga pustil neprevedenega. Zdaj sem ga predlagal za brisanje. Na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam publikacij s področja računalništva]] lahko poveš svoje mnenje/morebitne načrte z njim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:40, 19. avgust 2017 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Admin== Pozdravljen, {{u|Bojan PLOJ}}, že kaki dve leti nisi urejal na slovenski Wikipediji, zato te želim opozoriti na [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|pravilo o nedejavnih administratorjih]]. Dogovorjeno je, da se administratorski status ob predhodnem opozorilu odvzame tistemu, ki dve leti ni bil dejaven. Če želiš obdržati ta status, moraš v roku enega meseca z vsaj nekaj urejanji nakazati voljo do sodelovanja, sicer boš status administratorja izgubil. Odvzem bi bil seveda zgolj proceduralne narave in ni mišljen kot kazen, njegov namen je, da imajo administratorska pooblastila vsaj nekoliko dejavni wikipedisti. LP! --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:15, 18. december 2022 (CET) :{{u|Bojan PLOJ}}, dve leti sta spet naokoli, prosim, preberi si zgornje obvestilo o nedejavnosti. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:52, 11. september 2026 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost|Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] (14. julij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ne zagotavlja zadostnega [[Wikt:sl:kontekst|konteksta]] za tiste, ki niso seznanjeni s področjem vsebine. Za informacije, kako izboljšati svojo predložitev, si preberite [[Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov|vodnik za pisanje boljših člankov]].|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Pred objavo v glavni imenski prostor potrebuje osnutek ustrezno navedene vire. Še posebej je to pomembno pri citatu v razdelku »Opis«, kjer naj poleg tega spomnim, da na slovenski Wikipediji po dogovoru namesto " " uporabljamo » «. Drug problem pa se mi zdi v nezadostno razumljivi vsebini članka. Bilo bi veliko bolje, če bi vseboval še nekaj dodatnih informacij glede teme tako v uvodni vrstici kot v razdelku »Opis« in »Uporaba v umetnih nevronskih mrežah«. Trenutno je namreč za povprečnega bralca članek precej nerazumljiv.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:55, 14. julij 2023 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> ==Proceduralni odvzem== {{u|Bojan PLOJ}}, stevardi so ti odvzeli neuporabljeni administratorski status, seveda pa lahko Wikipedijo še zmeraj prosto urejaš, dodajaš vsebino in sodeluješ na pogovornih straneh. Vidim, da si strokovnjak na področju strojnega učenja, večina ostalih tukaj nas AI uporablja bistveno manj časa od tebe in smo na tem področju laiki, zato marsikdaj pri razpravah, ki si jih nazadnje začel na pogovornih straneh, nisi mogel imeti kompetentnega sogovornika in si se verjetno počutil prezrtega. Naš wiki je pač tak projekt, ki pri vseh vsebinah nima mase sodelavcev, naj ti to ne vzame entuziazma pri novem prispevanju. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:42, 6. oktober 2026 (CEST) :Entuzijazem me je žal zapustil. Marsikaj je danes drugače. Poskusil sem dodati članek "Herbersteinova viničarija". Ni mi čisto jasno kakšen status ima članek sedaj. Je v postopku oziroma pregledu? :Za odgovor se zahvaljujem [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 18:42, 31. oktober 2026 (CET) o08z75cs3yklwk9ckqy2pyj7d1yp17p Seznam letalskih instrumentov 0 36660 6772774 4261808 2026-10-31T13:14:50Z Zupi 576 6772774 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[letalo|letalskih]] [[instrument]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Radiokompas|ADF]] == H == * [[HSI]] == I == *[[ILS]] ==K== *[[kontrolnik leta]] *[[kompas]] == M == * [[merilnik hitrosti letala]] == U == * [[umetni horizont]] == V == * [[višinomer]] * [[variometer]] {{stublist}} [[Kategorija:Letalski instrumenti|*]] t038xgy8mcpddege9rfguqqrgq49euk 6772792 6772774 2026-10-31T13:49:22Z Zupi 576 6772792 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[letalo|letalskih]] [[instrument]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Radiokompas|ADF]] == C == * [[CDI]] == H == * [[HSI]] == I == *[[ILS]] ==K== *[[kontrolnik leta]] *[[kompas]] == M == * [[merilnik hitrosti letala]] == R == * [[RMI]] == U == * [[umetni horizont]] == V == * [[višinomer]] * [[variometer]] {{stublist}} [[Kategorija:Letalski instrumenti|*]] d1x7y1198v1bp2k2r98c22jhadss4bw Dan spomina na mrtve 0 37485 6773073 6656721 2026-11-01T09:48:52Z JoMK 240261 +fotka 6773073 wikitext text/x-wiki [[File:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|thumb|Pokopališče Ločna na dan spomina na mrtve]] '''Dan spomina na mrtve''' oziroma '''dan mrtvih''' je v Sloveniji [[državni praznik|državni]] praznik, ki se v spomin na umrle praznuje '''[[1. november|1. novembra]]'''. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika [[vsi sveti|vseh svetih]]. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. [[Krščanstvo]] je spremenilo [[poganstvo|pogansko]] animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v [[nebesa]]. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski [[verne duše|dan vernih duš]]), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj zagotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska [[god]]ova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se tako poklonijo pokojnim. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan se obeležuje s spominjanjem preminulih oseb in z obiskom groba. == Zgodovina == Prvi november, cerkveni praznik [[vsi sveti|vseh svetih]], je bil v obdobju [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] (1948–1959) dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve, od 1989 imenovan dan spomina na mrtve.<ref>''Enciklopedija Slovenije'', 1. natis, 9. zvezek (Plo – Ps), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995., ISBN 86-11-14345-0 (zv. 9), s. 248 {{COBISS.SI|ID=17411}}</ref> == Opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:1 November}} {{wikislovar}} {{Prazniki SFRJ}} {{DržavniPrazniki}} [[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Dogodki v novembru]] sido3csv912jvxmvik4zk40o0eglex6 Ferdo Kozak 0 42300 6773053 6758537 2026-11-01T07:16:04Z JoMK 240261 /* Zunanje povezave */ 6773053 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Ferdo Kozak | image = <!-- WD --> | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | occupation = <!-- WD --> }} '''Ferdo Kozak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[urednik]], [[publicist]] in [[politik]], * [[28. oktober]] [[1894]], [[Ljubljana]], † [[8. december]] [[1957]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je kot Ferdinand Kozak očetu posestniku, gostilničarju in mesarju Jožefu (ali Josipu) v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Mati mu je bila Terezija (rojena Komotar). Otroštvo je preživljal skupaj s starejšim bratom [[Juš Kozak|Jušem Kozakom]]. Od leta 1905 do 1912 je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani. Kot pripadnik nacionalno-revolucionarne mladinske organizacije [[Preporod]] je delal za vzpostavitev tesnih stikov med sorodnimi organizacijami po drugih [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] deželah, zlasti z [[Mlada Bosna|Mlado Bosno]]. V ta namen je leta 1913 skupaj z [[Avgust Jenko|Avgustom Jenkom]] in drugimi vodilnimi preporodovci prepotoval skoraj vso [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Ko se je vrnil, je z [[Viktor Zalar|Zalarjem]] urejal ''[[Glas Juga]]'' ter se udeleževal jugoslovanskega nacionalnega gibanja. Vstopil je v poštno službo, a je bil poleti 1915 vpoklican v vojsko. Udeležil se je bojev na koroški, [[tirolska fronta|tirolski]] in [[galicija|galicijski]] [[Fronta (vojaštvo)|fronti]] ter bil pomladi 1918 odpuščen. Leta 1917 je dokončal [[gimnazija|gimnazijo]] in [[matura|maturiral]]. Po vojni službi je postal [[urednik]] [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] in 1918 tajnik slovenskega gledališča. Od 1919 do 1922 je na [[Karlova univerza v Pragi|praški univerzi]] študiral [[filozofija|filozofijo]] in 1922 [[doktorat|doktoriral]] iz slovanske [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]]. Leta 1922 se je kot [[Češkoslovaška|češkoslovaški]] štipendist specializiral v [[Češka|češki]] literaturi. Jeseni 1924 je nastopil službo bibliotekarja v [[Narodna knjižnica Srbije|Narodni knjižnici v Beogradu]]. 1926 je bil premeščen v državno knjižnico v Ljubljani, od 1927 do 1929 je bil [[knjižničar]] [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]] in 1929 kot [[suplent]] premeščen na klasično [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljano. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena revija [[Sodobnost (revija)|''Sodobnost'']], ki jo je ves čas izhajanja urejal. Odločno je podpiral težnje [[komunizem|komunistov]] po strnitvi vseh naprednih sil v slovenski publicistiki, kritiki in leposlovju. Bil je eden od ustanoviteljev [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in urednik [[Slovenski zbornik 1942|Slovenskega zbornika 1942]]. Od 1942 do 1943 je bil [[konfinacija|konfiniran]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]], 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije v [[Bari]]ju, kjer je urejal list ''[[Domovina (časopis)|Domovina]]'', namenjen bivšim konfinirancem in borcem v [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigadah]], ki so se tedaj zbirali v Italiji. Po vojni se je posvetil delu za kulturni napredek osvobojene [[Slovenija|slovenske]] domovine. Kot prosvetni [[minister]] je dal pobudo za ustanovitev vrste kulturnih institucij, zlasti za ustanovitev [[Akademija (šola)|akademije]] za igralsko, likovno in glasbeno [[umetnost]]. V letih 1946-53 je bil predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije, nato pa do smrti njen podpredsednik. Leta 1948 je sprejel uredništvo osrednje slovenske književno-kritične revije ''[[Sodobnost (revija)|Novi svet]]'', 1953 pa je postal sourednik njene naslednice [[Sodobnost (revija)|''Naše sodobnosti'']]. == Literarno delo == Kozakovo literarno delo po zvrsteh obsega [[Poezija|pesmi]], [[Novela (književnost)|novele]], [[Dramsko delo|drame]], [[potopis]]e, [[Literarna kritika|kritike]] in [[prevod]]e. Zasnoval je tudi [[roman]] ''Vojna'', iz katerega je objavil odlomek v dveh variantah, leta 1932 v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']] in 1935 v [[Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']]. V literaturo je vstopil z [[dramatika|dramatiko]], ki jo je začel pod [[August Strindberg|Strindbergovim]] vplivom. Tako so nastali njegovi prvi dramski poizkusi, tridejanka Tujec, štiridejanka Vojna, in šest enodejank, ki jih je izročil v pregled [[Etbin Kristan|Etbinu Kristanu]], poleg [[Ivan Cankar|Cankarja]] takrat najbolj znanemu dramatiku. Na gledališki šoli [[Milan Skrbinšek (igralec)|Milana Skrbinška]] so že leta 1912 uprizorili njegovo enodejanko ''Opolnoči'', istega leta je [[Ljubljanska opera|Deželno gledališče]] uprizorilo dramo ''Velikomestna komedija'', ki je zaradi dogajanja v bordelu povzročila škandal, Kozaku pa utrla pot na slovenski parnas. Od 1913 je pisal tudi [[lirika|liriko]], v pripovedni [[proza|prozi]] je začel z ljudskimi [[povest]]mi, po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je prešel na novelo po Cankarjevem vzoru, od začetka tridesetih let pa je v novelah uveljavljal politiko [[socialni realizem|socialnega realizma]] z avtobiografsko pripovedno optiko. Leta 1938 se je vrnil k dramatiki, ko je v Sodobnosti objavil prvo dejanje [[satira|satire]] ''Kralj Matjaž''. Med vojno je napisal kar nekaj prizorov iz časov [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporov]] [[Matija Gubec|Matije Gubca]] in triptih ''Ječe'', napisan za proslavo 8. marca v [[Gravina|Gravini]]. Po vojni je predelal in preimenoval ''Lepo Vido'' (''Vida Grantova'',1946) in ''Petra Klepca'' (''Profesor Klepec'', 1949). Dramo ''Punčka'' sta po rokopisnih osnutkih dokončala sin [[Primož Kozak]] in [[Josip Vidmar]]. S ''Profesorjem Klepcem'' in ''Vido Grantovo'' je ustvaril zrela primera slovenske meščanske drame, v kateri se poleg kritike meščanskega trgovanja z ljubeznijo pojavi še kritika slovenstva in problem svetovne vojne. Kozakova proza poteka iz dveh glavnih tematskih izvirov: iz vojnega in iz mestnega. Svoja vojna doživetja je strnil v dve deli: ''Iz zapiskov neznanega vojaka'' (1954) in ''Popotoval sem v domovino'' (1955), za katerega je leta 1956 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Vojni motiv pa je vpletel še v vrsto drugih del, na primer v zbirko novel ''Od vojne do vojne'' (1954). == Bibliografija == === Dramatika === [[Slika:Ferdo Kozak, Lepa Vida-Vida Grantova, Narodno gledališče v Ljubljani.jpg|thumb|right|250px|Uprizoritev drame ''[[Vida Grantova]]'' leta 1940 v [[SNG Drama Ljubljana]]]] *''[[Velikomestna komedija]]'' (1912) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Opolnoči]]'' (1912) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Vrnitev (Kozak)|Vrnitev]]'' (1918—1919 oziroma 1924—1926) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Kralj Matjaž (Kozak)|Kralj Matjaž]]'' (1938) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Ječe]]'' (1944) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Vida Grantova]]'' (1946) {{COBISS|ID=23509761}} *''[[Profesor Klepec]]'' (1949) {{COBISS|ID=440833}} *''[[Punčka]]'' (1961) {{COBISS|ID=7722809}} === Proza === *''Sestri'' (1913) *''Hlapec'' (1913) *''Zeleni Juri'' (1913) *''Moška pisma'' (1918) *''Rondo'' (1918) *''Pred vrati'' (1922) *''Bela povest'' (1923) *''Pariz'' (1929) *''Vojna'' (1932, 1935) *''V zatišju'' (1933) *''Izlet v Novi svet'' (1947) *''Članki in zapiski'' (1953) {{COBISS|ID=1893384}} *''Od vojne do vojne'' (1954) {{COBISS|ID=1398529}} *''Popotoval sem v domovino'' (1955) {{COBISS|ID=1893640}} === Pesmi v prozi === *''Jaz sem'' (1918) *''Ljubezen'' (1922) *''Možje'' (1927) *''Pesmi v prozi'' (1930) *''Ob dvajsetletnici (1915—1935)'' (1935) *''Pesem neznanega junaka'' (1936) *''Moj oče'' (1938) *''Tovarišem iz strelskih jarkov'' (1939) === Poezija === *''Pesem'' (1922) *''Prejel sem tvoj pozdrav'' (1923) *''Mojzes'' (1923) *''Gospe A'' (1924) *''Sem žejen'' (1924) *''Pesmi (Vinska, Neznanki, Bojim se ur, Pismo)'' (1925) *''V črni noči'' (1927) *''Možje'' (1927) *''Prijatelju'' (1927) *''Življenje'' (1928) === Članki, razprave === *''Kritika - Alojz Gradnik: Svetle samote'' (1933) *''Tomaž G. Masaryk'' (1937) *''Oktobrska revolucija in novo slovansko gibanje'' (1947) *''Osmrtnice za Otonom Župančičem'' (1949) *''Zadnji kraj (Spominu Ivanu Levarju)'' (1955) == Odlikovanja == * [[red dela]] I. stopnje * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944—1950. ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]''. Logatec: Vojni muzej, 2002. 90—97. * [[France Koblar]]. ''Slovenska dramatika II''. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. 257 {{COBISS|ID=7380481}} * Ferdo Kozak. ''Kralj Matjaž: Drame in komedije''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978. {{COBISS|ID=23137543}} * Ferdo Kozak. ''Popotoval sem v domovino''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955. {{COBISS|ID=1893640}} * Ferdo Kozak. ''Članki in zapiski''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1953. {{COBISS|ID=1893384}} * {{SloBio|id=296701|avtor=ur.|ime=Kozak Ferdo|vir=SBL}} * Bojan Štih: Fragment o Ferdu Kozaku. ''Naša sodobnost'' 60/12 (1958). {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FRXUA86O}} == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{dlib|ime=Ferdo Kozak}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozak, Ferdo}} [[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ferdo Kozak| ]] i9fim4faaese0cvqw1oc4sogzlya7ss Seznam hrvaških pevcev zabavne glasbe 0 49810 6772999 6759863 2026-10-31T22:58:11Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6772999 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[Pevec|pevcev]] zabavne glasbe.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aklea Neon]] (''Dorotea Zovko'') * [[Ivo Amulić]] * [[Aleksandar Antić]] (Saša Antić) *[[Nika Antolos|Nika Antolos Ruban]] *[[Lidija Asanović]] == B == *[[Andrej Babić]] *[[Baby Lasagna]] *[[Nenad Bach]] * [[Lidija Bačić]] - Lille *[[Mirko Bačič|Mirko Bačič/ć?]] * [[Nina Badrić]] * [[Nina Bajsić]] * [[Lidija Bajuk]] * Baksa *[[Marijan Ban]] * [[Ivana Banfić]] ("''I Bee''") *[[Dinko Banić]] *[[Željko Banić]] *[[Goran Bare]] * [[Đurđica Barlović]] (r. Miličević) *[[Franka Batelić]] *[[Ervin Baučić]] *[[Željko Bebek]] *[[Toma Bebić]] *[[Darko Begić]] - Bega *Boris Behara (Boris T., Tryglav) *[[Roko Bekavac]] - Traposlavia * [[Neno Belan]] *[[Nataša Belošević]] *[[Carla Belovari]] *[[Kristijan Beluhan]] *[[Petar Beluhan]] *[[Siniša Biško]] *[[Maja Blagdan]] *[[Franci Blašković]] *[[Krešimir Blažević]] *[[Sergio (Serđo) Blažić "Đoser"]] *[[Mladen Bodalec]] - Mac *[[Davor Bogović|Davor(in) Bogović]] * [[Davor Borno]] *Riccardo Bosazzi “Ricky” ? *[[Goran Bošković]] *[[Marko Bošnjak (pevec)]] *[[Tomislav Bralić]] *[[Jure Brkljača]] * [[Dalibor Brun]] * [[Branimir Bubica]] *[[Šime Bubica]] *[[Ana Bučko]] *[[Lorena Bućan]] *[[Ljiljana Budičin-Manestar]] *[[Katja Budimčić Sabljar]] *[[Alejuandro Buendija]] *[[Nikol Bulat]] *[[Luka Bulić]]? * [[Mate Bulić]] *[[Mladen Burnać]] == C == *[[Ante Cash]] (''Ante Vlašić'') *[[Irena Celio - Cega]] *[[Nives Celzijus]] *[[Vedran Cesarec]] *[[Meri Cetinić]] *[[Matteo Cetinski]] *[[Mirko Cetinski]] *[[Tony Cetinski]] *[[Duje Coce]] * [[Vinko Coce]] *[[Vim Cola]] (''Pavica Mijatović'') *[[Marinko Colnago]] *[[Cronite]] (''Antoni Jurčić'') * [[Igor Cukrov]] * [[Slavomir Cvija]] * [[Mileta Cvijanović]] - ''Cigo'' == Č == * [[Joško Čagalj]] - ''(Popularni) Jole'' *[[Đuka Čaić]] *[[Branko Črnac]] - ''Tusta'' *[[Jadranko Črnko]] *[[Ivica Čuljak]] - "''Satan Panonski''" == Ć == * [[Srđan Ćuk]] - ''General Woo'' == D == *[[Gina Damjanović]] - [[Gina Victoria|''Gina Victoria'']] *[[Dušan Dančuo]] * [[Žarko Dančuo]] *[[Danijela Martinović|Danijela]] (''Martinović'') *[[Ivan Dečak]] * [[Arsen Dedić]] * [[Lu Dedić]] * [[Lara Demarin]] * [[Marko Demicheli]] *[[Drago Diklić]] * [[Ljupka Dimitrovska]]-''Kalogjera'' * [[Mia Dimšić]] *[[Natali Dizdar]] *[[Antonela Doko]] *[[Milan Mišo Doležal|Milan (Mišo) Doležal]] * [[Sanja Doležal]] * [[Domenica]] ''(Žuvela)'' *([[Nina Donelli]]) * [[Darko Domijan]] *[[Mia Doričić]] * [[Oliver Dragojević]] * [[Doris Dragović]] *[[Rafael Dropulić|Rafael "Rafo" Dropulić]] *[[Igor Drvenkar]] *[[Rajko Dujmić]] Lima *[[Denis Dumančić]] *[[Dino Dvornik]] *[[Ella Dvornik]] == Đ == *[[Giuliano Đanić]] *[[Alen Đuras]] *[[Stefan Đurić]] - [[Rastafarijanstvo|Rasta]] == E == *[[Edo Maajka]] (''Edin Osmić'') *[[El Bahattee]] (''Stiv Kahlina'') *[[Mila Elegović]] *[[Sergio Endrigo]] * [[Ksenija Erker]] * [[Helena Ernoić]] *[[Maximo Estupinan Hurtado]] * [[Ana Eškinja]] *[[Lovre Eškinja]] == F == *[[Goran Farkaš]] *[[Felon]] (''= ?'') *[[Vigor Finderle]] *[[Kristina Fištrović]] *[[Jelena Fošner]] *[[Franka Batelić|Franka]] (''Batelić'') == G == *[[Alaga Gagić]] *[[Pero Galić]] *[[Ema Gagro]] *[[General Woo]] (''Srđan Ćuk'') *[[Gibonni]] (''Zlatan Stipišić'') *[[Gina Victoria]] ''(Gina Damjanović)'' *[[Giuliano]] (''Đanić'') * [[Davor Gobac]] *[[Tomislav Goluban]] *[[Zlatko Golubović]] *[[Vlatka Grakalić]] * [[Petar Grašo]] *[[Albina Grčić]] * [[Mladen Grdović]] * [[Sara Ester Gredelj]] *[[Tedi Grubica]] *[[Boris Gunjević]] == H == *[[Sandra Halužan]] *[[Sabrina Hebiri]] *[[Hrvoje Hegedušić]] *[[Jacques Houdek]] *[[Jasenko Houra]] - ''Jajo'' * [[Milo Hrnić]] *[[Ivana Husar]] *[[Marija Husar]]-Rimac == I == *Ilan i Ivana *[[Dubravko Ivaniš]] ''- Ripper'' *[[Jadranka Ivaniš Yaya]] *[[Marin Ivanović]] - ''Stoka'' *[[Tomislav Ivčić]] == J == *[[Igor Jakac]] (1941-1991) *[[Meri Jaman]] *[[Lana Janjanin]] *[[Ruža Janjiš]] *[[Matko Jelavić]] *[[Dino Jelušić]] (''Dino Jelusick'': hrvaško-britanski) *[[Jole]] - ''Joško Čagalj'' *[[Jakša Jordes]] *[[Jakov Jozinović]] *[[Lana Jurčević]] *[[Zdravko Juričić]] - Vido (''Duo Kvarner'') *[[Patrick Jurdić]] (avstrijsko-hrvaški) *[[Marin Jurić]] - ''Čivro'' *[[Krešo Jurina]] *[[Eni Jurišić]] * [[Beti Jurković]] * [[Ibrica Jusić]] * [[Vjekoslav Jutt]] == K == * [[Ilan Kabiljo]] *[[Stiv Kahlina]] - ''El Bahatee'' * [[Mia Kalember]] * [[Vlado Kalember|Vlado (Vladimir) Kalember]] *[[Maruška Kalogjera-Šinković]] *[[Lela Kaplowitz]] * [[Goran Karan]] *[[Denis Katanec]] *[[Amir Kazić]] - ''Leo'' *[[Goran Kauzlarić]] - ''Griff'' *[[Damir Kedžo]] *[[Mile Kekin]] * [[Tereza Kesovija]] * [[Ivana Kindl]] * [[Lana Klingor]] *[[Toni Kljaković|Toni (Ante) Kljaković]] *[[Valter Kocijančić]] *[[Vladimir Kočiš]] - Zec *[[Bojan Kodrič]]/-ć? * [[Emilija Kokić]] *[[Andrija Konc]] (+1945) *[[Renata Končić]] - Minea *[[Zorica Kondža]] *[[Višnja Korbar]] *[[Mili Korpar]] *[[Lada Kos]] *[[Doris Kosović]] *[[Vladimir Košić]] – Zec *[[Ivana Kovač]] *[[Ivo Kovač Kaj]] * [[Mišo Kovač]] * [[Petra Kovačević]] *[[Tin Kovačić]] [[Tin Kovačić - Koca|- Koca]] *[[Zdenka Kovačiček]] *[[Ivica Krajač]] *[[Predrag Kraljević]] - ''Kralj'' *[[Alen Kraljić]] *[[Ira Kraljić]] * [[Nina Kraljić]] * [[Jakša Kriletić]] - Jordes (''Jay Jay'') *[[Zvonimir Krkljuš|Zvonimir (Zvonko) Krkljuš]] (1921-2001) *[[Sandra Kulier]] (bos.-hrv.) *[[Duško Kuliš]] (bos.-hrv.) *[[Astrid Kuljanić]] == L == *[[Žanamari Lalić|Žanamari (Lalić)]] (por. ''Perčić'') *[[Bruno Langer]] *[[Baby Lasagna]] *[[Frano Lasić]] *[[Marko Lasić]] - ''Nered'' *[[Toni Leskovar]] *[[Indira Levak]] (r. ''Vladić'') * [[Josipa Lisac]] *[[Vedran Ljubenko]] *[[Ante Ljubičić]] * [[Duško Lokin]] * [[Elis Lovrić]] * [[Ivana Lovrić]] *[[Saša Lozar]] * [[Sandro Lučić]] == M == * [[Martina Majerle]] * [[Žarko Mamula]] * [[Hiljson Mandela]] * [[Džo Maračić]] - ''Maki'' *[[Robert Mareković]] *[[Anđa Marić]] *[[Ivana Marić]] *[[Marinella Marić]] *[[Dolores Marinić]] *[[Nikola Marjanović]] *[[Markos]] (''Stijepo Gleđ'') *[[Đani Maršan]] *[[Damir Martinović]] - ''Prlja'' * [[Danijela Martinović]] *[[Sandy Marton]] *[[Branko Marušić]] *[[Edi Maružin]] *Eduard Matešić – ''Jimmy'' *[[Sanya Mateyas]] (''Sanja Matejaš'') *[[Ivo Mavrinac]] - Zvonko (''Duo Kvarner'') *[[Ivanka Mazurkijević]] *[[Branko Medak]]? *[[Amira Medunjanin]] (bosansko-hrvaška) * [[Helen Merill]] *[[Esad Merulić]] * [[Karlo Metikoš]] - ''Matt Collins'' * [[Mia Dimšić|Mia ''(Dimšić'']]'')'' *[[Pavao Miholjević]]? *[[Dragan Mijalkovski]] (hrv.-mak.) *[[Pavica Mijatović]] *[[Karla Miklaužić]] *[[Ivan Mikulić]] *Đurđica Miličević (poročena Barlović) *[[Mirna Milinović]] *[[Minea]] (''Renata Končić'') *[[Marija Mirković]] *[[Marjan Miše]] *[[Drago Mlinarec (glasbenik)|Drago Mlinarec]] *[[Iva Močibob]] == N == *[[Ana Uršula Najev]] *[[Snježana Naumovska]] *[[Aklea Neon]] *[[Boris Nikolić]] *[[Vicko Nikolić]] *[[Ljiljana Nikolovska]] *[[Valerija Nikolovska]] * [[Alen Nižetić]] *[[Luka Nižetić]] *[[Gabi Novak|Gabi (Gaby) Novak]] *[[Lola Novaković]] * [[Boris Novković]] * [[Đorđe Novković]] *[[Marko Novosel]] *[[Viktorija Novosel]] *[[Krist Novoselić]] ([[Chris Novoselic]]) == O == * [[Tamara Obrovac]] *[[Boris Oštrić]] == P == *[[Jurica Pađen]] *[[Leana Paladin]] *[[Vlaho Paljetak]] (1893-1944) *[[Neda Parmać]] * [[Ivo Pattiera]] *[[Vladimir Pavelić]] *[[Dalibor Pavičić]] *[[Ante Pecotić]] *[[Mirko Pečar]] *[[Zlatko "Žlica" Pejaković|Zlatko Pejaković]] - ''Žlica'' *[[Ivica Pepelko]] *[[Marina Perazić]] *[[Lidija Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jelenko Miran Perković]] * [[Marko Perković-Thompson]] *[[Marina Perazić]] *[[Đorđi Peruzović]] *[[Bruno (Dante) Petrali]] * [[Elio Pisak]] *[[Vesna Pisarović]] *[[Vlatka Pokos]] *[[Daniel Popović]] *[[Maja Posavec]] *[[Sergio Preden]] - 'Gato' *[[Ida Prester]] *[[Mirela Priselac]] - "Remi" *[[Zoran Prodanović]] - "Prlja" *[[Miljenko Prohaska]]? *[[Loran Prokopić]] *[[Nano Prša]] *[[Marko Purišić]]-''Baby Lasagna'' == R == *[[Jelena Radan]] *[[Davor Radolfi]] * [[Aki Rahimovski]] *[[Dunja Rajter]] *[[Pamela Ramljak]] *[[Valerija Raukar]] - ''Rajka Vali'' (1924-2011) *[[Bernarda Ravnić]] *[[Sara Renar]] *[[Mateo Resman]] *[[David Ricov]] * [[Ivo Robić]] *[[Nino Robić]] *[[Boris Rogoznica]] *[[Hari Rončević]] * [[Jelena Rozga]] *[[Darko Rundek]] *[[Hrvoje „Cacique “ Rupčić]] *[[Tina Rupčić]] *[[Edgar Rupena]] *[[Željko Ružić]] == S == *[[Saša Sablić]] *[[Renata Sabljak]] *[[Srđan Sacher]] *''Sale Veruda'' *[[Vladimir Savčić - Čobi]] *[[Massimo Savić]] (1962-2022) *[[Nina Selak]] *[[Severina Vučković|Severina]] (''Vučković/Kojić'') *[[Ivica Sikirić]] *[[Kićo Slabinac|Krunoslav - Kićo Slabinac]] *[[Tedi Spalato]] *[[Ivan Stančić|Ivan "Piko" Stančić]] *[[Stjepan Jimmy Stanić|Stjepan "Jimmy" Stanić]] (& [[Barbara Trohar]]) *[[Ivana Starčević]] (''-Rushaidat'') *[[Jasmin Stavros]] (''Milo Vasić'') *[[Đani Stipaničev]] *[[Tino Stipanović]] *[[Tvrtko Stipić]] *Zlatan Stipišić - [[Gibonni]] *[[Jura Stublić]] *[[Beta Sudar]] *[[Rajko Suhodolčan]] *[[Vera Svoboda]] == Š == *[[Toni Šafarić]] *[[Igor Šaponja]] - ''Šapo'' *[[Tamara Šarić]] *[[Ivan ''Seine'' Ščapec|Ivan Ščapec]] - <nowiki>''</nowiki>''Seine''<nowiki>''</nowiki> *[[Alan Šćuric]] *([[Rade Šerbedžija]]) *[[Ivica Šerfezi]] *[[Nenad Šimun]] - ''Target /'' ''Mladi Gospar'' *[[Maruška Šinković-Kalogjera]] * [[Zdravko Škender]] * [[Miroslav Škoro]] *[[Marko Škugor]] *[[Ivana Šojat]] *[[Antonija Šola]] *[[Majda Šoletić]] ([[Majda Jazbec]]) * [[Ana Štefok]] *[[Ervina Štelcl]] (slov.-hrv.) *[[Boris Štok]] *[[Branimir Štulić]] - "[[Johnny Štulić]]" *[[Elvis Šuke]] *[[Maja Šuput]] ''Tatarinov'' *[[Andrea Šušnjara]] *[[Linda Švarc]] * [[Radojka Šverko]] == T == * [[Tajči]] (''Tatjana Matejaš'') *[[Target]] /[[Mladi Gospar]] (''Nenad Šimun'') *[[Žanil Tataj - Žak]] *[[Robert Tičić]] ''- Tica'' *[[Antonio Tkalec]] *''Zoran Todorović - Todor'' * [[Marko Tolja]] * [[Dado Topić]] *[[Taras Tratinski]] *''Barbara Trohar'' ''(por. Stanić)'' *[[Meri Trošelj]] *[[Sanja Trumbić]] *[[Nika Turković]] *[[Zrinko Tutić]] == U == *[[Neda Ukraden]] *[[Miro Ungar]] *[[Vesna Ungar]] *[[Damir Urban]] == V == *[[Nikica Valentić Nik]] *[[Rajka Vali]] (''Valerija Raukar'') *[[Vanna]] (''Ivana Ranilović - Vrdoljak'') *[[Bisera Veletanlić]] *[[Senka Veletanlić]] *[[Nenad Vetma]] *[[Marija Vidović]] * [[Alen Vitasović]] *[[Indira Vladić-Mujkić]] (''Indira Levak'') *[[Ivica Vlaić]] *(''Ante Vlašić = Ante Cash'') * [[Elvira Voća]] *Vojko V *[[Sanja Vrančić]] *[[Martina Vrbos]] * [[Siniša Vuco]] *[[Jelena Vučković]] /''Vuco?'' * [[Severina Vučković]] (''Kojić'') * [[Zdenka Vučković]] (1942-2020) *[[Alka Vuica]] *[[Arian Vuica]]? *[[Barbara Vujević]] * [[Vice Vukov]] *[[Marko Vuković]] - ''Svemirko'' *[[Petra Vurušić]] == Z == * [[Ivan Zak]] (''Ivan Volarić – Zak'') * [[Anđela Zebec]] *[[Dražen Zečić]] *Ognjen Zeljić - Bogunov (hrv.-slov.) *[[Nives Zeljković]] (=[[Nives Celzijus]]) * [[Jasna Zlokić]] * [[Dorotea Zovko]] - ''Aklea Neon'' *[[Anica Zubović]] == Ž == * [[Žanamari]] (''Perčić'', r. ''Lalić)'' * [[Žanil Tataj - Žak]] *[[Dražen Žanko]] *[[Zlatan Živković]] *[[Jelena Žnidarić]] - Zsa Zsa *[[Domenica Žuvela]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe|*]] bze5ai9eagt96pcx71uywtxy8czalhg Pravoslavje v Sloveniji 0 85867 6772773 6438319 2026-10-31T13:06:58Z Erardo Galbi 166658 /* Glej tudi */ 6772773 wikitext text/x-wiki '''Pravoslavna cerkev''' je druga največja krščanska [[verska skupnost]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (za [[rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliško cerkvijo]]) in tretja največja verska skupnost nasploh (takoj za [[Islam v Sloveniji|muslimansko]]). Leta 1991 se je za pravoslavce izreklo 46.634 ljudi (3,1 % celotnega prebivalstva), pri čemer niso navedli, kateri pravoslavni cerkvi pripadajo. V Sloveniji deluje predvsem [[Srbska pravoslavna cerkev]] (pri nas uradno registrirana od leta [[1976]]). [[Ljubljana|Ljubljani]] stoji [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda]] nasproti Narodne oz. Moderne galerije, s kulturnim centrom, zgrajenim ob njej. Sedež cerkve je na [[Gruberjevo nabrežje, Ljubljana|Gruberjevem nabrežj]]<nowiki/>u v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pravoslavje je prišlo preko Balkana in Vzhodne Evrope. == Zgodovina == * Leta 867, bežeč z [[Moravska|Moravske]] pred preganjanjem frankovskega duhovščine, ki je podpirala latinski jezik čaščenja, sta brata [[Ciril in Metod]] našla zatočišče in podporo pri knezu [[Kocelj|Koclju]]. Po ukazu Koclja je bila zgrajena predhodnica današnje cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 874. Misijonska dejavnost Cirila in Metoda je pustila velik pečat v življenju Slovencev. Ljudska izročilo je ohranilo spomin na številne kraje, skozi katere naj bi vodila njuna pot v [[Rim]]. == Glej tudi == *[[Religija v Sloveniji]] *[[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana]] *[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor]] *[[Cerkev sv. Save, Celje]] == Zunanje povezave == * [http://spc-ljubljana.si/index.php?lang=si Spc-ljubljana.si] - cerkvena občina Ljubljana * [http://spc-mb.net/?lng=lat Spc-mb.net] - cerkvena občina Maribor * [http://www.spc-novagorica.eu/en/ Spc-novagorica.eu] - cerkvena občina Nova Gorica {{reli-stub}} [[Kategorija:Pravoslavje v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Krščanstvo v Sloveniji]] 3s0yrna357r4iqvcdwcqirqzd5saltv Vrhnika 0 88187 6772806 6697391 2026-10-31T14:45:15Z Yerpo 8417 osveženo slikovno gradivo, dp 6772806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10145341_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 44.55 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 37.45 |longEW = E |najdisi=Vrhnika |grb = ObcinaVrhnika.png |slika=Vrhnika aerial.jpg |napis=Zračni posnetek, pogled z juga |povrsina=18,91 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=9178 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=293,1 |postna=1360 |posta=Vrhnika |obcina=Vrhnika |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vrhnika - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 843 | občina = Vrhnika }} |ime=Vrhnika|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Vŕhnika''' ({{Audio|Sl-Vrhnika.oga|izgovorjava}}, na Vrhniki) je [[mesto]] z dobrimi 9000 prebivalci (2025) in središče [[občina Vrhnika|Občine Vrhnika]]. Leži ob stari cesti [[Ljubljana]]–[[Postojna]] ob jugozahodnem robu [[ljubljansko barje|ljubljanskega barja]] blizu izvira [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Mesto je vsakodnevno povezano z Ljubljano z rednima [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevnima avtobusnima linijama]] št. [[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|'''47''']] in [[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|'''48''']]. [[Slika:Vrhnika1.JPG|sličica|levo|Cankarjev trg v središču Vrhnike s [[Cerkev sv. Lenarta, Vrhnika|cerkvijo sv. Lenarta]] v ozadju]] Vrhniko, ki leži na nadmorski višini 294 m (središče mesta) okoli vzpetine (hriba) [[Tičnica]] (366 m), kjer je tudi [[Cerkev sv. Trojice, Vrhnika|Cerkev sv. Trojice]] (352 m), sestavljajo mestni predeli oz. nekdanje vasi: Vas, Nova vas, Klanec, Klis, Hrib, Janezova vas (na desnem bregu Ljubljanice), Kurja vas, [[Betajnova]], [[Kačja vas]], Breg, [[Drča (Vrhnika)|Drča]], medtem ko je [[Stara Vrhnika]] na severu samostojna vas oz. naselje. Med Vrhniko in Staro Vrhniko je opuščena nekdanja [[vojašnica 26. oktober]]. Južno od Vrhnike so izviri Ljubljanice na geološki prelomnici med kraškim svetom in Ljubljanskim barjem. Preko struge Ljubljanice in avtoceste meji na naselje [[Verd]], ki je del sklenjenega urbanega poselitvenega območja Vrhnike. Na Vrhniki sta osrednji kulturni ustanovi [[Cankarjev dom Vrhnika]] in [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika|Cankarjeva knjižnica]] ter Glasbena šola Vrhnika, poleg tega je urejena [[Cankarjeva spominska hiša]], deluje pa tudi Mala mestna galerija Vrhnika. == Zgodovina == === Prazgodovina in antika === Mesto naj bi po legendi ustanovili [[Argonavti]], ki so pod vodstvom [[Jazon]]a pripluli po [[Sava|Savi]] in [[Ljubljanica|Ljubljanici]] iz [[Črno morje|Črnega morja]]. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Njihova ladja je upodobljena v [[Grb Občine Vrhnika|občinskem grbu]]. Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na območju Vrhnike segajo v starejšo [[kamena doba|kameno dobo]]. V okolici bližnjega [[Verd]]a je bilo najdeno več izjemnih prazgodovinskih najdb (ostanki [[neolitik|neolitskega]] voza (1994), tabor kamenodobnih lovcev (2004), kot bogato arheološko najdišče je poznana tudi reka Ljubljanica, ki je bila pomembna plovna trgovska pot. V antičnih časih je bila Vrhnika tržno in pristaniško naselje, znano kot [[Navport]] (''Nauportus'', kar je hibridna beseda iz grške sestavine ''nays'' ‘ladja’ in latinske ''portus'' ‘pristanišče’<ref>Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike II, [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=1&query=%27keywords%3detnolog+1934%27 ''Etnolog'' 7 (1934)], str. 58.</ref>), kakor naj bi ga poimenovali že Argonavti. V tem času je Navport spadal pod pleme [[Tavriski|Tavriskov]]. Na bregovih Ljubljanice so bila ugotovljena in odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, na območju župnijske cerkve sv. Pavla in ulice Gradišče so še vidni ostanki rimskega kastela. Na pobočjih nad Vrhniko ležijo ostanki zidovja in stražnih stolpov iz sklopa [[Claustra Alpium Iuliarum]].<ref>Curk I. s sod. (1993), ''Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji'', Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije {{COBISS|ID=35642624}}.</ref> Sredi 5. stoletja, ko je [[Rimski imperij]] že propadal, so mesto uničili [[Huni]]. === Srednji vek === V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je Vrhnika razdelila na tri jedra: '''Hrib''', kjer so prebivali obrtniki (usnjarji, čevljarji); '''Vas''' je predstavljala stanovanjski predel z obrtniki nižjega sloja (vozniki, brodniki); '''Breg''' pa je slovel kot bogatejši del s trgovinami, bogataši in višjimi sloji obrtništva. V pisnih virih se Vrhnika prvič omenja leta 1300 kot Gornja Ljubljana; kot [[trg (naselje)|trg]] pa jo je označil šele [[Janez Vajkard Valvasor|Valvazor]] v svoji ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'' leta 1689. Svojo zlato dobo pa je Vrhnika doživela v 17. stol., ko je oživela trgovska pot med [[Trst]]om in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]]. Ob izgradnji cesarske ceste [[Dunaj]]–[[Trst]] je Vrhniko zajela gospodarska kriza, saj je kot obrt propadlo čolnarstvo. Vendar se je zaradi tega kasneje tudi razvila lesna obrt. V listinah iz tega časa se kraj največkrat navaja pod [[nemščina|nemškim]] imenom ''Oberlaybach'' (»Gornja Ljubljana«) oz. njegovimi variantami (''Ober Laybach'', ''Obernlaibach'' ipd.; {{jezik-la|Superior Laibacum}}), pa tudi ''Vernich'', ''Nider Dorf'' idr.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Miha |editor-last1=Kosi |editor-first2=Matjaž |editor-last2=Bizjak |editor-first3=Miha |editor-last3=Seručnik |editor-first4=Jurij |editor-last4=Šilc |year=2016 |title=Historična topografija Kranjske (do 1500) |publisher=Založba ZRC |cobiss=287548416 |pages=1209–1211}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-R4UMAOO8|tip=kratko}}</ref> === Novejša zgodovina === Leta 1876 se je v mestnem predelu, imenovanem '''Na klancu''', rodil prvi slovenski poklicni pisatelj [[Ivan Cankar]]. Hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, je preurejena v [[Cankarjeva spominska hiša|spominski muzej]]. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bila glavna dejavnost prevozništvo, pa tudi žagarstvo, mlinarstvo in [[usnjarstvo]]; Vrhnika leži ob najugodnejši povezavi preko [[kras|kraških]] planot do morja, na razvoj pa vpliva tudi bližina Ljubljane. Hitrejši razvoj naselja je sprožila lokalna [[Železniška proga Brezovica - Vrhnika|železnica med Ljubljano in Vrhniko]], ki je bila dograjena leta 1899 in je omogočila razvoj usnjarske, lesne, živilske in elektronske industrije. Od leta 1966 je opuščena. Status mesta je Vrhnika dobila leta 1955. V letih 1970–72 je bil na relaciji Vrhnika–[[Postojna]] zgrajen odsek [[avtocesta A1|avtoceste A1]], prva štiripasovna [[avtocesta]] v tedanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skozi naselje tradicionalno poteka tudi [[kolesarski maraton Franja]]. == Znani Vrhničani == [[Slika:Cankar Monument, Vrhnika.jpg|sličica|[[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|Spomenik Ivanu Cankarju]], kip [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]], postavljen 1930]] * [[Ivan Cankar]], pisatelj (1876–1918) * [[Simon Ogrin]] (1851–1930) * [[Matej Sternen]] (1870–1949) * [[Jožef Petkovšek]] (1861–1898) * [[Ivan Michler]], pionir moderne speleologije (1891–1982) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Ivan Jager]] (1871–1959) * [[Franc Jager]] (1869–1941) * [[Lojze Drašler|Lojze (Alojzij) Drašler]], arhitekt *[[Stane Dremelj]] (1906–1992) * [[Karel Štirn]] (1910–2004) * [[France Popit]] (1921–2013) *[[Stane Kavčič]] * [[Floris Oblak]], slikar (1924–2006) *[[Ivan Malavašič]] pisatelj, pesnik, slikar (1927–2019) *[[Janez Bermež]] * [[Alenka Bikar]] * [[Miran Stanovnik]] * [[Mojca Suhadolc]] * [[Aleš Ogrin]] * [[Sara Živkovič]] * [[Matjaž Končan]] * [[Miša Molk]] * [[Dragan Živadinov]] * [[Saša Petrović]] (Challe Salle) == Glej tudi == * [[Cankarjeva literarna pot]] * [[Tojnica]] *[[Mala Ljubljanica]], [[Močilnik]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |pages=422 |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} * [http://www.visitvrhnika.si Visit Vrhnika] * [http://www.vrhnika.si/ Uradna spletna stran občine Vrhnika] * [http://kraji.eu/slovenija/vrhnika/slo Vrhnika na kraji.eu] {{Vrhnika}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrhnika| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Vrhnika]] k3olz8b525xs1zr0jhcpatu0kze0nmh Adria Airways 0 88484 6772769 6756951 2026-10-31T12:50:33Z Zupi 576 /* Letalska šola Adria Airways */ 6772769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje letalski prevoznik |airline = Adria Airways |logo = Adria_Airways_Logo_Star.svg |logo_size = 190px |IATA = JP |ICAO = ADR |callsign = ADRIA |parent = |founded = marec 1961, Zagreb |ceased = 30. 9. 2019, Ljubljana |headquarters = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]<br>[[Zgornji Brnik]], [[Cerklje na Gorenjskem]], {{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |key_people = Holger Kowarsch, direktor |hubs = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |focus_cities = *[[Letališče Priština]] *[[Letališče Tirana]] |frequent_flyer = [[Miles & More]] |lounge = Senator Lounge |alliance = [[Star Alliance]] |fleet_size = 20 |destinations = 22 + 5 |website = http://www.adria.si |revenue=178 milijonov (2018)}} '''Adria Airways''' je bila največja [[Slovenija|slovenska]] [[letalska družba]] in slovenski [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevoznik]] ter članica združenja letalskih prevoznikov [[Star Alliance]]. Ustanovljena je bila leta 1961. Adria je bila prva letalska družba v Jugoslaviji, ki je letela čez Atlantik 26. junija 1963 z [[Douglas DC-6|DC-6B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=2019|website=ExYuAviation}}</ref> in kasneje z reaktivnim [[Douglas DC-8|DC-8]]. Sedež podjetja je bil na [[Zgornji Brnik|Zgornjem Brniku]]. Opravljala je [[redna letalska linija|redne]] in [[čarter]]ske lete na 31 destinacij v 23 večinoma [[Evropa|evropskih]] državah. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja razglasil stečaj. == Zgodovina == === 1960: Prva leta === [[Slika:Inex-Adria Airways Douglas DC-6B Volpati.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet, [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], na letališču Le Bourget, leta 1971.]] [[File:Adria Airways Douglas DC-6B at JFK.jpg|thumb|240px|Adria Airways Douglas DC-6B JFK]] [[File:Adria Airways Caravelle Manteufel.jpg|thumb|240px|Adria Airways Caravelle Manteufel]] [[Slika:Inex Adria Douglas DC-9 Marmet-1.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9-33]] na letališču Frankfurt leta 1976.]] [[File:YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 (24045741267).jpg|thumb|240px|YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 ]] [[File:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Adria Airways AN1130516.jpg|thumb|240px|McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways ]] [[Slika:Adria Airways DHC-7 Maiwald.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, DHC-7, na letališču [[Stuttgart]], leta 1989.]] [[File:Adria Airways (Cirrus Airlines) Boeing 737-53C D-ACIN (25951619722).jpg|thumb|240px|Adria Airways Boeing 737-53C]] [[File:Adria Airways Fokker 100 Stegmeier.jpg|thumb|240px|Adria Airways Fokker 100 Stegmeier]] [[File:Airbus A320-231, Adria Airways AN0973870.jpg|thumb|240px|Airbus A320-231, Adria Airways]] [[Slika:Adria Airways Airbus A320 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320-231]], S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.]] [[File:Canadair CL-600-2B19 Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways AN0361481.jpg|thumb|240px|Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways]] [[File:S5-AAL CRJ900 Adria CPH.jpg|thumb|240px|S5-AAL CRJ900 Adria CPH]] Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot '''Adria Aviopromet''' z bazo na [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebškem letališču]] z nizozemskimi posadkami družbe [[KLM]]. Odločili so se za nakup štirih letal DC-6B od nizozemske letalske družbe KLM. Prvi komercialni let je bil opravljen v avgustu 1961 z letalom [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]. V letu 1961 je Adria pričela operacije z dvema letaloma DC-6B. Prvi direktor družbe je bil [[Mirko Zlatnar]], ki je pred tem skušal na [[Letališče Lesce|letališču Lesce]] ustanoviti podobno podjetje z imenom ''Slovenski aerotransport''. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961. Konec leta 1961 je Adria zaposlovala 41 ljudi. Drugi dve letali sta prišli v aprilu 1962. Prvi piloti in mehaniki so prišli iz vrst [[JAT]] in jugoslovanskega vojnega letalstva. [[File:Adria Airways Switzerland Saab 2000.jpg|thumb|240px|Adria Airways Switzerland Saab 2000]] Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz [[Nemčija|Nemčije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Skandinavija|Skandinavije]] na [[Jadransko morje|jadransko obalo]]. Z odprtjem novega [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|ljubljanskega letališča]] je Adria 1964 leta preselila glavno bazno letališče iz [[Zagreb]]a v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Do konca leta 1965 so Adriina letala pristajala na 130 letališčih v 64 državah Evrope, Afrike, Azije in Severne Amerike. Leta 1968 je začela uvajati redne linijske lete v domačem prometu prva proga je bila Ljubljana-Beograd, postopoma so sledile druge. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo [[InterExport]] v [[Beograd]]u, tako se je družba preimenovala v '''Inex-Adria Aviopromet '''(Inex-Adria Airways).<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Adria Airways |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |volume=A–O |pages=6}}</ref> Flota se je znova začela spreminjati. === 1970: Letala na reaktivni pogon === V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo [[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih. Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]. Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno. Leta 1972 je Adria najela 147 tonskega štiri motornega reaktivnega dolgoprogaša [[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]] in vzpostavila redne lete v [[ZDA]] in [[Kanada|Kanado]], lete so opravljali eno sezono. Povečali so število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. === 1980: Modernizacija === Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti. Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala [[McDonnell Douglas MD-80]]. Eno izmed teh letal je bilo udeleženo v [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa|nesreči na Korziki]], v kateri so umrli vsi potniki in člani posadke. V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Švica|Švico]], ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa. Leta 1983 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]–[[Larnaka]]. Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal [[Airbus A320]] in s tem postali eni prvih operaterjev tega letala. Prav tako so kupili dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]] zaradi [[Zimske olimpijske igre 1984|Zimskih olimpijskih iger]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Prvega avgusta 1985 je Adria postala članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|IATA]]. Decembra 1985 je Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje [[Inex]], postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.<ref name="Slovenika"/> Leta 1987 je Adria prepeljala 1.733.590 potnikov. V letu 1989 je v floto prispel prvi [[Airbus A320|A320]], triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal [[Airbus]]. Poganjali so ga prvi motorji IAE 2500 (IAE Engines). To je tudi začetek internega vzdrževanja letal Airbus A320 v Adria tehniki. [[Slika:Adria_Airways_Bucuresti_Rombac_1-11-561RC_One-Eleven_Haafke-1.jpg|sličica|241x241_pik|Adria Airways [[BAC One-Eleven]]]] === 1990: Nastajanje rednega prevoznika === Ko je [[Jugoslavija]] pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na [[Jadransko morje|Jadranu]]. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova [[Airbus A320|Airbusa A320]]. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na [[Brnik]]u in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil poškodovan, zato je odletel v [[Toulouse]] na skoraj enoletno popravilo. Precej sta bili poškodovani tudi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash-7]] in DC-9-33 RC. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču [[Celovec]] in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami. Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri [[Airbus A320]], štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam. Leta 1991 je družba oddala v najem letalo [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] novo ustanovljeni družbi [[Croatia Airlines]] v Zagrebu. Izguba domačega prometa v druge republike nekdanje Jugoslavije je povzročila tudi spremembo strukture prevozov. Čarterske lete, ki so prej predstavljali približno 90 % poletov, so zamenjale redne linije, ki so predstavljale 70 % vseh poletov. Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v [[Evropa|Evropo]].<ref name="Slovenika"/> Leta 1996 je družba začela dogovore z [[Lufthansa|Lufthanso]]. Aprila 1997 je Adria naročila dve novi letali [[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-200LR]] z opcijo naročila dodatnega letala. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie. CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR. === 2000: Pridobivanje novih trgov === Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na [[Balkan]]u z Zahodno Evropo z bazo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Začeli so leteti v mesta [[Sarajevo]], [[Skopje]], [[Ohrid]] in [[Tirana]], in jih povezovati s [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]]. Ko se je končala vojna na [[Kosovo|Kosovu]], je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR. Maribor je bil leta 2000 povezan z [[München|Münchnom]], vendar le za kratek poletni čas. Leta 2001 je tudi Adria občutila upadanje števila potnikov, ki so bili posledica [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov]] 11. septembra 2001. Julija 2002 je [[Bombardier Aerospace]] izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v [[Evropa|Evropi]], za vzdrževanje letal CRJ. Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov [[Star Alliance]].<ref name="Slovenika"/> Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR. Eno leto za tem so najeli dve letali [[Boeing 737|Boeing 737-500]] (112 sedežev) kot kompromis med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev). Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali [[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]], ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR. Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu. V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s tremi milijoni EUR izgube. Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319. Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam. === 2010: Prodaja in stečaj === Leta 2010 se iz Adrie izloči družba za vzdrževanje letal Adria Tehnika<ref>{{Navedi splet|url=https://adriatehnika.com/sl/zgodovina/|title=Zgodovina Adrie Tehnika|date=2025}}</ref> in postane samostojno podjetje, kar je bil hud finančni udarec prevozniku, saj sta sektorja tehnike in prometa vedno finančno podpirala drug drugega. Leta 2011 je država Adrii Airways pomagala s 50-milijonsko finančno injekcijo, da bi jo rešila pred propadom. Leta 2015 je prišlo do prvih pogovorov o prodaji družbe, vendar interesa ni izrazila nobena resna letalska družba, temveč le manjše neznane letalske družbe in skladi.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Težavam Adrie Airways ni videti konca |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/tezavam-adrie-airways-ni-videti-konca/375859 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding. Novi lastnik je obljubil razvoj in dokapitalizacijo družbe, do česar pa ni prišlo. Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo o nameri s predstavniki podjetja [[Suhoj]] o dolgoročnem najemu 15 letal tipa [[Suhoj Superjet|Suhoj Superjet 100]].<ref name="SSJ 100">{{navedi novice| url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/adria-airways-v-najem-suhojevih-letal-117841.html|title=Adria Airways v najem suhojevih letal.|work=[[Delo (časopis)]] |date=26. 11. 2018 |accessdate=3. 4. 2019}}</ref> Dobava prvih letal je bila predvidena spomladi 2019. Do dogovora ni prišlo.<ref name="SSJ 100a">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|title=Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=2. 4. 2019|accessdate=3. 4. 2019|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402151153/http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|url-status=dead}}</ref> V tem času je finančno stanje družbe postalo zelo kritično in pojavila so se prva opozorila o možni plačilni nesposobnosti. Zaradi potez vodstva je bila družba vse bolj v rdečih številkah, zaradi česar ni bilo več možno poravnavati obveznosti do dobaviteljev in leasing hiš. Slednje so po obdobju neplačil pričele odvzemati letala, katerih lastnice so bile. To je poleti 2019 pripeljalo do združevanja in množične odpoved letov, kar je dokončno omajalo ugled družbe. Agencija za civilno letalstvo je odredila izredni nadzor nad družbo in zahtevala poročila o finančnem stanju. 23. septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Po tem datumu je Adria zaradi pomanjkanja denarja pričela odpovedovati večino letov. Tržni inšpektorat je Adrii Airways naložil tudi globo zaradi zavajanja potrošnikov pri prodaji letalskih vozovnic za lete, čeprav je družba vedela, da jih ne bo mogla izvesti.<ref>{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Družbi Adria Airways d.o.o. izrečena globa zaradi nepoštene poslovne prakse – izjava za javnost {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2019-09-28-druzbi-adria-airways-d-o-o-izrecena-globa-zaradi-nepostene-poslovne-prakse-izjava-za-javnost/ |access-date=2026-09-27 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Dne 29.9.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom [[Canadair Regional Jet|CRJ900]] iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma. Pilota sta bila Primož Jovanović ter kopilot Marko Kastelic. Družba je 30.9.2019 na [[Kranj|kranjsko]] okrožno sodišče vložila predlog za [[stečaj]]. Razglašen je bil [[bankrot]] družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov. Agencija za civilno letalstvo je družbi odvzela operativno dovoljenje, več kot 500 zaposlenih pa je prejelo odpovedi. Naslednika Adrie Airways še ni na vidiku, saj bi bilo za postavitev novega nacionalnega prevoznika potrebno pripraviti znatna sredstva za nakup letal, šolanje pilotov in na koncu tudi dobre pogoje dela na evropskem trgu. == Letalska šola Adria Airways == Letalska šola Adria Airways je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteto za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Namen šole je bil usposabljanje bodočih prometnih [[Pilot|pilotov]] v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Letalska šola AA je izšolala tudi veliko privatnih pilotov in inštruktorjev letenja ter vzdrževala kontinuiran dotok novega kadra na trg dela pilotov, izšolala je ogromno količino pilotov iz nekdanje Jugoslavije in tujih pilotov, predvsem Libijcev, Skandinavcev in Italijanov. Inštruktorski kolektiv je štel 7 inštruktorjev letenja. Flota letalske šole je bila na vrhuncu namensko enotna in je imela vsa letala izključno [[Združene države Amerike|ameriškega]] proizvajalca [[Piper Aircraft]]. Obsegala je: 4 letala [[Piper PA-38 Tomahawk]], 1 letalo [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Warrior]], 2 letali Piper PA-28 Arrow, 1 dvomotorno letalo [[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca I]] in 1 simulator letenja [[Simulator letenja|FNTP II]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] šolanje in šolanje za certifikat [[Multi-crew cooperation|MCC - letenje v veččlanski posadki]] preden so kandidati lahko pristopili na [[type rating]] v tujini za [[McDonnell Douglas DC-9]], [[McDonnell Douglas MD-80]] ali [[Airbus A320|Airbus A-320]]. Takšna letalska šola je dajala izjemne rezultate ter hitro napredovanje po sorodnih tipih letal in visoko kvaliteto kadra. Letalska šola je v kasnejšem obdobju spreminjala floto. Najprej je prodala dvomotorno letalo, ki ga je nato morala najemati iz Avstrije, večinoma je šlo za [[Diamond DA42|Diamond DA-42]]. Kasneje so odprodali še enega Arrowa in Warriorja. Kupila so se tri zelo lahka letala CZAW [[CZAW SportCruiser|SportCruiser]] za osnovno šolanje in [[SOCATA TB|TB-10 Tobago]] za šolanje instrumentalnega letenja. Če se je nekdo šolal na določenem tipu letala, je v primeru izpada moral čakati, saj so bila vsa letala namenska. Mešanje različnih tipov letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav v zadnjih letih znižalo kvaliteto šolanja. Zaradi odprodaje dvomotornega letala so kandidati za šolanje čakali tudi do pol leta, da se jih je nabralo dovolj za izposojo dvomotornega letala. Enotna flota [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letal]] z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. Letalska šola je podobno, kot matična družba, prodajala šolanja še v času, ko je bilo jasno, da bo prišlo do stečaja matične družbe. Mnogi učenci, ki so stroške šolanja plačali vnaprej, so ob stečaju posledično ostali brez vplačanega denarja. Letalska šola je v svoji zgodovini izšolala okoli 2800 pilotov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-adrijini-letalski-soli-tecajnike-zavajali-vse-do-njenega-konca/503192|title=V Adrijini letalski šoli tečajnike zavajali vse do njenega konca|date=25.10.2019}}</ref> {| class="wikitable" |+Flota letalske šole AA !št. !Letalo ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] MSN !Izvor !Vloga |- |4 |[[Piper PA-38 Tomahawk]] |S5-DAA msn: 38-78A0476 S5-DBH msn: 38-78A0423 S5-DAZ msn: 38-79A0258 S5-DHA msn: 38-78A0379 |{{USA}} |PPL(A), NVFR, FI(A) |- |1 |[[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28-161 Warrior]] | |{{USA}} |PPL(A), NVFR, aerotaxi |- |2 |Piper PA-28 Arrow |S5-DAB msn: 2803011 S5-DAC msn: 2803012 |{{USA}} |CPL(A), SE/IR, aerotaxi |- |1 |[[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca III]] |S5-CAA msn: 34-8233058 |{{USA}} |CPL(A), MEP, ME/IR, CRI(MEP), aerotaxi |- |1 |CAE Inc. [[Simulator letenja|FNTP II]] | |{{CAN}} |SEP(L), MEP(L), SE/IR, ME/IR, MCC |} == Destinacije == Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways. {| class="wikitable" |- | style="background:#ffe6bd;"| |matično letališče (hub) |- || |celoletna linija |- | style="background:#dfd;"| |sezonska linija (poletni vozni red 2019) |} ===Redne destinacije iz Ljubljane<ref>{{navedi splet |url=https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |title=Adria Airways |date=30 June 2016 |accessdate=2016-07-25 |archive-date=2015-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151116202815/https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |url-status=dead }}</ref>=== [[Slika:Airbus_Adria_Airways.JPG|thumb|right|240px|Airbus na Letališču Jožeta Pučnika]] [[Slika:Adria Airways CRJ-900 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.]] [[Slika:2010-06-30 CRJ200 Adria S5-AAH EDDF 01.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.]] [[Slika:S5-AAT landing in Frankfurt.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320]], S5-AAT, v retro barvah.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Amsterdam]]||{{flag|Nizozemska}}||align=center|AMS||align=center|EHAM||[[Letališče Schiphol]] |- |[[Bruselj]]||{{flag|Belgija}}||align=center|BRU||align=center|EBBR||[[Letališče Bruselj]] |- |[[Dunaj]]||{{flag|Austria}}||align=center|VIE||align=center|LOWW||[[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj-Schwechat]] |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |- |[[Kobenhavn]]||{{flag|Danska}}||align=center|CPH||align=center|EKCH||[[Letališče Kastrup]] |-style="background:#dfd;" |[[Manchester]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}||align=center|MAN||align=center|EGCC||[[Letališče Manchester]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |- |[[Pariz]]||{{flag|Francija}}||align=center|CDG||align=center|LFPG|||[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] |- |[[Podgorica]]||{{flag|Črna Gora}}||align=center|TGD||align=center|LYPG||[[Letališče Podgorica]] |- |[[Praga]]||{{flag|Češka}}||align=center|PRG||align=center|LKPR||[[Letališče Václava Havla Praga]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Priština]]||{{flag|Kosovo}}||align=center|PRN||align=center|BKPR||[[Mednarodno letališče Priština|Letališče Priština]] |- |[[Sarajevo]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|SJJ||align=center|LQSA||[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo-Butmir]] |- |[[Skopje]]||{{flag|Makedonija}}||align=center|SKP||align=center|LWSK||[[Letališče Skopje]] |- |[[Sofija]]||{{flag|Bolgarija}}||align=center|SOF||align=center|LBSF||[[Letališče Sofija]] |-style="background:#dfd;" |[[Tel Aviv]]||{{flag|Izrael}}||align=center|TLV||align=center|LLBG||[[Letališče Ben Gurion Tel Aviv]] |- |[[Tirana]]||{{flag|Albanija}}||align=center|TIA||align=center|LATI||[[Letališče Nënë Tereza Tirana]] |- |[[Zürich]]||{{flag|Švica}}||align=center|ZRH||align=center|LSZH||[[Letališče Zürich-Kloten]] |} ===Redne destinacije iz Prištine=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} === Redne destinacije iz Tirane === [[Slika:Adria.airways.b737-500.ur-gas.taxis.arp.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Boeing 737|Boeing 737-500]] na letališču London Gatwick, leta 2005.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF|||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} ===Čarterske destinacije iz Ljubljane=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |-style="background:#dfd;" |[[Antalya]]||{{flag|Turčija}}||align=center|AYT||align=center|LTAI|| [[Letališče Antalija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kios]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JKH||align=center|LGHI||[[Letališče Kios]] |-style="background:#dfd;" |[[Girona]]||{{flag|Španija}}||align=center|GRO||align=center|LEGE||[[Letališče Girona–Costa Brava]] |-style="background:#dfd;" |[[Heraklion]]||{{flag|Grčija}}||align=center|HER||align=center|LGIR||[[Letališče Heraklion]] |-style="background:#dfd;" |[[Hurgada]]||{{flag|Egipt}}||align=center|HRG||align=center|HEGN||[[Letališče Hurghada]] |-style="background:#dfd;" |[[Karpatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|AOK||align=center|LGKP||[[Letališče Karpathos]] |-style="background:#dfd;" |[[Kefalonija]]||{{flag|Grčija}}||align=center|EFL||align=center|LGKF||[[Letališče Kefalonija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kos (otok)|Kos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|KGS||align=center|LGKO||[[Letališče Kos]] |-style="background:#dfd;" |[[Lamezia Terme]]||{{flag|Italija}}||align=center|SUF||align=center|LICA||[[Letališče Lamezia Terme]] |-style="background:#dfd;" |[[Lesbos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|MJT||align=center|LGMT||[[Letališče Mytilene]] |-style="background:#dfd;" |[[Preveza]]||{{flag|Grčija}}||align=center|PVK||align=center|LGPZ||[[Letališče Preveza-Lefkada Aktion National Airport|Letališče Preveza-Lefkada, Aktion]] |-style="background:#dfd;" |[[Rodos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|RHO||align=center|LGRP||[[Letališče Diagoras, Rodos]] |-style="background:#dfd;" |[[Samos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|SMI||align=center|LGSM||[[Letališče Samos]] |-style="background:#dfd;" |[[Santorini]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JTR||align=center|LGSR||[[Letališče Santorini (Thira)]] |-style="background:#dfd;" |[[Skiatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JSI||align=center|LGSK||[[Letališče Skiatos]] |-style="background:#dfd;" |[[Zakintos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|ZTH||align=center|LGZA||[[Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos|Letališče D. Solomos Zakintos]] |} == Flota == === Flota === Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019. {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Flota leta 2019 AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. || Št. sedežev ||Različica in [[Regionalizacija Slovenije|reg.]] || Opombe |- | align="center" |[[Airbus A320|Airbus A319-100]]|| align="center" |3|| align="center" |142/144||<u>A319-111</u>: S5-AAX<br><u>A319-132</u>: S5-AAP, S5-AAR ||S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-700]]|| align="center" |2|| align="center" |70||<u>CRJ-700ER</u>: S5-AAY, S5-AAZ||S5-AAZ na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Luxair]].<ref name="Posoja letal 2019" /> |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]]|| align="center" |9|| align="center" |86/90 ||<u>CRJ-900ER</u>: S5-AFB<br><u>CRJ-900LR</u>: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC||S5-AAV v barvah [[Star Alliance]].<br>Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.<ref name="Širitev flote v 2020">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2019/04/adria-considering-bombardier-jet-lease.html|title=Adria considering Bombardier jet lease.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=10. 4. 2019 |accessdate=23. 7. 2019}}</ref><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Lufthansa]].<ref name="Posoja letal 2019" /><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Austrian Airlines]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401121450/http://sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |[[Saab 2000]]|| align="center" |4|| align="center" |50||S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ||Eno letalo na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Swiss International Air Lines]].<ref name="Posoja Saab 2000">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2018/10/adria-inks-swiss-wet-lease-deal.html|title=Adria inks Swiss wet-lease deal.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=8. 10. 2018 |accessdate=6. 11. 2018}}</ref> |- !Skupno !20 !1556 |} === Nekdanja flota === Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|website=ex yu aviation}}</ref><ref name="Nekdanja flota">{{navedi novice|url=https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|title=Nekdanja flota.|work=[[Planespotters.net]]|date=21. 6. 2018|accessdate=29. 6. 2018|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131604/https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|url-status=dead}}</ref><ref name="Adria Airways zgodovina">{{navedi novice|url=https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|title=Adria Airways zgodovina.|work=[[Adria.si]]|date=29. 6. 2018|accessdate=29. 6. 2018|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131526/https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|url-status=dead}}</ref> {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Nekdanja flota AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. !Registracija||Čas uporabe || Opombe |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]|| align="center" |4 |YU-AFC,YU-AFD, YU-AFE, YU-AFF || align="center" |1961–??|| |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6A]]|| align="center" |1 |YU-AFG|| align="center" |1971–??|| |- |[[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]]|| align="center" |1 |N806SW|| align="center" |1972–1972|| |- |[[Sud Aviation Caravelle|Sud Aviation SE 210 Caravelle]]|| align="center" |1 |YU-AJE|| align="center" |??–??|| |- |[[Airbus A320|Airbus A320-200]]|| align="center" |5 |S5-AAA (YU-AOA), S5-AAB (YU-AOD), S5-AAC (YU-AOE), YU-AOB, S5-AAS, S5-AAT || align="center" |1989–2015|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-400]]|| align="center" |1 |UR-GAV|| align="center" |2007–2007|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-500]]|| align="center" |3 |S5-AAM, D-ACIN, UR-GAS|| align="center" |2006–2009|| |- |[[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-100/200]]|| align="center" |9 |<u>CRJ100</u>: S5-AAH, F-GPYQ, EC-JOD <u>CRJ200</u>: S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG, S5-AAI, S5-AAJ | align="center" |1998–2016|| |- |[[De Havilland Canada Dash 7]]|| align="center" |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF)|| align="center" |1984–1998|| |- |[[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] |2 |S5-ABF (YU-AHJ), S5-ABH (YU-AJF) | | |- |McDonnell Douglas DC-9-32 |7 |YU-AJO, YU-AJR, YU-AHR, YU-AJB, YU-AJN; YU-AJX in YU-AJY | | |- |McDonnell Douglas DC-9-33CF |4 |S5-ABG (YU-AHW), YU-AJP <u>DC-9-50</u>: YU-AJT, YU-AJU | | |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-81]] |1 |S5-ABE (YU-AJZ) | | |- |McDonnell Douglas MD-82 |5 |YU-ANA, S5-ABA (YU-ANB), S5-ABB (YU-ANC), S5-ABC (YU-ANG), S5-ABD (YU-ANO) | | |- |BAC 1-11 / ROMBAC 1-11 |6 |YU-ANR , YU-AKN, YU-ANN , YU-ANM , YU-ANT, YU-ANS | | |- |[[De Havilland Canada Dash 7|DeHavilland DHC-7]] |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF) | | |- |[[Saab 2000]] |4 |5-AFJ, S5-AFG, S5-AFF, S5-AFE | | |- |[[Fokker 50]] |1 |I-MLRT | |tovor |- |[[Saab 340]]|| align="center" |2 | S5-BAM, S5-BAN|| align="center" |2006–2008||tovor |- |'''Skupno''' |62 | colspan="3" | |- |} == Lastništvo == Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016: * AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 % == Nesreče == * [[19. marec]] [[1972]], YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v [[Aden, Jemen|Adnu]] ([[Jemen]]) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča. * [[23. november]] [[1974]], YU-AJN, v [[Beograd]]u je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke. * [[30. oktober]] [[1975]], YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec. * [[10. september]] [[1976]], YU-AJR, [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976|trčenje v zraku nad Vrbovcem]] ([[Hrvaška]]) med [[Hawker Siddeley Trident]]om družbe [[British Airways]] in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30. * [[1. december]] [[1981]], YU-ANA, [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] se je med približevanjem [[Letališče Ajaccio|letališču Ajaccio]] zaletel v goro [[San Pietro]], pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom. === Incidenti === * Leta [[1984]], YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles. * Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup. == Glej tudi == * [[Seznam letalskih prevoznikov]] == Opombe == {{sklici}} ==Viri== * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20160527182732/https://www.adria.si/ Domača spletna stran Adrie Airways (archive.org)] * [https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-in-tihi-ponos-na-cas-ko-je-slovenija-imela-svoja-krila.html Zgodbe in tihi ponos na čas, ko je Slovenija imela svoja krila] {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Adria Airways]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1961]] [[Kategorija:Letalski prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Star Alliance]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2019]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] 76ibc22lxbrc07eev80ldc1ye0rjisr Uporabnik:TadejM 2 88669 6772845 6771562 2026-10-31T15:57:09Z TadejM 738 +1 članek: [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026]] 6772845 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (468). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 23. oktober 2025 (CEST) Slika:Minor Barnstar.png|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja#Manjša zvezda|manjšo zvezdo]] za številne prispevke slovenskih oznak na [[:d:User:TadejM|Wikipodatkih]], ki so mnogokrat v pomoč tudi pri urejanju Wikipedije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 16. oktober 2026 (CEST) </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] 7zd46zzoei01zw7wvxr3b74sz19qugu Italijanska mesta 0 96242 6772865 6765791 2026-10-31T17:08:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772865 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|razlog=Nepravilna uporaba predlog za sklicevanje, italijanšina |datum=julij 2026}} Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}). == Mesto kot častni naslov == Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, * ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne, * ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in * ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi. Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna. == Seznam občin s statusom mesta == === Abruci === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}</ref> |- || [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}</ref> |- || [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]<ref>{{navedi splet|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}</ref> |- || [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}} |- || [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15. december 2018}}</ref> |- || [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007 |- || [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25. oktober 2024}}</ref> |- || [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi novice | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23. avgust 2012 | date = 19. maj 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]<ref>{{navedi knjigo|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}</ref> |- || [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10. november 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|13. julij 2004}} |- |[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije<ref>{{navedi knjigo|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}</ref> |- || [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- |[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22. februar 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2. december 2015|website = Archivio - il Centro|archive-date = 2016-03-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20160310113759/http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|url-status = dead}}</ref> |- || '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}</ref> |- || [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 |- ||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005 |- || [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || || <ref>{{navedi splet |url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004 |access-date= 2025-07-03 |archive-date= 2023-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231004152524/https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |url-status= dead }}</ref> |- |[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022<ref>{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}</ref> <references group="513" responsive="0" /> |- || [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007 |- || [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]<ref>Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.</ref> |- || [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo (title I, art. 16) |format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}</ref> |- || '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju<ref>{{navedi knjigo|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}</ref> |} === Bazilikata === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991 |- || [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735 |- || [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005, |- || [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7. april 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}</ref> |- || [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- ||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021 |- || '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom>{{Navedi splet |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ |titel=Ufficio araldico - Fascicoli comunali |sito=Archivio Centrale dello Stato |date=15. januar 2014 |access-date=15. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419233606/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ }}</ref> |- || '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024<ref>{{navedi splet |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010 |- || [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967<ref name=ACSFascCom /> |} === Kalabrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |+ |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973<ref>{{navedi splet|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994 |- || [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}} |- || '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] |- || [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012<ref>{{navedi splet| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}</ref> |- || [[Corigliano Calabro]]<ref name="Corigliano-Rossano">Il 31. marec 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{navedi splet|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2. februar 2018, n. 2|format=PDF|date=2. februar 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27. februar 2022}}</ref>|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2. september 1997<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15. april 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29. januar 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}</ref> |- || [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]<ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}</ref> |- || [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000 |- || [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963 |- || [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}</ref> |- || [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002 |- | [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2. junij 2016 |access-date=27. marec 2017}}</ref> |- || [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile |- || [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24. marec 2012 }}</ref> |- || [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13. november 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|url-status=dead}}</ref> |- || [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8. februar 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24. november 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}</ref> |- || '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934<ref>Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.</ref> |- || [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14. april 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3. junij 1745<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || <ref>{{navedi splet |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21. december 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]<ref name="Corigliano-Rossano" /> || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}</ref> |- || [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&p=378&event=vediallegato&id=356&seq=fileupload&allegato=fileupload&bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12. februar 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27. oktober 2020}}</ref> |- || [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||<ref name=":6" /> |- || [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref name=":6">{{navedi splet |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15. julij 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}</ref> |- || [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}</ref> |- || [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974<ref>{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}</ref> |- || [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008<ref>{{navedi splet|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&id_file=6288&id_doc=30171223&sez=10&date1=30/12/2020&date2=14/01/2021&view=si |access-date=21. december 2024 |format=pdf |p=8 }}</ref> |- || [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009<ref>{{navedi splet |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di "location" |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8. maj 2009 |access-date=21. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24. november 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28. julij 2005 |- || [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20. april 2018 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]] |- || '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005 |} === Kampanija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt |- || [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25. september 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2. avgust 1754 |- || [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino<ref name=":5">{{navedi knjigo|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> |- || [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999 |- || [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002 |- || [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998 |- || [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Atrani]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |830 c.a |priznanje s strani bizantinskega cesarja<ref name=":5" /> |- || '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990 |- || [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10. junij 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}</ref> |- || [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29. junij 2010 |access-date=16. marec 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000 |- || [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]<ref>{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |title= Statuto comunale di Campagna (Art. 3) }}</ref> |- || [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV<ref name=":5" /> |- || [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990 |- || [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{navedi splet| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3. april 2022| archive-date= 3. oktober 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}</ref> |- || '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863 |- || [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965<ref>{{navedi splet | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}</ref> |- || [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11. marec 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve<!-- title generato automaticamente -->|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|url-status=dead}}</ref> |- || [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12. junij 2013|archive-date=3. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}</ref> |- || [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}</ref> |- |[[Gragnano]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |2024 |DPR 9. januarja 2024 |- || [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}</ref> |- |[[Lettere, Italija|Lettere]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |892 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734 |- || [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9. junij 2015<ref>{{navedi splet|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}</ref>. |- || [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- |[[Minori, Italija|Minori]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |897 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}</ref> |- || [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007 |- || [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006 |- || [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997<ref>{{navedi splet|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}</ref> |- || [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel. junij 1510<ref>A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata "location fedelissima e nobilissima" e "location demaniale" con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)</ref> |- || [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005 |- || [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008 |- || [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870 |- || [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002 |- || [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR |- || [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007 |- || [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000 |- || [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949<ref>{{navedi splet|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21. december 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|url-status=dead}}</ref><ref>Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23. junij 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21. december 2024}}</ref> |- || [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016 |- || [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998<ref>{{navedi splet| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html| title=San Giorgio celebra il suo title di location}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005<ref>{{navedi splet| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}</ref> |- || [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}</ref> |- || [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto<ref>{{navedi splet |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20. junij 1930<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005 |- || [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}} |- || [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}</ref> |- || [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''<ref>{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4. oktober 2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4. oktober 2015</ref> |- || [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale<ref>{{navedi splet |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |title=Comune di Teggiano<!-- title generato automaticamente --> |access-date=9. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16. januar 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008<ref>{{navedi splet|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}</ref> |- || [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3. november 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}</ref> |- || [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132| title=Trevico| access-date=2025-07-03| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411141214/https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132| archive-date=2025-04-11| url-status=dead}}</ref> |- || [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8. julij 2000 |- || [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002 |} === Emilija - Romanja === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015<ref>{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}</ref> |- || [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10. junij 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}</ref> DCG 8. novembra 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}</ref> |- || [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}} |- || [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa "location": ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}</ref> |- || [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006<ref>{{navedi splet|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7. november 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castel. maj re]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel. maj re |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |url-status= dead }}</ref> |- || [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10. januar 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}} |- || '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4. april 2021}}</ref> |- || [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024<ref>{{navedi splet|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9. november 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3. september 2022|editor=buongiornoRimini}}</ref> |- || [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10. maj 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}</ref>; confermato con RDL 29. november 1928 |- || [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999<ref>{{navedi splet |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2. april 2022 |archive-date= 2. april 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||<ref>{{navedi splet|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}<ref name=":0">Creata "location di prima classe" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013<ref>{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}</ref> |- || [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}} |- || [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019<ref>{{navedi splet |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-. marec -2019.html |title= Anche Formigine diventa una "location". Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13. marec 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023 |- || [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14. marec 2016 }}</ref> |- || [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16. december 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}</ref> |- || [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2. julij 2002<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9. december 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}</ref> |- || [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 7. september 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]<ref>{{navedi knjigo|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13. april 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}</ref> |- || '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":0" /> |- || [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26. november 2009 |archive-date= 12. februar 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":1">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.</ref> |- || [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII<ref>{{navedi splet| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}</ref> |- || '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938<ref name=":1" /><ref>{{navedi splet |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18. julij 2006 |- || '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}} |- || '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7. december 2016 |archive-date= 20. december 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928 |- || [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001<ref>[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]</ref> |- || [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8. avgust 1828<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}</ref> |- || [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003 |- || [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}</ref> |- || [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}</ref> |} === Furlanija - Julijska krajina === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |2009 |Decreto del Presidente della Regione 13. november 2009<ref>{{navedi splet| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25. november 2009 }}</ref> |- || [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423 |- || [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||<ref name=citta-taa/> Vedi<ref>{{navedi splet|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}</ref> |- || [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108 |- || '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983<ref>{{navedi splet|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}</ref> |- || [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39 |- || [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73 |- || [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72 |- || [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}</ref> |- || [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71 |- || '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840 | Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)<ref name=citta-ven/><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}</ref> |- |[[Ronke]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |2022 |Dekret predsednika dežele<ref>{{navedi splet| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-. marec -2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}</ref> |- || [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||<ref name=citta-ven/> |- || [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138 |- || [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||<ref>{{navedi knjigo|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10. december 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}</ref> |- || [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}</ref> |- || '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815<ref name="regia-ven">Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |} === Lacij === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}</ref> |- |[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006<ref>{{navedi splet| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}</ref> |- || [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}} |- || [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||<ref>{{navedi splet| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}</ref> |- || [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location <!-- |website= Il Pontino.it -->|website=web.archive.org|date=1º. februar 2014|access-date=2. september 2020|archive-date=1. februar 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024<ref>{{navedi splet |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21. marec 2024 |access-date=13. april 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27. januar 2016 |access-date=27. januar 2016}}</ref> |- || [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989<ref>{{navedi splet|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref>{{navedi splet|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}</ref> |- || [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17. maj 1844<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}</ref> |- || [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4. avgust 1863<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}} </ref> |- || [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004 |- || [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli "Statuta Civitatis Ferentini"<ref>{{navedi splet |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}</ref> |- || [[Fondi, Italija|Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title= Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}} |- || '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||<ref>Art. 2 dello Statuto comunale.</ref> |- || [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}} |- || [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23. september 1828 {{navedi vir}} |- || [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}</ref> |- || [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011 |- || [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011 |- || [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||<ref>{{navedi splet | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI<ref>{{navedi splet | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3. julij 1835 {{navedi vir}} |- || [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021 |- || [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja<ref>[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]</ref> |- || [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845<ref>Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.</ref> |- || [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}} |- || [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23. maj 1837)<ref>{{navedi splet |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29. marec 2018 |access-date=29. marec 2018 |archive-date=30. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005<ref>{{navedi splet |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI<ref>{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}</ref> |- || [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11. november 1952)<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}</ref> |- || [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997 |- || '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' ("Urbe" per antonomasia sin dall'antichità)<ref>{{navedi knjigo|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}</ref> |- || [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII<ref>{{navedi splet| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}</ref> |- || [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 || |- || [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}</ref> |- || [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27. julij 2021<ref>{{navedi splet| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995 |- || [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929 |- || [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26. september 1843 |- || [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}</ref> |- || [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]<ref>{{navedi splet|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X<ref>{{navedi splet| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&id=644 |title= Comune di Zagarolo }}</ref> |} === Ligurija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alassio]] |[[Provincia di Savona|Savona]] |1540 |<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}</ref> |- || [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Bordighera]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}</ref> |- || [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}</ref> |- || [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006<ref>{{navedi splet|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648 | Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}</ref><ref name=":2">Creata "location di seconda classe" (rango di conte) durante il primo Impero francese.</ref> |- |[[Diano Marina]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}</ref> |- || [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006 |- || '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":3">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22. junij 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]</ref> |- || '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}</ref> |- || '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}</ref> |- |[[Luni]] |[[Provincia della Spezia|La Spezia]] |2021 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}</ref> |- || [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021 |- || [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]<ref>{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}</ref> |- || '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}<ref name=":2" /> |- |[[Sestri Levante]] |[[location metropolitana di Genova|Genova]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}</ref> |- || [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |} === Lombardija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}</ref> |- || [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref>{{navedi splet|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}</ref> |- || [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}</ref> |- || [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7. oktober 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; DPR 20. aprila 1954<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010<ref>"Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67"</ref> |- || '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom">Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.</ref><ref name=":8">{{navedi knjigo|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30. september 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}</ref> |- || [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}</ref><ref>{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}</ref> |- || [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594<ref>{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28. julij 2014}}</ref> |- || '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /><ref name=":4">Creata "Buona location" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25. julij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title="Non chiamatelo Comune: Bresso è location"}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}</ref> |- || [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}</ref> |- || [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}</ref> |- || [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19. november 2019|archive-date=30. julij 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}</ref> |- || [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}</ref> |- || [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18. julij 2012<ref>{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14. december 2015|archive-date=22. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}</ref> |- || [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}</ref> |- || [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}</ref> priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6. oktober 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975<ref>{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title=Comune di Casalpusterlengo - Statuto|access-date=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621091704/https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17. maj 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}</ref> |- |[[Cassano d'Adda]] |[[location metropolitana di Milano|Milano]] |2009 |DPR 8. aprila 2009<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}</ref> |- || [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997<ref>{{navedi splet|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref>{{navedi knjigo|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}</ref> |- || [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974<ref>{{navedi splet|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}</ref> |- || [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001 |- |[[Castiglione Olona]] |[[Provincia di Varese|Varese]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}</ref> |- || [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005 |- || [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 5. oktober 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957<ref>{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}</ref><ref>{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}</ref> |- || [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15. april 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}</ref><ref name=":0" /> |- || [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018 |- || [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}</ref> |- || '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002 |- || [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- |[[Erbusco]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2022 |[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&set=p.461885556131376&type=3 DPR 25. november 2022] |- || [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19. december 1860<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14. december 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}</ref>; riconoscimento DPCM 30. avgust 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gambolò]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2004 |DPR 23. aprila 2004<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}</ref> |- || [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27. december 2021 |archive-date=27. december 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27. junij 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21. december 2024 }}</ref> |- || [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024 |- || [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}</ref> |- || [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]] |[[Provincia di Mantova|Mantova]] |2016 |DPR 6. oktobra 2016<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}</ref> |- || [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003 |- |[[Gropello Cairoli]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2011 |DPR 3. maja 2011 |- |- || [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13. julij 2004 |- || '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22. junij 1848<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> riconfermato nel 1859<ref>{{navedi knjigo|capitolo=Decreto 9. julij 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&pg=PA69}}</ref> |- || [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018<ref>{{navedi splet|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26. april 2018|access-date=2. oktober 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006 |- || [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Lumezzane]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2012 |DPR 3. oktobra 2012<ref>{{navedi splet| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}</ref> |- || [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010 |- || [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}</ref> |- || '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996<ref>{{navedi splet|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}</ref> |- || [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011 |- || [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Mede]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1985 |DPR 6. avgusta 1985<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}</ref> |- || [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&A=2016&Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2. april 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11. april 1816<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}</ref>; location Regia dal 1857<ref name=regia-lom/> |- || [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000<ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}</ref> |- || [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}</ref> |- |[[Nova Milanese]] |[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]] |2008 |DPR 9. januarja 2008<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30. november 2017 |access-date=31. marec 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, |- || [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date=. junij 2013 |pp= 15-16 }}</ref> |- || [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954<ref>{{navedi splet|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}</ref> |- |[[Palestro]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2006 |DPR 25. julij 2006<ref>{{navedi splet | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Ponte San Pietro]] |[[Provincia di Bergamo|Bergamo]] |2021 |DPR 8. aprila 2021<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julij 2006 |- || [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022<ref>{{navedi novice|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}</ref> |- |[[Robbio]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1998 |DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}</ref> |- || [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003 |- || [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014 |- || [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019 |- || [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860 |- || [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021 |- || [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&ATPRSER=10112&pag=&ATPRTIP=&ATPRNUD=&date_delibere=&delibera_dal=&delibera_al=&ATPRGDE=&ATPRCAS=&ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}</ref> |- || [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31. januar 2014}}</ref> |- || [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19. november 2019 |archive-date= 20. september 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003 |- || [[Solférino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007 |DPR 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11. marec 2010 |archive-date= 31. oktober 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |url-status= dead }}</ref> |- || '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31. oktober 1839<ref name=regia-lom/> |- || [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923<ref>{{navedi splet|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}</ref> |- || [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958<ref>{{navedi splet|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}</ref> |- || [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19. september 2013 |archive-date= 15. april 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8. julij 2008 |- || [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816<ref name=":0" /> |- |[[Varzi]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2021 |DPR 13. septembra 2021 |- || [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}</ref> |- || [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]<ref>title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2. februar 1532 {{navedi splet|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}</ref><ref name=citta-pie/><ref>Il title di "location" viene anche riconosciuto nel {{navedi splet |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30. marec 2019 |archive-date= 11. september 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}</ref> |- || [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950<ref>{{navedi splet|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}</ref> |- || [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8. junij 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}} |} === Marke === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017<ref>{{navedi splet|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio">Elencata tra le "location. maj ri". Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.</ref> |- |[[Arcevia]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |1817 |concesso da papa Pio VII 16. september 1817<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}</ref> |- || '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Bolognola]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}</ref> |- ||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; DPR 28. julij 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}</ref> |- || [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007 |- || [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020 |- || [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}} |- || [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}</ref> |- || [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Filottrano]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2002 |DPR 27. februarja 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}</ref> |- || [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR<ref>{{navedi splet|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di "location Regia" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23. januar 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}</ref>; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}} |- |[[Maiolati Spontini]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2022 |DPR 20. oktobra 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}</ref> |- || [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}</ref>; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001 |- || [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}} |- |[[Offida]] |[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] |1831 |Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831 |- || [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30. julij 1790 {{navedi vir}} |- || [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}} |- || '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio2">Elencata tra le "location grandi". Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48</ref> |- || [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da "borgo marinaro" cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}</ref> |- |[[Porto San Giorgio]] |[[Provincia di Fermo|Fermo]] |2011 |DPR 31. maja 2011<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}</ref> |- || [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}} |- |[[Potenza Picena]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] |2015 |DPR 29. oktobra 2015<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}</ref> |- || [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}} |- || [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] <ref>''Illius fulciti presidio'' del 30. julij 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}</ref> |- || [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org">{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}</ref><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it">{{navedi splet|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&TipoPag=prodente|url-status=dead}}</ref> |- || [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] <ref>{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21. januar 2015}}</ref> |- || [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trecastelli]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2018 |DPR 27. aprila 2018<ref>{{navedi splet |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di "location" }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla "''Emixum animi nostri stadium''" del 2. julij 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org"/><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it"/> |- || '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}</ref> |} === Molize === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23. december 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]<ref>{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.</ref> |- || [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> (come "Boiano") |- || '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000 |- || [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Roccamandolfi]] |[[Provincia di Isernia|Isernia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}</ref> |- || [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8. marec 2009|archive-date=20. oktober 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.</ref> |- |} === Piemont === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}} |- || [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name="citta-pie">Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.</ref> |- || '''[[Alessandria, Italija|Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=":3" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838<ref name="Cenni Storici">{{navedi splet|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6. december 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||<ref name=":2" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}</ref> |- || [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}</ref> |- || [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024<ref>{{navedi splet|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10. oktober 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762<ref name=":7">{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}</ref> |- || '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984<ref>[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250703110302/https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf |date=2025-07-03 }} Statuto Comunale</ref> |- || [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]</ref> |- || [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Borgomasino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}</ref> |- || [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760<ref name=":7" />; priznanje z DCG 4. februarja 1935<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}</ref> |- || <!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --> [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006 |- || [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16. junij 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia<ref>[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&pg=PA374&lpg=PA374&dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&source=bl&ots=NUvRWFfVU2&sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&f=false]</ref>; LLPP 15. maj 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}</ref> |- || [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}} |- || [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9. januar 2022 |archive-date=9. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15. december 2011|archive-date=27. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Cherasco]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}</ref> |- || [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}} |- || [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Crescentino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1752 |15. junija 1752<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}</ref> |- || [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Dronero]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] |1749 |RP 3. avgusta 1749<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}</ref> |- |[[Giaveno]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2005 |DPR 7. novembra 2005<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}} |- |[[Grugliasco]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |1984 |DPR 2. marca 1984<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=27. maj 2025|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}</ref> |- || [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000 | DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}</ref> |- || '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005<ref>{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}</ref> |- || [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}</ref> |- || [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||<ref name=citta-pie/> RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}} |- || [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}} |- |[[Rivalta di Torino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2017 |DPR 25. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27. november 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> <ref>{{GURI|Regio decreto 22. marec 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || <ref>[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&pg=PA583&lpg=PA583&dq=Rivoli+title+di+location&source=bl&ots=a-il9gf6zu&sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&q=Rivoli%20location&f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]</ref> |- || [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29. oktober 1511<ref name=citta-pie/><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17. december 2011|archive-date=23. september 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}</ref> |- || [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Santhià]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1997 |DPR 29. oktobra 1997<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}} |- || [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19. november 2019|archive-date=21. september 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''<ref name=":3" /><ref name=citta-pie/> |- || [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1763 |LLPP 7. januarja 1763<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}</ref> |- |[[Valenza, Italija|Valenza]] |[[Provincia di Alessandria|Alessandria]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}</ref> |- |[[Varallo]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}</ref> |- || [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||<ref>{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&Alias=Nebula&Lang=it-IT&ItemID=315&mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''. februar 2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.</ref> |- || '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}</ref> |} === Apulija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alessano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1994 |DPR 14. aprila 1994<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}</ref> |- || [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}</ref> |- || '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||<ref>{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=22. junij 2025|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}</ref> |- || [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003 |- || '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 <!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --> |- || '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935 |- |[[Bisceglie]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013</ref> |- || [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo<ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31. januar 2008}}</ref> |- |[[Bovino, Italija|Bovino]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |2016 |DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}</ref> |- || '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960<ref>{{navedi splet|title= Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}</ref><ref>Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136<ref>{{navedi splet|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}</ref> |- || [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da "paese" a "location" |access-date=28. februar 2011 | url-status = dead }}</ref> |- |[[Copertino]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}</ref> |- || [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- |[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18. junij 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}</ref> |- || [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}</ref> |- |[[Giovinazzo]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2018 |DPR 28. februarja 2018<ref>{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17. januar 2019}}</ref> |- |[[Gravina in Puglia]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2025 |DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi splet|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}} |- || [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- |[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}</ref> |- |[[Martano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1992 |DPR 29. februarja 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}</ref> |- || [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11. julij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002<ref>Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001 |- |[[Melissano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2003 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}</ref> |- || [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003 |- || [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935 |- || [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015</ref> |- || [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003 |- |[[Monte Sant'Angelo]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |1401 |concesso da papa Bonifacio IX<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Noicattaro]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}</ref> |- || [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936 | DPCM 16. decembra 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}</ref> |- || [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005<ref>{{navedi splet|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}</ref> |- || [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006<ref name=StemmCitt2006>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}</ref> |- |[[Putignano]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2024 |art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000 |- || [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010 |- || [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013<ref>{{navedi splet|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> (ratifica del title del 1580) |- || [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sava, Italija|Sava]] |[[Provincia di Taranto|Taranto]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}</ref> |- |[[Specchia]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}</ref> |- || [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}</ref> |- |[[Surbo]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2007 |DPR 6. decembra 2007<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610 |- || [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}</ref> |- || [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002<ref>{{navedi knjigo |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}</ref> |- || [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004 |- |[[Troia, Italija|Troia]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}</ref> |- || [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref name=StemmCitt2006 /> |- || [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004 |- |[[Vieste]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}</ref> |} === Sardinija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28. avgust 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici<ref name="regia-sar1">Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.</ref> |- || [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30. september 1499<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]<ref name=regia-sar1/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836<ref name="regia-sar2">Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).</ref> |- || [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/> |- || [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2. maj 2021|access-date=2. maj 2021}}</ref> |- || '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi novice|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14. marec 2025 |access-date=4. april 2025}}</ref> |- || [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28. maj 2013|access-date=17. junij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18. oktober 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004<ref>{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23. marec 2009|archive-date=24. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.</ref> |} === Sicilija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt |- || [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005 |- || [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi novice |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27. januar 2020 |access-date=27. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20. julij 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}</ref> |- || '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631<ref>{{navedi splet| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}</ref> |- || [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}</ref> |- || [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22. maj 1554, esecutoriato il 16. junij 1554<ref>Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152</ref> |- || [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}</ref> |- || [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16. december 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}</ref> |- || '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}} |- || [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987<ref>{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}</ref> |- || [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}</ref> |- || '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}} |- || [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}</ref> |- || [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10. marec 2020}}</ref> |- || '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}</ref> |- || [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}</ref> |- || [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 <ref>{{navedi splet |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4. marec 2025 |access-date=10. april 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}</ref> |- || [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27. junij 1543<ref name=nobile-min>Contratto del 18. april 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27. junij 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, "Mineo", 1995. Cfr. L'allegato "B" dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30. julij 2004.</ref> |- |[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19. junij 2023|language=it|access-date=20. junij 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> DPR del 26. maj 2023 |- || [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}</ref> |- || [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}} |- || [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}</ref> |- || [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933<ref name=ACSFascCom /> (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}}) |- |[[Nicosia, Italija|Nicosia]] |[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}</ref> |- |[[Noto, Italija|Noto]] |[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}</ref> |- || [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- |[[Partinico]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] |1800 |25. aprila 1800<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}</ref> |- || [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}</ref> (1473, 1753 {{navedi vir}}) |- || [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Polizzi Generosa]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}</ref> |- || [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009 |- || '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7. avgust 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}</ref> |- |[[Rometta]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}</ref> |- || [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sambuca di Sicilia]] |[[Provincia di Agrigento|Agrigento]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18. marec 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}</ref> |- |[[Santa Lucia del Mela]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}</ref> |- || [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]] || ||{{navedi vir}} |- || '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}} |- |[[Sutera]] |[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}</ref> |- || [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589<ref>{{navedi splet|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015<ref>''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11. december 2015.</ref> |- |[[Tusa]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}</ref> |- |[[Vittoria, Italija|Vittoria]] |[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]] |1984 |DPR 10. januarja 1984<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}</ref> |- |[[Vizzini]] |[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}</ref> |} === Toskana === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name="nobile-tos">Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{navedi splet |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.</ref> |- || [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17. maj <ref name=ACSFascCom /> |- || [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Calci]] |[[Provincia di Pisa|Pisa]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}</ref> |- |[[Capoliveri]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}</ref> |- || '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2,. marec 2010 |access-date=5. december 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30. marec 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31. marec 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}</ref> |- || [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019 |- || [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998 |- || [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}</ref> |- || [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001 |- || [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016 |- || '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6. julij 1848 {{navedi vir}} |- || [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}</ref> |- |[[Fucecchio]] |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}</ref> |- || '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''<ref name=storiasanti>Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&nbsp;123–127.</ref> |- || '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e 1750 |Cer. 19. marec 1606<ref>Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}</ref> e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]<ref>{{navedi splet|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30. avgust 2015}}</ref> |- || [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}</ref> |- |[[Monsummano Terme]] |[[Provincia di Pistoia|Pistoia]] |1993 |DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021<ref>{{navedi splet| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}</ref> |- || [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce "Storia" sul website del comune}}</ref> |- || [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e 1750 | Bolla papale 10. november 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/><ref>Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> |- || [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007 |- || [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}</ref> |- || [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462 2004 | 13. avgust 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]] Lettera del 15. marec 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica<ref>{{navedi splet|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23. avgust 2015}}</ref> |- || [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}} |- || [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927 |- || '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata "location imperiale" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220<ref>{{navedi splet |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23. avgust 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}</ref>; DPR 20. oktober 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17. maj 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Portoferraio]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] |1637 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/| title = Città di Portoferraio – (LI)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4. april 2018 |archive-date=4. april 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}</ref> |- || [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di "location" a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29. maj 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref>Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.</ref>; DPR 17. julij 2014<ref>{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}</ref> |- || [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22. september 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/>; DCG 26. marec 1935<ref name=ACSFascCom />, trascritto dalla Consulta Araldica il 28. marec 1935 |- || [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7. junij 1820<ref>{{navedi splet|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10. junij 2021|access-date=15. februar 2022}}</ref> |- || [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15. februar 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007<ref>{{navedi splet|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}</ref> |- || [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º. oktober 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |} === Trentino - Južna Tirolska === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Ala, Italija|Ala]] |[[Provincia autonoma di Trento|Trento]] |1765 |decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}</ref> |- || [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||<ref name="citta-taa">location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]</ref> |- || [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A<ref>{{navedi splet|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11. april 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}</ref> |- || [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894<ref name=citta-taa/> |- || [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15. oktober 2012}}</ref> |- || [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||<ref>{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''</ref> |- || '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||<ref>Nel 1888 Trento ottenne lo status di "location a statuto proprio": Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su "Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana"'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.</ref> |- || [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||<ref name=citta-taa/> |} === Umbrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}} |- || [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|<ref>{{navedi splet| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/ |title=Campello su Clitunno ora può essere chiamata Città|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}} |- || [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || |{{navedi vir}} |- || [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26. november 2023 |access-date=31. januar 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]] |- || [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/| title=Città di Montecastrilli – (TR)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9. maj 1848 di [[Papa Pio IX]]<ref>{{navedi knjigo | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9. maj 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location " … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…"}} Si veda anche: {{navedi knjigo | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}</ref> |- || [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951<ref>Statuto comunale articolo 1{{navedi splet |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29. marec 2002 |access-date=31. januar 2024}}</ref> |- || [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/| title= Comune di Nocera Umbra – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/| title=Città di Norcia – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/| title=Città di Sellano – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale) |- || '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}} |- || [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781<ref>{{navedi splet| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}</ref> |} === Dolina Aoste === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||<ref name=citta-pie/> |} === Veneto === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}</ref> |- || [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º. december |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15. november 2012 |access-date=9. oktober 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931<ref name="citta-ven">Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |- || [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817<ref name=citta-ven/>, DCG 4. avgusta 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''<ref name="regia-ven" />) |- || '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/> |- || [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013</ref> |- || [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021 |- || [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009 |- || [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021 |- || [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5. november 1860<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.</ref> |- | [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004<ref>{{navedi splet| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17. julij 2015}}</ref> |- || [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}} |- || [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24. marec 2025 }}</ref> |- || [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=citta-ven/> |- || [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6. maj 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}</ref> |- || [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007 |- || [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||<ref name=citta-ven/>, DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011 |- || [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||<ref name=citta-ven/>, DCG 28. aprila 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6. avgust 1832<ref name=citta-ven/> |- || [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref>{{navedi splet|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}</ref> |- || [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12. marec 2025 }}</ref> |- || [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962<ref>{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Mestre]]<ref>Nel 1926 (R.D. 15. julij ) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.</ref>|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923<ref>{{navedi splet |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13. september 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}</ref><ref>{{navedi splet|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&pg=PA107&lpg=PA107&dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&source=bl&ots=U8N8DS1zRv&sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&hl=it&sa=X&ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13. september 2015}}</ref> |- || [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002 |- || [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title= Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Montecchio. maj re]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}} |- || [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- ||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- ||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019<ref>{{navedi novice|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25. oktober 2019 |access-date= 7. april 2025 }}</ref> |- || [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21. september 2014 |archive-date=5. marec 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |url-status=dead }}</ref> |- || [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15. julij 2011<ref name="pastrengo">{{navedi splet|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1. december 2011|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123202623/http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|url-status=dead}}</ref> |- |[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006<ref>{{navedi novice| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7. maj 2006}}</ref> |- || [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021 |- || [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26. november 1835<ref name=citta-ven/><ref>Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{navedi splet |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.</ref> |- || [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14. november 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|date==05-12-2013|archive-date=10. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022 |- || [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |2014 |DPR 23. oktobra 2014<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/| title=Città di Rosolina – (RO)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5. september 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10. julij a tutto. december 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}</ref> |- || [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968<ref>{{navedi splet|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}</ref> |- || [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||<ref>DPR 3. junija 2009</ref> |- || [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||<ref name=citta-ven/>, DM 29. avgusta 1870<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |1997 |DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}</ref> |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |1845 e 1857 |<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&p_p_lifecycle=1&p_p_state=normal&p_p_mode=view&template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26. september 2018}}</ref> |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |2023 |DPR 22. junija 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title "location di Trebaseleghe"|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5. julij 2023}}</ref> |- || '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15. maj 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}</ref> |- || '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/><ref name=":4" />; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- |[[Vigonza]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |2015 |DPR 26. junija 2015<ref>{{navedi splet|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}</ref> |- || [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}} |- || [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6. julij 2010 |- || [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- |} == Mesto kot bivalno središče == {{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}} Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''. Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto) {| class="wikitable" |----- valign="top" | *[[Abano Terme]] *[[Acerbo]] *[[Acerra]] *[[Acireale]] (*) *[[Acqui Terme]] *[[Acri]] *[[Adrano]] *[[Adria]] *[[Afragola]] *[[Agrigento]] (*) *[[Alatri]] *[[Albano Laziale]] *[[Albenga]] *[[Alcamo]] *[[Alessandria]] * *[[Altamura]] (*) *[[Amalfi]] *[[Anagni]] *[[Ancona]] * *[[Andria]] *[[Angri]] *[[Anzio]] (*) *[[Aosta]] *[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*) *[[Arbatax]] *[[Arco]] *[[Ardea, Lacij|Ardea]] *[[Arezzo]] * *[[Ariccia]] *[[Arzignano]] *[[Ascoli Piceno]] (*) *[[Asola]] *[[Assemini]] *[[Assisi]] *[[Asti]] *[[Augusta]] *(*) *[[Avellino]] *[[Avezzano]] *[[Avola]] *[[Bagheria]] *[[Bagnacavallo]] *[[Bagno a Ripoli]] *[[Bari]] **(**) *[[Barletta]] (*) *[[Bassano del Grappa]] *[[Bastia Umbra]] *[[Battipaglia]] *[[Belluno]] *[[Belpasso]] *[[Benevento]] *[[Bergamo]] * *[[Biancavilla]] *[[Biella]] *[[Bisceglie]] *[[Bitonto]] (*) *[[Bologna]] **(**) *[[Bolzano]] / Bozen * *[[Borgomanero]] *[[Borgo San Lorenzo]] *[[Brescia]] ** *[[Bressanone]]/Brixen *[[Brindisi]] * *[[Brisighella]] *[[Bussolengo]]  *[[Busto Arsizio]] (*) | *[[Cagliari]] *(*) *[[Caltagirone]] *[[Caltanissetta]] (*) *[[Camaiore]] *[[Campobasso]] *[[Canicattì]] *[[Canosa di Puglia]] *[[Cantù]] *[[Capoterra]] *[[Carate Brianza]] *[[Carbonia]] *[[Carini]] *[[Carlentini]] *[[Carrara]] (*) *[[Carpi]] (*) *[[Casale Monferrato]] *[[Casalgrande]] *[[Caserta]] *[[Casoria]] *[[Cassano Magnago]] *[[Castelfranco Emilia]] *[[Castelfranco Veneto]] *[[Castel Gandolfo]] *[[Castellammare di Stabia]] *[[Castel San Pietro Terme]] *[[Castelvetrano]] *[[Castiglione delle Stiviere]] *[[Castrovillari]] *[[Catania]] **(**) *[[Catanzaro]] * *[[Cattolica]] *[[Cava de' Tirreni]] *[[Ceccano]] *[[Cecina]]     *[[Cefalù]] *[[Cerignola]] *[[Cerveteri]] *[[Cervia]] *[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli *[[Cesano Maderno]] *[[Cesena]] (*) *[[Cesenatico]] *[[Chiavari]] *[[Chieri]] *[[Chieti]] *[[Chioggia]] *[[Chiusi]] *[[Chivasso]] *[[Campi Bisenzio]] *[[Cittadella]] *[[Città di Castello]] *[[Čedad]] / Cividale del Friuli *[[Civita Castellana]] *[[Civitanova Marche]] *[[Civitavecchia]] *[[Codogno]] *[[Codroipo]] *[[Colle di Val d'Elsa]] *[[Collegno]] *[[Como]] (*) *[[Conegliano]] *[[Cordenons]] | *[[Corigliano Calabro]] *[[Correggio (mesto)]] *[[Comiso]] *[[Cortina d'Ampezzo]] *[[Cortona]] *[[Cosenza]] (*) *[[Crema]] *[[Cremona]] (*) *[[Crotone]] (*) *[[Cuneo]] *[[Desenzano del Garda]] *[[Desio]] *[[Domodossola]] *[[Eboli]] *[[Empoli]] *[[Enna]] *[[Erba]] *[[Ercolano]] *[[Erice]] *[[Fabriano]] *[[Faenza]] *[[Falconara Marittima]] *[[Fano]] *[[Fasano]] *[[Favara]] *[[Feltre]] *[[Ferentino]]   *[[Fermo]]   *[[Ferrara]] * *[[Fidenza]] *[[Firence]] **(**) *[[Fiumicino]] *[[Floridia]]    *[[Foggia]] * *[[Foligno]] *[[Follonica]] *Fondi *[[Forlì]] * *[[Forlimpopoli]] *[[Formia]] *[[Formigine]] *[[Francavilla Fontana]] *[[Frascati]] *[[Frosinone]] *[[Fucecchio]] *[[Gaeta]] *[[Gallarate]] *[[Gallipoli]] *[[Gela]] (*) *[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli) *[[Genova]] ***(*) *[[Genzano di Roma]] *[[Giarre]] *[[Ginosa]] *[[Gioia Tauro]] *[[Giulianova]] *[[Giugliano in Campania]] *[[Gorgonzola, Milano]] *[[Gorica]] (Gorizia) *[[Grado]] * [[Grosseto]] (*) *[[Grottaferrata]] *[[Grottaglie]] | *[[Grugliasco]] *[[Gualdo Tadino]] *[[Guastalla]] *[[Gubbio]] *[[Guidonia Monticello]](*) *[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]] *[[Imola]] *[[Imperia]] *[[Isernia]] *[[Ispica]] *[[Jesi]] *[[Jesolo]] *[[L'Aquila]] *[[Lamezia Terme]] (*) *[[La Spezia]] *[[Latina]] * *[[Latisana]] *[[Lecce]] (*) *[[Lecco]] *[[Legnano]] *[[Lentini]] *[[Licata]] *Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]] *[[Lido di Venezia]] *[[Lissone]] *[[Livorno]] * *[[Lodi]] *[[Loreto]] *[[Lucca]] (*) *[[Lucera]] *[[Lugo, Italija]] *[[Macerata]] *[[Manduria]] *[[Manfredonia]] *[[Maniago]] *[[Mantova]] (*) *[[Manzano]] *[[Mariano Comense]] *[[Marano di Napoli]] *[[Marsala]] (*) *[[Marsciano]] *[[Martellago]] *[[Martina Franca]] (*) *[[Massa]] *[[Massafra]] *[[Massarossa]] *[[Matera]] *[[Mazara del Vallo]] *[[Melfi]] *[[Merano]] *[[Messina]] ** *[[Milano]] ****(*) *[[San Miniato]] *[[Misilmeri]] *[[Mira, Italija|Mira]] *[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] *[[Mirano]] *[[Modena]] *(*) *[[Modica]] (*) *[[Mogliano Veneto]] | *[[Molfetta]] *[[Moncalieri]] *[[Mondovì]] *[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone) *[[Monreale]] *[[Monselice]] *[[Monserrato]] *[[Montalcino]] *[[Montebelluna]] *[[Montecchio. maj re]] *[[Montefiascone]] *[[Montemurlo]]  *[[Montepulciano]] *[[Monte San Savino]] *[[Montesilvano]] *[[Montevarchi]] *[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia *[[Neapelj]] (Napoli ****) *[[Narni]] *[[Nettuno]] *[[Nicastro]] *[[Nichelino]] *[[Nocera Inferiore]] *[[Nola]] *[[Noto]] *[[Novara]] * *[[Novi Ligure]] *[[Oderzo]] *[[Olbia - Tempio|Olbia]] *[[Orosei]] *[[Oristano]] *[[Ortona]] *[[Orvieto]] *[[Osimo]] *[[Ostuni]] *[[Pachino]] *[[Padova]] ** *[[Paese]]    *[[Pagani]] *[[Palermo]] ***(*) *[[Palestrina]] *[[Palma di Montechiaro]] *[[Palmanova]] *[[Palmi]] *[[Parma]] *(*) *[[Partinico]] *[[Paternò]] *[[Pavia]] *[[Perugia]] * *[[Pesaro]] (*) *[[Pescara]] * *[[Pescia]] *[[Piacenza]] * *[[Pienza]] *[[Pietrasanta]] *[[Pinerolo]] *[[Piombino]] *[[Pisa]] (*) *[[Pistoia]] (*) *[[Pitigliano]] *[[Pizzo]] *[[Poggibonsi]] *[[Pomezia]] | *[[Pompeji]] *[[Pontassieve]] *[[Pontedera]] *[[Porcia]] *[[Pordenone]] *[[Portici]] *[[Porto Empedocle]] *[[Portoferraio]] *[[Portogruaro]] *[[Potenza]] (*) *[[Potenza Picena]] *[[Pozzallo]] *[[Pozzuoli]] (*) *[[Prato]] ** *[[Quarrata]] *[[Quartu Sant'Elena]] (*) *[[Ragusa]] (*) *[[Rapallo]] *[[Ravena]] * *[[Recanati]]    *[[Reggio di Calabria]] *(*) *[[Reggio Emilia]] *(*) *[[Rende]] *[[Rho]] (*) *[[Ribera]] *[[Riccione]] *[[Rieti]] *[[Rimini]] * *[[Riva del Garda]] *[[Rivoli, Piemont|Rivoli]] *[[Rim]] (Roma) ****(*) *[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari) *[[Rosarno]] *[[Roseto degli Abruzzi]] *[[Rosolini]]   *[[Rossano]] *[[Rovigo]] *[[Ruma, Italija]] *[[Sabaudia]] *[[Sacile]] *[[Salerno]] * *[[Salò]] *[[Salsomaggiore Terme]] *[[San Benedetto del Tronto]] *[[San Bonifacio]] *[[San Dona di Piave]] *[[San Gimignano]] *[[San Giovanni Lupatoto]] *[[San Quirico d'Orcia]] *[[Sanremo]] *[[Sansepolcro]] *[[San Severo]] *[[Sarno]] *[[Saronno]] *[[Sarzana]] *[[Sassari]] * *[[Sassuolo]] *[[Savigliano]] *[[Savignano sul Rubicone]] *[[Savona]] *[[Scafati]] *[[Scandiano]] *[[Sesto Fiorentino]] *[[Scandici]] *[[Sciacca]] *[[Schio]] | *[[Scicli]] *[[Scorzè]] *[[Segni]] *[[Selargius]] *[[Senigallia]] *[[Seregno]] *[[Seriate]] *[[Sestu]] *[[Sestri Levante]] *[[Settimo Torinese]] *[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]] *[[Siderno]] *[[Siena]] (*) *[[Sinnai]] *[[Sirakuze]] * *[[Sondrio]] *Sora *[[Sorrento]] *[[Spello]] *[[Spilimbergo]] *[[Spinea]] *[[Spoleto]] *[[Staranzano]] *[[Sulmona]] *[[Suzzara]] *[[Taormina]] *[[Taranto]] * *[[Tarkvinija]] (prej Corneto) *[[Tauria Nova]] *[[Trbiž]] (Tarvisio) *[[Teramo]] *[[Termini Imerese]] *[[Terracina]] *[[Terni]] * *[[Thiene]] *[[Tivoli (Rim)|Tivoli]] *[[Todi]] *[[Tolentino]] *[[Tolmeč]] (Tolmezzo) *[[Torino]] ***(*) *[[Torre Annunziata]] *[[Torre del Greco]] *[[Tortona]] *[[Trani]] *[[Trapani]] *[[Trento]]* *[[Treviso]] *[[Trst]] / Trieste** *[[Valenza]] *[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)* *[[Urbino]] *[[Valdagno]] *[[Varese]] (*) *[[Vasto]] *[[Velletri]] *[[Venaria Reale]] *[[Benetke]] ** (Venezia) *[[Ventimiglia]] *[[Verbania]] | *[[Vercelli]] *[[Veroli]] *[[Verona]] ** *[[Viadana]] *[[Viareggio]] *[[Vibo Valentia]] *[[Vicenza]] *(*) *[[Vigevano]] *[[Vigonza]] *[[Vigevano|Villabate]] *[[Villafranca di Verona]] *[[Vetralla]] *[[Vinci]] *[[Viterbo]] *[[Vittoria]] (*) *[[Vittorio Veneto]] *[[Voghera]] *[[Volterra]] |} == Glej tudi == *[[italijanske občine]] *[[Seznam mest v Italiji]] [[Kategorija:Geografija Italije]] j0tohq7fh00ghd26ewzenq7401cwvps Janez Škof (1960) 0 96773 6772899 6762540 2026-10-31T18:39:08Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +ime tedna 6772899 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Janez Škof}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Škof}} '''Janez Škof''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[harmonikar]] in [[pevec]], * [[3. december]] [[1960]], [[Medvode]]. == Življenjepis == Škof je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Janez Škof - SNG Drama Ljubljana|url=https://www.drama.si/igralec/janez-skof/|website=www.drama.si|accessdate=2023-01-07|language=sl-SI}}</ref> Akademijo je tekom študija zaradi ustvarjanja družine želel zapustiti, a se je naposled odločil študij v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]] dokončati. Bil je štipendist v SNG Nova Gorica, nadalje pa nastopil tako rekoč na vseh ljubljanskih in slovenskih gledaliških odrih, dolgo je bil član ansambla [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]], od leta 2003 pa je član in prvak [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]].<ref name=":0" /> Kot harmonikar in pevec je zaslovel predvsem kot interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], sicer pa je tudi član glasbene skupine [[Čompe]]. Čeprav je širšo medijsko prepoznavnost dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''[[Teater Paradižnik]], [[Pravi biznis]]'', ''[[Naša mala klinika]],'' ''[[Trdoglavci]]'' itd.) in reklamnih spotih, je v strokovnih in gledaliških krogih cenjen kot interpret z močno notranjo željo in izrazno energijo. Leta 1994 je prejel naziv [[Dnevi komedije|Žlahtni komedijant]], leta 2005 pa je prejel [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za naslovno vlogo v uprizoritvi [[Shakespeare]]ove igre ''[[Kralj Edvard II. (Shakespeare)|Kralj Edvard II]]''. Leta [[2018]] je prejel [[Borštnikov prstan]], najvišjo slovensko nagrado na področju gledališča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Škof — Zbirka Borštnikov prstan — 58. Festival Borštnikovo srečanje|url=https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|website=Festival Borštnikovo srečanje|accessdate=2023-01-07|language=sl|archive-date=2023-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230107143043/https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Borštnikov prstan za Janeza Škofa, zmeraj radovednega, iskateljskega in igrivega igralca|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-za-janeza-skofa-zmeraj-radovednega-iskateljskega-in-igrivega-igralca/468301|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Borštnikov prstan letos prejme igralec Janez Škof|url=https://www.sta.si/2561202/borstnikov-prstan-letos-prejme-igralec-janez-skof|website=www.sta.si|accessdate=2023-01-07}}</ref>, 2026 pa tudi [[Nagrada bert|nagrado bert]] za življenjsko delo. === Zasebno === Živi v okolici [[Vrhnika|Vrhnike]].<ref name=":1">{{Citat|title=Silva Čušin in Janez Škof: Na odru se samo pogledava in veva vse, kaj hočeva|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost/174924150|accessdate=2023-01-07|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Poročen je z [[Nagisa Moritoki Škof|Nagiso Moritoki Škof]], s katero ima tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Škof končno pokazal svojo ženo - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/revije/zvezde/556850074c5ec/janez-skof-koncno-pokazal-svojo-zeno|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. maj 2015}}</ref> Spoznala sta se pri študiju predstave ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'' v [[Novo mesto|Novem mestu]].<ref name=":1" /> Iz prejšnjega razmerja ima sina, režiserja [[Luka Martin Škof|Luka Martina Škofa]].<ref>{{Navedi splet|title=Očeta iskreno občuduje|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. avgust 2017|archive-date=2021-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726041140/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|url-status=dead}}</ref> Poleg tega ima še hčer Mino-Koro Moritoki Škof. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174655909 JANEZ ŠKOF OD BLIZU Datum predvajanja: 3. dec. 2019 Dolžina: 43 min. 48 s.] *[https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174572860 Naši umetniki pred mikrofonom - Janez Škof] (3. november 2018). RTV Slovenija. *[https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175260015 Janez Škof: Pri igri moraš biti medij, ne pa prodajati samega sebe]. Ime tedna (26. oktober 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{-}}{{BorstnikovPrstan}}{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Škof, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 6r43emjfc58ztyb1f2xkm8m7bgbv5cq Alojz Kralj 0 105210 6772775 6668403 2026-10-31T13:18:02Z Ihana Aneta 242446 6772775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alojz Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], * [[12. marec]] [[1937]], [[Novi Sad]], † [[18. marec]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|website=www.sazu.si|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-20}}</ref> Bil je profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je uvedel študij industrijske robotike in ustanovil laboratorij za robotiko. Je svetovno priznan strokovnjak za funkcionalno električno stimulacijo. Prvi na svetu je dosegel stojo in preprosto hojo paraplegičnih oseb. Kralj je bil 39. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1995-1997). Bil je član [[SAZU]] (izredni 1993, redni od 1997; 1999-2002 tudi njen podpredsednik) in [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropska akademije]] v Salzburgu (od 2009). Poročen je bil s slikarko [[Irina Rahovsky Kralj|Irino Rahovsky Kralj]] (1937-2011), ki ji je bil v velik umetniški navdih.. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ambasadorjev znanosti Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{RektorjiUL}} {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] i0h65mejor4i2pl922eiy9nvfcsm16o 6772776 6772775 2026-10-31T13:18:13Z Ihana Aneta 242446 6772776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alojz Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], * [[12. marec]] [[1937]], [[Novi Sad]], † [[18. marec]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|website=www.sazu.si|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-20}}</ref> Bil je profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je uvedel študij industrijske robotike in ustanovil laboratorij za robotiko. Je svetovno priznan strokovnjak za funkcionalno električno stimulacijo. Prvi na svetu je dosegel stojo in preprosto hojo paraplegičnih oseb. Kralj je bil 39. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1995-1997). Bil je član [[SAZU]] (izredni 1993, redni od 1997; 1999-2002 tudi njen podpredsednik) in [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropska akademije]] v Salzburgu (od 2009). Poročen je bil s slikarko [[Irina Rahovsky Kralj|Irino Rahovsky Kralj]] (1937-2011), ki ji je bil v velik umetniški navdih. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ambasadorjev znanosti Republike Slovenije]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{RektorjiUL}} {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] sqzylviicy8vs5j3qzp6vxga8hxcqhy Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1 2 111509 6773106 6768587 2026-11-01T10:26:16Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}' 6773106 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} auvhhros2k32ibe8ueg7g3mgt90qysu Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2 2 111969 6773007 6772270 2026-11-01T00:20:13Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}' 6773007 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} auvhhros2k32ibe8ueg7g3mgt90qysu Herman Gvardjančič 0 115386 6772931 6704653 2026-10-31T19:19:04Z TadejM 738 --archive.today 6772931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Herman Gvardjančič | image = | imagesize = 240px | caption = | birthdate = <!-- WD --> | location = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = [[slikarstvo]], [[risba]] | training = Pedagoška akademija v Ljubljani, (1963-1964)<br />Slikarstvo na ALU v Ljubljani (1964/1965 - 1968),<br /> Specialka ALU in magistrska diploma (1970) | movement = | famous works = [[:Image:Hiša samomorilke Silve, 1983, akril, platno, 180 x 240 cm.jpg|''Hiša samomorilke Silve'', 1983]]<br />[[:Image:B.N.,1985, mešana tehnika, 61,5 x 100 cm.jpg|''B.N.'',1985]]<br />[[:Image:Slovenski grb, 25.6.1991,akril, platno, 185 x 145 cm.jpg|''Slovenski grb'', 25.6.1991]] | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = [[Nagrada Prešernovega sklada]], Ljubljana, 1981,<br /> [[Groharjeva nagrada]], [[Škofja Loka]], 1988,<br />[[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, 1990, <br />[[Prešernova nagrada]], Ljubljana, 2023 }} '''Herman Gvardjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[21. oktober]] [[1943]], [[Gorenja vas - Reteče|Gorenja vas]], [[Škofja Loka]]. == Življenje == Herman Gvardjančič se je rodil kot drugi otrok v Gorenji vasi-Reteče leta 1943 po očetovi smrti Hermanu, strojevodji, ki je bil žrtev druge svetovne vojne in materi Jerici, tovarniški delavki. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Po šoli za oblikovanje je Gvardjančič študiral na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]] (1963–1964), njegovi mentorji so bili [[Zoran Didek]], [[France Uršič]], M. Kranjc), nato slikarstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1964/65–1968), pri [[Frančišek Smerdu|Frančišku Smerduju]], [[Slavko Pengov|Slavku Pengovu]], [[France Mihelič|Francetu Miheliču]], [[Marij Pregelj|Mariju Preglju]], [[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaju Omersi]], [[Klavdij Zornik|Klavdiju Zorniku]], diplomiral pri [[Maksim Sedej|Maksimu Sedeju]]). Na ALU je leta 1970 magistriral pri [[Zoran Didek|Zoranu Didku]]. Študijsko je potoval na [[Poljska|Poljsko]] (1974) in v [[Nemčija|Nemčijo]] (1977). Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah, med letoma 1987 in 1997 je bil profesor risanja in slikanja na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1997 je bil profesor in predstojnik oddelka za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in dela v svojem rojstnem kraju. == Likovno ustvarjanje == Njegove kreacije vedno temeljijo na predmetnem in ne na abstraktnem. Kljub razširjeni uporabi novih tehničnih reprodukcijskih medijev v umetnosti vztraja pri izrazni moči slikarstva, predvsem risbe.V njegovem opusu prepoznamo, da gre za slikarja kulture in etike poznega [[Moderna umetnost|modernizma]], ki kljub razširjenemu posluževanju novih tehničnih reprodukcijskih medijev v umetnosti vztraja pri izrazni moči tradicionalnega slikarstva in risanja in zaupa likovni moči slike, skozi katero izpoveduje eksistencialno utemeljenost umetnikove subjektivne izkušnje. V dela prenaša svoje doživljanje življenja, rojstva, smrti, vse te zgodbe pa mu uspe ujeti z izrednim smislom za uravnoteženo kompozicijo in celovitost ter temu doda še subtilni osebni dotik. Iz del izžarevajo prvinski nagoni človeka in psihogrami duševnih stanj umetnika. {{citatni blok|''»Gvardjančičevo preteklo in zdajšnje slikarstvo – s svojo obnovitveno močjo na dolgo negovanih temeljih ter s postopnim premikanjem znotraj trajno sprejetih in trdno vgrajenih izkušenj – vztraja na podlagi umetnikove neomajane vere v izrazno moč slikarstva kot trajne zgodovinske umetniške discipline in hkrati tudi vere v lastno slikarstvo, ki s svojo prepoznavnostjo sodeluje in obstaja v nepreglednem svetu sodobne umetnosti ob koncu dvajsetega in začetku tega stoletja.«|author=[[Ješa Denegri]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/trojni-pogled-v-gvradjancicev-opus/153867 Trojni pogled v Gvradjančičev opus (MMC RTV SLO)]</ref>}} Njegova dela so prisotna v več zbirkah v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini ([[Karlovec]], [[Sombor]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Zagreb]], [[Beograd]], [[Gradec]], [[Kunsan]], [[Lizbona]], [[Hirošima]], [[Tokio]], [[Dunaj]]). Za svoje delo je prejel 1981. leta [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]], 1988. leta [[Groharjeva nagrada|Groharjevo nagrado]], 1990 [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]] in 2023 [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Istega leta je bil izvoljen za izrednega člana [[SAZU]] v razredu za umetnosti. == Pomembni ciklusi, slike in razstave == Med letoma 1970 in 1972 je nastajal ciklus [[Umetniška gibanja po letu 1945|popartističnih]] [[Krajinsko slikarstvo|krajin]], od koder velja izpostaviti deli ''Cesta'' in ''Figura v pokrajini''. Med letoma 1972 - 1975 Gvardjančič preide v obdobje [[Umetniška gibanja po letu 1945|fotorealizma]], kjer je kot posrednika pri svojem videnju narave uporabil [[fotografija|fotografijo]]. V tem obdobju nastanejo pomembne slike z naslovi [[:Slika:Cumulus, 1973, akril, platno, 180 x180 cm.jpg|''Cumulus'']], ''Južno nebo'' in ''Superpanorama''. Med letoma 1975 in 1977 nastane ciklus slik z naslovom ''Tipične krajine''. Dve pomembnejši sliki iz tega obdobja sta ''Regrat'' in ''Sence''. Leta 1976 je razstavljal na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] in 1977 na Mednarodni izložbi likovnih umetnosti v Beogradu. Leta 1978 je razstavljal na 12. mediteranskem bienalu v [[Aleksandrija|Aleksandriji]]. Od leta 1977 do leta 1979 slika t. i. »minimalistične krajine«. Leta 1980 naslika serijo slik z naslovom ''Trave''. Med letoma 1980 in 1981 nastanejo »Risbe protesta« pod naslovi ''V opomin na Baader Meinhof'' ([[Frakcija rdeče armade|Baader Meinhof]] je bila znana teroristična organizacija, ki je delovala v bivši [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezni republiki Nemčiji]]), ''Depresije'', ''V čast Nikolaju Pogibi'' (Nikolaj Pogiba je bil politični zapornik v tedanji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]). Med letoma 1982 in 1985 nastanejo ciklusi risb, slik in akvarelov z naslovom ''In memoriam'' in ''Reminiscence''. Leta 1983 ciklusi risb in slik na temo [[:Slika:Hiša samomorilke Silve, 1983, akril, platno, 180 x 240 cm.jpg|''Hiša samomorilke Silve'']], ''Verjetni kraj samomora'', ''Samomorilkina ograja'' in ''Intime''. 1984. leta zaokroži serijo slik s ključno sliko z naslovom [[:Slika:Hiša_samomorilke_Silve,_1983,_akril,_platno,_180_x_240_cm.jpg|''Hiša samomorilke Silve'']]. V obdobju 1983–1989 je nastal ciklus ''Hiše'' in ''Slovenae'', z domovinsko tematiko (ob grožnji tako imenovanih [[Skupna jedra|Skupnih jedrih]]). Leta 1988 je razstavljal v [[Pariz]]u v galeriji Art Ko ter v [[Moderna galerija Ljubljana|Moderni galeriji v Ljubljani]] s pregledno razstavo. Med letoma 1989 - 1995 nastajajo obsežni ciklusi [[:Slika:B.N.,1985, mešana tehnika, 61,5 x 100 cm.jpg|''B.N.'']] (brez naslova), ''D.S.M.O.'' (Dotakni se mojega otoka) in ''A.L.V.N.'' (Angeli letijo v nebo). Leta 1991 je razstavljal na razstavi ''Kunst Europa'' v Siegnu. Tega leta nastaneta tudi sliki [[:Slika:Solea II, 1991, akril, platno, 200 x 166 cm.jpg|''Solea'']] in ''Saita'' (na temo glasbe [[Miles Davis|Milesa Davisa]]). Na dan [[Zgodovina Slovenije|osamosvojitve slovenije]] (25.6.1991) nastane slika [[:Slika:Slovenski grb, 25.6.1991,akril, platno, 185 x 145 cm.jpg|''Slovenski grb'']]. V obdobju 1997 - 2005 je ustvarjal pod vtisom glasbe [[Nico]] (Christa Päffgen - Nico je bila nemška pevka in glasbenica). Leta 2008 je imel v [[Grad Tivoli, Ljubljana|Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani]], [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji v Ljubljani]] in v [[Galerija sodobne umetnosti Celje|Galeriji sodobne umetnosti v Celju]] pregledno razstavo z naslovom ''Zapisi''. Ob tej priliki je izšla tudi njegova [[monografija]]. Med letoma 2008 - 2010 je slikal ciklus [[:Slika:Mračenje, 2006, akril, platno, 50 x 50 cm.jpg|''Mračenja'']] in [[:Slika:Sigur Ros , 2009, akril , platno - 180 x 180 cm.jpg|''Sigur Ros'']] <ref name="rtvslo.si">http://www.rtvslo.si/kultura/novice/herman-gvardjancic-prisluhne-glasbi-sigur-ros/221741</ref> ([[Sigur Ros]] je glasbena skupina iz [[Reykjavík|Reyjkjavika]]). Glede navdiha pri ustvarjanju Herman Gvardjančiča, kjer mu je služila glasba islandske skupine Sigur Ros, je [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]] [[Milček Komelj]] zapisal: {{citatni blok|''»...umetnikova krčevita poteza (je) v stiku s ponotranjenim pogledom in izraža občutenja samega slikarja. Ta se v svoji skrajni občutljivosti samodejno in čustveno prepušča impulzu narave, brez naprezanja, le z neizmerno vdanostjo, kot da je tudi on sam le del tega naravnega, a skrivnostnega sveta, ki se je vsega dotaknil s svojimi temnimi sanjami, s prešernovsko temno zarjo in v njej zajeto bolečino.«''<ref name="rtvslo.si"/>}} {{-}} == Samostojne razstave (izbor) == *1981, Ljubljana, [http://www.mg-lj.si/node/527 Mala galerija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100726130637/http://www.mg-lj.si/node/527 |date=2010-07-26 }} *1985, Ljubljana, galerija [http://www.equrna.si/index.php?path=o_nas Equrna] *1988, Ljubljana, [[Moderna galerija]], pregledna razstava *1998, Ljubljana, [[Grad Tivoli, Ljubljana]]/[http://www.mglc-lj.si/slo/index.htm MGLC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706165120/http://www.mglc-lj.si/slo/index.htm |date=2010-07-06 }} *2008, Ljubljana, [[Mestna galerija Ljubljana]], Grad Tivoli, Ljubljana/MGLC, [[Celje]], [http://www.celeia.info/Galerija_sodobne_umetnosti_Celje Galerija sodobne umetnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912192546/http://www.celeia.info/Galerija_sodobne_umetnosti_Celje |date=2017-09-12 }} *2014, [[Kranj]], [http://www.gpn.si/2017/sl/ Galerija Prešernovih nagrajencev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912192031/http://www.gpn.si/2017/sl/ |date=2017-09-12 }} *2015, [[Slovenj Gradec]], [http://www.glu-sg.si/ Koroška galerija likovnih umetnosti] == Skupinske razstave (izbor) == *1975, [[Edinburg]], The [[:en:Richard Demarco|Richard Demarco Gallery]], ''aSPECT'' *1976, [[Benetke]], ''[[:en:Venice biennale|Beneški Bienale]]'' *1989, [[Sarajevo]], ''Jugoslovenska dokumenta'' *1991, [[wikipedia:Siegen|Siegen]], Stadtische Galerie Haus Seel, ''Kunst Evropa'' *2002, [[Beograd]], [[:en:Museum of Contemporary Art (Belgrade)|Muzej savremene umetnosti]], ''Jugoslovanski umetniški prostor 1990–1991'' *2003, [[Ljubljana]], [[Moderna galerija]], ''Do roba in naprej, Slovenska umetnost 1975–1985'' *2008, [[Dunaj]], Kunstlerhaus, ''Pet slovenskih slikarjev'' *2011, [[Benetke]], [[Accademia di Belle Arti di Venezia]], ''V čast sliki'' *2015, Budimpešta, [http://www.mucsarnok.hu/ Műcsarnok], ''Sto slik slovenskega slikarstva: V čast sliki'' == Izbrana dela == <gallery widths="220" heights="220" perrow="4"> Slika:Cumulus, 1973, akril, platno, 180 x180 cm.jpg|<center>''Cumulus'', 1973</center> Slika:Krajina, 1977, akril, platno, 180 x 200 cm.jpg|<center>''Krajina'', 1977</center> Slika:Krajina, 1979, akril, platno, 180 x 230 cm.jpg|<center>''Krajina'', 1979</center> Slika:Krajina, 1980, akril, platno, 180 x 180 cm.jpg|<center>''Krajina'', 1980</center> Slika:Leteči Max, 1984, akril, platno, 180 x 180 cm.jpg|<center>''Leteči Max'', 1984</center> Slika:Reminiscence, 1985, akril, platno, 185 x 290 cm.jpg|<center>''Reminiscence'', 1985</center> Slika:Solea II, 1991, akril, platno, 200 x 166 cm.jpg|<center>''Solea II'', 1991</center> Slika:Krajina, 2001, akril, platno, 183 x 123 cm.jpg|<center>''Krajina'', 2001</center> Slika:Krajina, 2003, akril, platno, 167 x 142 cm.jpg|<center>''Krajina'', 2003</center> Slika:Mračenje, 2006, akril, platno, 50 x 50 cm.jpg|<center>''Mračenje'', 2006</center> Slika:Sigur Ros, 2009, akril, platno 180 x 180 cm.jpg|<center>''Sigur Ros'', 2009</center> Slika:Sigur Ros , 2009, akril , platno - 180 x 180 cm.jpg|<center>''Sigur Ros'', 2009</center> File:Sigur Ros, 2010, akril, platno, 170 x 210 cm.jpg|<center>''Sigur Ros'', 2010</center> File:Requiem, 2010-11, akril na platnu, 170 x 210 cm.jpg|<center>''Requiem'', 2010-11</center> File:Iz cikla requiem 2, 2012-2014.jpg|<center>''Iz cikla Requiem'', 2012-2014</center> File:Iz cikla requiem, 2012-2014.jpg|<center>''Iz cikla Requiem'', 2012-2014</center> </gallery> <gallery widths="220" heights="220" perrow="4"> File:Nostalgije, 1996, oglje, papir, 30 x 41 cm.jpg|<center>''Nostalgije'', 1996</center> File:Nostalgije, 1996, oglje, papir, 52 x 75 cm.jpg|<center>''Nostalgije'', 1996</center> File:Samota, 2006, oglje, papir, 190 x 140 cm.jpg|<center>''Samota'', 2006</center> File:Viharniki, 2014, 180 x 180, oglje na platno.jpg|<center>''Viharniki'', 2014</center> </gallery> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Herman Gvardjančič}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hermangvardjancic.net/ Domača spletna stran] * Gvardjančič na {{COBISS|ID=236941568}} * [http://www.sloart.si/p-851-herman-gvardjancic-abstrakcija.aspx Gvardjančič na sloART] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213082914/http://www.sloart.si/p-851-herman-gvardjancic-abstrakcija.aspx |date=2010-02-13 }} * [http://www.mestna-galerija.si/razstava.asp?st=331 Mestna Galerija Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080316230948/http://www.mestna-galerija.si/razstava.asp?st=331 |date=2008-03-16 }} * [http://www.spletna-galerija.net/ShowObject.aspx?ID=1620 Spletna galerija] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175005702 Herman Gvardjančič: "Človek bo gotovo uničil univerzum."]. Naši umetniki pred mikrofonom (2. december 2023). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174933448 Herman Gvardjančič, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo: "Če me ni v sliki, je slika slaba."]. Naši umetniki pred mikrofonom (4. februar 2023). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Prejemniki Prešernove nagrade}}{{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gvardjancic, Herman}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] n4gpm3b7omkng2k30slyq8ar9ba7iv5 Mirke 0 116521 6772803 6697380 2026-10-31T14:35:09Z Yerpo 8417 WD 6772803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10145201_b4 | latd = 45 |latm = 57 |lats = 24.2 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 46.53 |longEW = E |najdisi=Mirke |slika= |povrsina=9,31 |prebivalstvo=134 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=297,2 |postna=1360 |posta=Vrhnika |obcina=Vrhnika |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Mirke - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=459 | lokacija = | občina = Vrhnika <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 19., 20. stoletje }} }} '''Mirke''' so gručasta [[vas]] v [[občina Vrhnika|Občini Vrhnika]], ki stoji ob jugozahodnem robu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] tik ob [[Vrhnika|Vrhniki]]. Je naselje, ki je del Krajevne skupnosti [[Verd]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vrhnika.si/?m=pages&id=174|title=Občina Vrhnika|date=|accessdate=2018-09-25|website=www.vrhnika.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>. Obdajata jo izvira [[Mala Ljubljanica|Male Ljubljanice]] v [[Močilnik]]u in [[Velika Ljubljanica|Velike Ljubljanice]] v [[Retovje|Retovju]], ki se vzhodno od vasi združita v [[Ljubljanica|Ljubljanico]]. V neposredni bližini se nahaja tudi termalni izvir Furlanove toplice s stalno toplo vodo, kjer je bilo nekoč kopališče.<ref name="KrLeks">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=256}}</ref> Termalno vodo zdaj črpajo za potrebe ogrevanja industrijskih objektov vrhniške družbe Siliko.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-01-3803?sop=2015-01-3803 |title= Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko d. o. o. iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81 |date=11.12.2017 |journal=[[Uradni list Republike Slovenije|Uradni list RS]] |issue=97/2015 |pages=12072}}</ref> Vas ima razvejeno mrežo poti, brez jasno izraženega središča.<ref name="RKD459"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mirke}} <br /> {{Vrhnika}} [[Kategorija:Naselja Občine Vrhnika]] {{škrbina-naselje-sl}} ervlq530756qyw3zjl1ze3kod5ecnyk Kalvarija 0 122197 6772922 6670303 2026-10-31T19:12:51Z TadejM 738 /* Drugo */ lobanjski svod 6772922 wikitext text/x-wiki '''Kalvarija''' v prvotnem pomenu besede je * [[Golgota|Kalvarija]] ali [[Golgota]] - grič, kjer so križali [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] == Slovenija == [[Slika:2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg|alt=Cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo, Idrija|sličica|Cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo, Idrija]] Poleg tega je '''Kalvarija''' pogosto geografsko ime v Sloveniji. Po navadi označuje manjši grič, na katerem so postavljene postaje [[križev pot|križevega pota]]. Znane kalvarije, ki se nanašajo na slovensko versko-kulturno izročilo so zlasti: * Kalvarija v [[Kalvarija, Maribor|Mariboru]] * Kalvarija (''Jožefov hrib'') v [[Celje|Celju]] * Kalvarija, del [[Kranj|Kranja]] * Kalvarija pri [[Grad Smlednik|Smledniku]] * Kalvarija pri [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]] * Kalvarija pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] * Kalvarija v [[Žale, Kamnik|Kamniku]] * Kalvarija v [[Idrija|Idriji]] * Kalvarija v [[Rezija|Reziji]] * Kalvarija v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] * Kalvarija ([[Stari grad]]) nad [[Polhov Gradec|Polhovim Gradcem]] *''Kalvarija''[http://www.kalvarija.si] je tudi naziv - ime [[evangeljske Cerkve]] v [[Celje|Celju]]. == Italija == * [[Kalvarija, Gorica|Kalvarija]] (Monte Calvario) na desnem bregu Soče pri Gorici == Drugo == *[[lobanjski svod]], zgornji del lobanje, zgrajen iz ploščatih kosti *Poleg tega beseda '''kalvarija''' (z malo začetnico) pomeni splošni izraz za zelo hudo trpljenje. {{razločitev}} 1u7ru6ja5x593q2i0hj2aaopl6k47hs 6772923 6772922 2026-10-31T19:13:23Z TadejM 738 /* Drugo */ 6772923 wikitext text/x-wiki '''Kalvarija''' v prvotnem pomenu besede je * [[Golgota|Kalvarija]] ali [[Golgota]] - grič, kjer so križali [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] == Slovenija == [[Slika:2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg|alt=Cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo, Idrija|sličica|Cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo, Idrija]] Poleg tega je '''Kalvarija''' pogosto geografsko ime v Sloveniji. Po navadi označuje manjši grič, na katerem so postavljene postaje [[križev pot|križevega pota]]. Znane kalvarije, ki se nanašajo na slovensko versko-kulturno izročilo so zlasti: * Kalvarija v [[Kalvarija, Maribor|Mariboru]] * Kalvarija (''Jožefov hrib'') v [[Celje|Celju]] * Kalvarija, del [[Kranj|Kranja]] * Kalvarija pri [[Grad Smlednik|Smledniku]] * Kalvarija pri [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]] * Kalvarija pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] * Kalvarija v [[Žale, Kamnik|Kamniku]] * Kalvarija v [[Idrija|Idriji]] * Kalvarija v [[Rezija|Reziji]] * Kalvarija v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] * Kalvarija ([[Stari grad]]) nad [[Polhov Gradec|Polhovim Gradcem]] *''Kalvarija''[http://www.kalvarija.si] je tudi naziv - ime [[evangeljske Cerkve]] v [[Celje|Celju]]. == Italija == * [[Kalvarija, Gorica|Kalvarija]] (Monte Calvario) na desnem bregu Soče pri Gorici == Drugo == *[[lobanjski svod]], zgornji del lobanje, zgrajen iz ploščatih kosti *Poleg tega beseda ''kalvarija'' (z malo začetnico) pomeni splošni izraz za zelo hudo trpljenje. {{razločitev}} 0n126ar9bam74qlzhzzvl639zjne9hl Renče 0 122892 6772782 6698505 2026-10-31T13:39:18Z ~2026-57750-90 268182 /* */ 6772782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117992_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 23.25 |latNS = N | longd = 13 |longm = 40 |longs = 11.92 |longEW = E |najdisi=Renče |slika= |povrsina=12,21 |prebivalstvo=2080 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=50,8 |postna=5292 |posta=Renče |obcina=Renče - Vogrsko |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Renče''' ({{jezik-it|Ranziano}}) so [[naselje]] z okoli 2000 prebivalci vključno z legendarno Silvo Pekovo v [[Občina Renče - Vogrsko|Občini Renče - Vogrsko]]. Razprostirajo se na 22,5 kvadratnih kilometrih spodnje [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], na levem bregu reke [[Vipava (reka)|Vipave]], približno 10&nbsp;km južno od [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in 5 km jugozahodno od [[Vogrsko|Vogrskega]]. V najnižjem delu ležijo Renče na 52 metrih nadmorske višine, na najvišje poseljenem pa na 100 metrih. Z južne strani se nad vasjo dvigajo [[Črni hribi]], gričevje, ki seže do roba kraške planote. Od [[Trstelj]]a (643 m) se kraški svet nad Renčami skoraj enakomerno spušča v [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]]. Vzdolž reke Vipave je pesek oz. grušč, nekoliko dlje od struge so peščena in ilovnata tla s plastjo rodovitne zemlje, primerne za posevke in travnike. Prebivalci so poseljeni po zaselkih in živijo v nadstropnih hišah, večinoma obdanimi z vrtovi. Jedra zaselkov so v glavnem strnjeno pozidana. == Ime == ''Renče'' izvira iz besede »re(n)čje« oz. »porečje« (reke Vipave). == Upravna ureditev == Upravna delitev naselja Renče se je skozi čas menjala. V [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] in [[Italija|italijanski]] državi so bile enotno naselje s statusom občine. Tako so tudi hišne številke zajemale celotno vas v enoten register. V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bilo glede upravne strukture vasi več rešitev. Nekaj let so bile Renče občina, kasneje pa je prišlo do oblikovanja zaselkov kot samostojnih naselij, kar je razvidno iz geografskih kart in Krajevnega leksikona Slovenije. Oblikovanje krajevnih skupnosti je vasi povezalo v celoto, vendar se z upravnega vidika ni nič spremenilo. Renče so bile od leta 1960 do 2006 sestavni del novogoriške občine. Z odlokom mestnega sveta [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]] (5. novembra 1998 in spremembo junija 1999) so vasi ponovno enotno naselje. Ulice so poimenovane po zaselkih, s čimer se je ohranilo izročilo kulturne, prostorske in življenjske razgibanosti kraja. V januarju 2006 so se krajani Renč, skupaj s krajani Vogrskega, Bukovice in Volčje Drage na referendumu izrekli za ustanovitev nove občine Renče - Vogrsko. Volitev se je udeležilo 2.373 volivcev, kar je 67,65 % vseh volilnih upravičencev. Za novo občino se je izreklo 61,95 % udeležencev. Državni zbor je novo občino Renče - Vogrsko ustanovil 1. marca 2006. Pobudo o ustanovitvi nove občine Renče - Vogrsko so pripravile tri krajevne skupnosti: Renče, Bukovica - Volčja draga in Vogrsko, ki so doslej bile del mestne občine Nova Gorica. Nova občina je ob ustanovitvi imela 4100 prebivalcev, po površini bo obsegala 36&nbsp;km^2. Vlada Republike Slovenije je 24.11.2005 sprejela pobudo krajanov o ustanovitvi nove občine Renče - Vogrsko. Predlog je potrdil tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] 14. decembra 2005. == Zaselki naselja Renče == Imena so: [[Arčoni]], [[Lukežiči]], [[Mohorini]], [[Martinuči]], [[Merljaki]], [[Žigoni]], [[Vinišče]], [[Podkraj]], [[Tureli]], [[Renški trg]], Oševljek. Zaselkov je več, z ohranjanjem njihovih imen naj bi s tem prebivalci spoštovali prisotnost tradicionalne navezanosti ljudi na ožji domačijski svet. Nekaj značilnih imen: pri Arčonih je zaselek Rabatovec, pri Lukežičih Vrtezovec, Škulišče, Zgoni, pri Martinučih Ozrenj, Dimišče, Brajca, Ovčjak, Dolinca, pri Merljakih Hentove loke, Budališče, Menitovca, Polinišče, Fajti, Zloverje, Kokljišče, Jerabišče, Prstavci, Špacapani, pri Mohorinih Kaplani, Preglji, Vičiči, Fučevo, v Podkraju Špinjolišče, pri Turelih Rusjani, na Viniščah Potok, Tejca, Klanc, Dolina, Kržišče, Nabržina, Mandrja, v Renškem trgu Star plac, Plac, Gasa, Malin, Grad, Polje, Renc, pri Žigonih Velika pot, Rebince, Kunči. Priimki večkrat sovpadajo z imeni zaselkov, znaten delež pa jih tudi odstopa od tega pravila. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Renče - Vogrsko}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Renče - Vogrsko]] [[Kategorija:Renče| ]] awff7focp3uii6bykt4kb9ry1sjtd4z 6772800 6772782 2026-10-31T14:26:28Z JoMK 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6772782|6772782]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-57750-90|~2026-57750-90]] ([[User talk:~2026-57750-90|pogovor]]) 6772800 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117992_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 23.25 |latNS = N | longd = 13 |longm = 40 |longs = 11.92 |longEW = E |najdisi=Renče |slika= |povrsina=12,21 |prebivalstvo=2080 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=50,8 |postna=5292 |posta=Renče |obcina=Renče - Vogrsko |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Renče''' ({{jezik-it|Ranziano}}) so [[naselje]] z okoli 2000 prebivalci v [[Občina Renče - Vogrsko|Občini Renče - Vogrsko]]. Razprostirajo se na 22,5 kvadratnih kilometrih spodnje [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], na levem bregu reke [[Vipava (reka)|Vipave]], približno 10&nbsp;km južno od [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in 5 km jugozahodno od [[Vogrsko|Vogrskega]]. V najnižjem delu ležijo Renče na 52 metrih nadmorske višine, na najvišje poseljenem pa na 100 metrih. Z južne strani se nad vasjo dvigajo [[Črni hribi]], gričevje, ki seže do roba kraške planote. Od [[Trstelj]]a (643 m) se kraški svet nad Renčami skoraj enakomerno spušča v [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]]. Vzdolž reke Vipave je pesek oz. grušč, nekoliko dlje od struge so peščena in ilovnata tla s plastjo rodovitne zemlje, primerne za posevke in travnike. Prebivalci so poseljeni po zaselkih in živijo v nadstropnih hišah, večinoma obdanimi z vrtovi. Jedra zaselkov so v glavnem strnjeno pozidana. == Ime == ''Renče'' izvira iz besede »re(n)čje« oz. »porečje« (reke Vipave). == Upravna ureditev == Upravna delitev naselja Renče se je skozi čas menjala. V [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] in [[Italija|italijanski]] državi so bile enotno naselje s statusom občine. Tako so tudi hišne številke zajemale celotno vas v enoten register. V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bilo glede upravne strukture vasi več rešitev. Nekaj let so bile Renče občina, kasneje pa je prišlo do oblikovanja zaselkov kot samostojnih naselij, kar je razvidno iz geografskih kart in Krajevnega leksikona Slovenije. Oblikovanje krajevnih skupnosti je vasi povezalo v celoto, vendar se z upravnega vidika ni nič spremenilo. Renče so bile od leta 1960 do 2006 sestavni del novogoriške občine. Z odlokom mestnega sveta [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]] (5. novembra 1998 in spremembo junija 1999) so vasi ponovno enotno naselje. Ulice so poimenovane po zaselkih, s čimer se je ohranilo izročilo kulturne, prostorske in življenjske razgibanosti kraja. V januarju 2006 so se krajani Renč, skupaj s krajani Vogrskega, Bukovice in Volčje Drage na referendumu izrekli za ustanovitev nove občine Renče - Vogrsko. Volitev se je udeležilo 2.373 volivcev, kar je 67,65 % vseh volilnih upravičencev. Za novo občino se je izreklo 61,95 % udeležencev. Državni zbor je novo občino Renče - Vogrsko ustanovil 1. marca 2006. Pobudo o ustanovitvi nove občine Renče - Vogrsko so pripravile tri krajevne skupnosti: Renče, Bukovica - Volčja draga in Vogrsko, ki so doslej bile del mestne občine Nova Gorica. Nova občina je ob ustanovitvi imela 4100 prebivalcev, po površini bo obsegala 36&nbsp;km^2. Vlada Republike Slovenije je 24.11.2005 sprejela pobudo krajanov o ustanovitvi nove občine Renče - Vogrsko. Predlog je potrdil tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] 14. decembra 2005. == Zaselki naselja Renče == Imena so: [[Arčoni]], [[Lukežiči]], [[Mohorini]], [[Martinuči]], [[Merljaki]], [[Žigoni]], [[Vinišče]], [[Podkraj]], [[Tureli]], [[Renški trg]], Oševljek. Zaselkov je več, z ohranjanjem njihovih imen naj bi s tem prebivalci spoštovali prisotnost tradicionalne navezanosti ljudi na ožji domačijski svet. Nekaj značilnih imen: pri Arčonih je zaselek Rabatovec, pri Lukežičih Vrtezovec, Škulišče, Zgoni, pri Martinučih Ozrenj, Dimišče, Brajca, Ovčjak, Dolinca, pri Merljakih Hentove loke, Budališče, Menitovca, Polinišče, Fajti, Zloverje, Kokljišče, Jerabišče, Prstavci, Špacapani, pri Mohorinih Kaplani, Preglji, Vičiči, Fučevo, v Podkraju Špinjolišče, pri Turelih Rusjani, na Viniščah Potok, Tejca, Klanc, Dolina, Kržišče, Nabržina, Mandrja, v Renškem trgu Star plac, Plac, Gasa, Malin, Grad, Polje, Renc, pri Žigonih Velika pot, Rebince, Kunči. Priimki večkrat sovpadajo z imeni zaselkov, znaten delež pa jih tudi odstopa od tega pravila. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Renče - Vogrsko}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Renče - Vogrsko]] [[Kategorija:Renče| ]] bbwppox268xdvp7lns22eds5mfbxycn Borja Bolčina 0 137031 6772780 6683617 2026-10-31T13:37:25Z TadejM 738 sedanjik -> preteklik 6772780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Borja Bolčina.jpg|occupation=pesnik, glasbenik}} '''Borja Bolčina''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[pesnik]] * [[1976]], [[Nova Gorica]]. Borja Bolčina je svojo umetniško pot je začel kot pisec glasbe pri slovenskem rock bandu [[Zaklonišče prepeva]], s katerim je izdal številne studijske albume ter koncertiral po Sloveniji in ex-Yu. V skupini je igral do leta 2011, ko se je preselil v Bologno (ITA) in začel sodelovanje z italijansko indie rock skupino Rosso Dalmata. Poezijo je Borja začel pisati pozneje, pretežno kot besedila h glasbi za lastne kantavtorske projekte. Leta 2016 je izdal v samozaložbi svojo prvo pesniško zbirko z naslovom ''Bologna'', kjer je avtor živel in delal med letoma 2010-2013, decembra 2019 pa je izšla njegova druga zbirka ''O zlatih ribicah''. Nekatere pesmi so mu objavili v slovenskih revijah in časopisih, kot so ''Spirala, Mentor, Primorske novice, Kralji ulice'', v prevodu ''Olge Lalić-Krowicka'' pa tudi v poljskih, makedonskih in srbskih revijah. Leta 2020 je prejel zlato priznanje na natečaju JSKD za odrasle literate, leta 2021 pa je zmagal na ''Šinkovčevih dnevih poezije'' s pesmijo »''Plašč''«. Junija 2022 je izšla zbirka z naslovom ''Valter'', za katero so značilne nadrealistične, prozno oblikovane pesmi, s katerimi je zmagal na natečaju JSKD za ''najboljšo samozaložniško zbirko poezije 2022''. Leta 2024 pa je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Jenkova nagrada je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, stanovska nagrada, ki jo ''Društvo slovenskih pisateljev'' podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Zbirka je bila delno tudi uglasbena in kot tako jo Borja predstavlja v spremljavi kitare s svojo originalno mešanico recitala in kantantorstva. Leta 2024 je izšla, prav tako v samozaložbi, ''Vietnamski notesnik'', zbirka notes-pesmi s popotovanja po Vietnamu. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih kitaristov]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Bolčina, Borja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Zaklonišče prepeva]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Bolčina, Borja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Bolčina, Borja]] mejrtbrxp1t90z96e4j73292khalrec Jaka Lakovič 0 140315 6772913 6735598 2026-10-31T19:00:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jaka Lakovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]] in [[trener]], * [[9. julij]] [[1978]], [[Ljubljana]]. S svojimi 186 centimetri je skozi glavnino kariere prebil na mestu [[Organizator (košarka)|enice]] oziroma organizatorja igre. Pomanjkanje večje višine je nadomestil z borbenostjo, hitrostjo, preglednostjo v igri in izjemnim metom za tri točke. Levoroki branilec je s svojimi bravuroznimi prodori med dvema obrambnima igralcema navduševal najzahtevnejše občinstvo v Evropi. Svojo igralsko kariero je zaključil leta 2016 v starosti 38 let. Od tedaj se posveča trenerstvu in s tem ostaja v košarki.<ref>{{Navedi splet|title = Jaka Lakovič: po 14 letih je prišel zanj pravi čas|url = http://www.siol.net/sportal/kosarka/legionarji/2015/04/intervju_jaka_lakovic_1.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.4|website = Planet Siol.net|accessdate = 2015-09-01}}</ref>. == Začetki == Jaka Lakovič je pridobil košarkarsko vzgojo pri [[Ljubljana|ljubljanskem]] [[Geoplin Slovan|Slovanu]]. Tam je prvič zaigral v letu 1996 in nadaljeval vse do sezone 2001/02, ko je prestopil v [[Novo Mesto|novomeško]] [[Košarkarski klub Krka Novo mesto|Krko]], s katero je nastopal tako v slovenskem prvenstvu, kot tudi v [[Evroliga|Evroligi]]. Že v svoji krstni sezoni evrolige je zablestel, predvsem pri Krkinem gostovanju v [[Madrid|Madridu]] naproti Real Madridu 18. oktobra 2001, ko jim je zabil neverjetnih 38 točk. Je tudi igralec z eno najvišjih ocen na eni tekmi Evrolige (55)<ref>{{Navedi splet|title = LAKOVIC, JAKA - Welcome to EUROLEAGUE BASKETBALL|url = http://www.euroleague.net/competition/players/showplayer?pcode=ATA&seasoncode=E2011#!highs|website = www.euroleague.net|accessdate = 2015-09-01}}</ref>. == Tujina == === Panathinaikos === Po krstni evroligaški sezoni je postal zanimiv za najbogatejše evropske klube. Sprejel je ponudbo [[Grčija|grškega]] [[Panathinaikos|Panathinaikosa]], kjer je igral pet sezon, od 2001 do 2006. V Panathinaikosu je bil ključen igralec moštva, leta 2005 pa je bil tudi imenovan za MVP das Finais da Liga Grega e MVP grškega pokala. Osvojili so kar 4 zaporedna grška prvenstva (od 2003 do 2006) ter 3 naslove grškega pokala (2003, 2005 in 2006). Verjetno najlepše predstave pa je pokazal leta 2005 v evroligi kjer je bil tudi izbran v drugo peterko celotne sezone, torej kot drugi najboljši organizator igre v [[Evropa|Evropi]]. === Barcelona === V sezoni 2006/07 se je preselil v [[Španija|Španijo]], kjer je za [[Barcelona|Barcelono]] igral do leta 2011. Kot igralec Barcelone pa je v tekmi proti Real Madridu 22. 11. 2007 nanizal tudi 10 skokov. Tu je leta 2010 prišel največji klubski uspeh kariere - osvojitev Evrolige. Poleg tega je z Barcelono dvakrat slavil zmago v španskem prvenstvu (2009 in 2011) ter kar trikrat v pokalu (najprej 2007 ter nato še zaporedoma 2010 in 2011). === Proti koncu === Vsekakor je Lakovič igralski vrhunec dosegel v Španiji, vendar je bil tako vrhunski igralec, da je lahko tudi še kasneje, proti svojemu igralskemu zenitu, nastopal še nekaj let in kariero nadaljeval v še vedno močnih prvenstvih z dokaj visoko igralno minutažo. Po Španiji so se tudi začele kazati posledice dolgoletnih naporov preko pogostejših poškodb. Sledila je za Jako zadnja sezona igranja v evroligi: v sezonah 2012/13 in 2013/2014 je nastopal za turški Galatasaray. Sledilo je igranje tudi za italijanski Avellino, sezono 2014-15 pa je končal pri [[Jure Zdovc|Juretu Zdovcu]] in [[Domen Lorbek|Domnu Lorbku]] v turškem Royal Hal Gazientep. Igral je na nekaj slovenskih in treh grških All Star tekmah (2003, 2005, 2006). V svoji zadnji igralski sezoni, to je sezoni 2015/16, je nastopal za B ekipo Barcelone kjer je obenem pomagal kot pomočnik trenerja. Tako se je še pred koncem igranja začel posvečati trenerski vlogi. Sredi leta 2016 je oznanil konec dolgoletne igralske kariere.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/lakovic-dokoncno-obesil-kosarkarski-dres-na-klin.html|title= Lakovič dokončno obesil košarkarski dres na klin|accessdate= 15. avgust 2016|date= 27. julij 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-08-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20160822172210/http://www.delo.si/sport/kosarka/lakovic-dokoncno-obesil-kosarkarski-dres-na-klin.html|url-status= dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/custva-so-najbolj-pristna-v-reprezentanci.html|title= Čustva so najbolj pristna v reprezentanci|accessdate= 15. avgust 2016|date= 14. avgust 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-08-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20160822171927/http://www.delo.si/sport/kosarka/custva-so-najbolj-pristna-v-reprezentanci.html|url-status= dead}}</ref> == Reprezentanca == === Mladinci === Za izbrano vrsto Slovenije je zaigral že kot mladinec. Nastopil je v selekcijah do 18, 20 in 22 let starosti. Leta 1998 je v starostni skupini do 22 let osvojil srebrno medaljo na mladinskem prvenstvu v Italiji pod vodstvom trenerja [[Zoran Martič|Zorana Martiča]]. === Člani === Lakovič je bil redni član slovenske reprezentance vse od leta 2001 in do 2013. V svojih zadnjih letih je bil tudi njen kapetan. Z njo se je udeležil vseh večjih tekmovanj v tistem času, tako je zabeležil sedem zaporednih nastopov na [[Evropsko prvenstvo v košarki|EP-jih]], in sicer [[Evropsko prvenstvo v košarki 2001|2001]], [[Evropsko prvenstvo v košarki 2003|2003]], [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]], [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|2007]], [[Evropsko prvenstvo v košarki 2009|2009]], [[Evropsko prvenstvo v košarki 2011|2011]] in [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|2013]]. Nastopil je tudi na prvih dveh [[Svetovno prvenstvo v košarki|svetovnih prvenstvih]] na katerih je zaigrala Slovenija. To je bilo na [[Svetovno prvenstvo v košarki 2006|SP 2006]] in na [[Svetovno prvenstvo v košarki 2010|SP 2010]]. Z 880 točkami na 86 uradnih tekmah je eden najboljših strelcev slovenske reprezentance vseh časov<ref>{{Navedi splet|title = Košarkarska zveza Slovenije|url = http://www.kzs.si/tekmovanja-in-projekti/reprezentance/clani/lestvica-strelcev-na-ur-tekmah/|website = KZS|accessdate = 2015-09-01|first = Aeris 3 d.o.o. -|last = www.aeris3.si|archive-date = 2017-08-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20170829062351/http://www.kzs.si/tekmovanja-in-projekti/reprezentance/clani/lestvica-strelcev-na-ur-tekmah/|url-status = dead}}</ref>. Četrto mesto na EP na Poljskem leta 2009 je bil največji uspeh slovenske članske reprezentance v času njegove generacije. == Jaka Lakovič kot trener == Že pred koncem aktivnega igranja se je odločil za trenerski poklic in s tem za obstanek v košarki. === Klub === Najprej je bil pomočnik trenerja Barcelonine B ekipe, v sezoni 2016-17 je asistiral glavnemu trenerju Alfredu Julbeju..<ref>{{navedi splet|url= http://www.slovenska-kosarka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=11100:jakal-coach-barca&catid=52:eupokali-euliga&Itemid=109|title= Jaka Lakovič postal trener Barcelone|accessdate= 10. februar 2018|date= 16. avgust 2016|format= |work= slovenska-kosarka.si|archive-url= https://web.archive.org/web/20180211071628/http://www.slovenska-kosarka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=11100:jakal-coach-barca&catid=52:eupokali-euliga&Itemid=109|archive-date= 2018-02-11|url-status= dead}}</ref> Avgusta 2017 pa je postal pomočnik glavnega trenerja Carlosa Durana pri španskem prvoligašu Bilbau.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/lakovic-odslej-pomocnik-trenerja-v-bilbau.html|title= Lakovič odslej pomočnik trenerja v Bilbau|accessdate= 10. februar 2018|date= 7. avgust 2017|format= |work= delo.si|archive-date= 2018-02-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20180210235128/http://www.delo.si/sport/kosarka/lakovic-odslej-pomocnik-trenerja-v-bilbau.html|url-status= dead}}</ref> Zatem se je preselil v Nemčijo kjer je leta 2019 postal glavni trener v Ulmu in s tem pričel samostojno trenersko pot.<ref>{{navedi splet |url= http://sportklub.si/Kosarka/Kosarka-ostalo/a69308-Lakovic-postal-glavni-trener-Ulma.html|title= Lakovič postal glavni trener Ulma|accessdate= 13. september 2019|date= 7. junij 2019|format= |work= sportklub.si}}</ref> Tam med drugimi načeluje še enemu slovenskemu legionarju, za Ulm igra reprezentant [[Zoran Dragić]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kosarka/zoran-dragic-in-jaka-lakovic-zdruzila-moci-504259|title= Zoran Dragić in Jaka Lakovič združila moči|accessdate= 13. september 2019|date= 6. avgust 2019|format= |work= siol.net/sportal }}</ref> === Reprezentanca === Leta 2016 je postal pomočnik slovenskega selektorja [[Igor Kokoškov|Kokoškova]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/lakovic-s-ponosom-sem-nosil-slovenski-dres-enako-pa-je-v-trenerski-vlogi/399018|title= Lakovič: S ponosom sem nosil slovenski dres, enako pa je v trenerski vlogi|accessdate= 10. februar 2018|date= 28. julij 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V tej vlogi je naslednje leto sodeloval pri osvojitvi naslova prvakov na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]]. Tako je končno prišel do tako želene medalje, ki se mu je za časa igranja izmuznila.<ref>{{navedi splet |url= https://sport.blic.rs/eurobasket2017/pomocni-trener-slovenije-jaka-lakovic-za-blicsport-nisu-orlovi-samo-bogdan-i-bobi/1gkhk3z|title= POMOĆNI TRENER SLOVENIJE Jaka Lakovič za Blicsport: Nisu "orlovi" samo Bogdan i Bobi|accessdate= 10. februar 2018|date= 17. september 2017|format= |work= sport.blic.rs|language=sr}}</ref> == Osebno == Od jeseni 2007 prijateljuje s katalonsko košarkarico (tudi bivšo slovensko reprezentantko) [[Helena Boada|Heleno Boada]]<ref>{{Navedi splet|title = Jaka Lakovič in Helena Boada: Skregala sva se, ker sem mu slabo podajala|url = http://ekipa24.si/clanek/magazin/povabilo-na-kavo/5472e53361d3c/jaka-lakovic-in-helena-boada|website = ekipa24.si |accessdate = 2015-09-01}}</ref>. Po večletnem izven zakonskem partnerstvu sta se leta 2016 poročila. Nato so prišli otroci. S Heleno sta najprej septembra 2016 dobila sinova dvojčka, Pol in Luka, nato pa decembra 2018 še deklico Mio.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/57d67ec1369e3/jaka-dobil-dvojcka|title= Jaka Lakovič dobil dvojčka|accessdate= 13. september 2019|date= 12. september 2016|format= |work= novice.svet24.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/jaka-lakovic-tretjic-ocka-131830|title= Jaka Lakovič tretjič očka|accessdate= 13. september 2019|date= 20. december 2018|format= |work= slovenskenovice.si}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih košarkarjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{twitter|lakovicjaka}} * {{sports links}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v košarki 2006}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v košarki 2010}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lakovič, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Košarkarji Krke]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] 5ou51gcfpp2gpyzi0lvu6jmfop77dzs Jamie Lynn Spears 0 140459 6772936 6754701 2026-10-31T19:22:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772936 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Jamie Lynn Spears | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Jamie Lynn Marie Spears | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2002—danes | occupation = <!-- Wikidata --> | othername = Jamie Spears, <br /> Jamie-Lynn Spears | homepage = <!-- Wikidata --> | awards = '''[[Young Hollywood Award]]''' <br /> 2005 za žensko igralko, vredno ogleda <br /> '''[[Blimp Award]]''' <br /> 2006 za najljubšo televizijsko igralko (''Zoey 101'') <br /> '''[[Young Artist Award]]''' <br /> 2006 za najboljši nastop mlade igralske ekipe v komični ali dramatični televizijski seriji (''Zoey 101'') <br /> 2007 za najboljši nastop mlade igralske ekipe v komični ali dramatični televizijski seriji (''Zoey 101'') }} '''Jamie Lynn Marie Spears''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralka]] ter [[pevka]], *[[4. april]] [[1991]], [[McComb, Mississippi|McComb]], [[Mississippi]], [[Združene države Amerike]]. Je mlajša sestra zvezdniške pop pevke [[Britney Spears]] in hčerka ameriške [[pisatelj]]ice [[Lynne Spears]].<ref name="award">{{navedi splet |last=Kliff |first=Sarah |title=The Other Ms. Spears |url=http://www.newsweek.com/id/41949 |work=Newsweek|date=2007-10-02 |accessdate=2007-12-18}}</ref> Najbolje je poznana po [[Nickelodeon (kanal)|Nickelodeonovih]] [[televizijska serija|televizijskih serijah]] ''All That'' in ''[[Zoey 101]]'', v kateri je igrala Zoey Brooks.<ref name=news24>{{citeweb|title=Jamie Lynn's show 'axed'|url=http://www.news24.com/News24/Entertainment/Abroad/0,,2-1225-1243_2246073,00.html|date=2008-01-03|publisher=News24.com|accessdate=2008-01-04|archive-date=2008-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20080104145735/http://www.news24.com/News24/Entertainment/Abroad/0,,2-1225-1243_2246073,00.html|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Jamie Lynn Marie Spears se je rodila [[4. april]]a 1991 v [[McComb, Mississippi|McCombu]], [[Mississippi]], [[Združene države Amerike]], kot hči Jamieja in [[Lynne Spears]]. Ima tudi starejšo sestro, pop zvezdnico [[Britney Spears]] in starejšega brata, [[producent]]a [[Bryan]]a Spearsa. Šolala se je na šoli Parklane Academy, kjer je bila [[navijaštvo|navijačica]] in članica [[košarka]]skega moštva. Svojo izobrazbo je končala preko spletnih dopisovanj,<ref name="award" /> diplomo pa je prejela februarja [[2008]], ko se je šolala na srednji šoli Kentwood High School v [[Kentwood]]u, [[Louisiana]].<ref>{{navedi splet |title=Jamie Lynn Spears Passes Her GED Exam |url=http://www.people.com/people/article/0,,20180318,00.html |work=[[People (magazine)|People]] |date=2008-02-25 |accessdate=2009-09-24 |archive-date=2009-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091015115319/http://www.people.com/people/article/0,,20180318,00.html |url-status=dead}}</ref> == Kariera == === Igranje === Jamie Lynn Spears je s svojo igralsko kariero pričela leta [[2002]], ko je igrala mlajšo verzijo Lucy Wagner, glavnega lika, v [[film]]u ''[[Več kot dekle]]''; starejšo verzijo je igrala njena starejša sestra, [[Britney Spears]].<ref name="Crossroads">{{navedi splet|title=Britney's Kid Sister Revving Up Career|url=http://www.people.com/people/article/0,,624824,00.html|work=People Magazine|accessdate=2009-09-24|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830034248/http://www.people.com/people/article/0,,624824,00.html|url-status=dead}}</ref> Kasneje je podpisala pogodbo in tako dobila eno izmed glavnih vlog v Nickelodeonovi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''All That'', kjer pa je nastopala pod imenom »Jamie Spears«. Njen nastop je bil s strani kritikov pohvaljen in v seriji je ostala še zadnje tri sezone, od leta 2002 do leta [[2004]]. Kasneje je prevzela glavno vlogo, vlogo Zoey Brooks v televizijski seriji ''[[Zoey 101]]''. Serija se je na kanalu Nickelodeon prvič predvajala leta [[2005]] in posneli so štiri sezone, ki so Jamie Lynn Spears prinesle nagrado [[Hollywood Award]], nagrado [[Young Artist Award]] in nagrado [[Nickelodeon Kids Choice Awards]].<ref name="NickelodeonKidsAwards">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080716014129/http://www.nickkcapress.com/2004KCA/index.php|publisher=[[The Wayback Machine]]|url=http://www.nickkcapress.com/2004KCA/index.php|archivedate=2008-07-16|title=TOP HONORS AT NICKELODEON'S 17TH ANNUAL KIDS' CHOICE AWARDS|last=Spears|first=Jamie Lynn|year=2005|work=Nickelodeon Kids Choice Awards Press Site|accessdate=2009-09-25|url-status=live}}</ref> Snemanje je bilo prekinjeno leta 2008. Njene ostale vloge vključujejo vlogo Mandy Ferner v eni epizodi [[ABC]]jevi [[komedija|komične]] televizijske serije ''Miss Guided'', natančneje v epizodi »Hot Sub«, in glasovno vlogo v [[animacija|animiranem]] filmu ''Unstable Fables: Goldilocks & 3 Bears Show'', kjer je glas posodila Goldilocksu. Obe deli je posnela leta 2008. === Petje === Jamie Lynn Spears je na začetku svoje igralske kariere dejala, da se zaenkrat namerava osredotočiti na igranje, vendar da bo nekoč zagotovo začela tudi s pevsko kariero. Za serijo ''[[Zoey 101]]'' je zapela [[soundtrack]] »[[Follow Me (pesem, Jamie Lynn Spears)|Follow Me]]«, v marcu [[2009]] pa je začela s snemanjem svojega prvega [[glasbeni album|glasbenega albuma]], ki bo v glavnem vsebal [[country]] [[skladba|pesmi]]. == Zasebno življenje == V intervjuju za revijo ''[[OK!]]'' je Jamie Lynn Spears [[20. december|20. decembra]] [[2007]] povedala, da pričakuje otroka s svojim fantom, Caseyjem Aldridgeom.<ref name="OK">{{navedi splet |title=World Exclusive: Jamie Lynn Spears — I'm Pregnant |url=http://www.ok-magazine.com/news/view/3425 |work=OK Magazine |accessdate=2007-12-22 |archive-date=2007-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071222045057/http://www.ok-magazine.com/news/view/3425#comments |url-status=dead }}</ref><ref name="CaseyAldridge">{{navedi splet|title=Who Is Casey Aldridge?|url=http://www.people.com/people/article/0,,20168169,00.html|work=People Magazine|accessdate=2009-09-24|archive-date=2009-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20090831131716/http://www.people.com/people/article/0,,20168169,00.html|url-status=dead}}</ref> [[Nickelodeon (kanal)|Nickelodeon]] je kmalu za tem izjavil, da namerava spoštovati njeno odločitev in da bodo naredili vse za njeno dobro počutje.<ref name="baby">{{navedi splet|title=Britney's Teen Sister Jamie Lynn Spears Pregnant|url=http://www.people.com/people/article/0,,20167059,00.html|work=People Magazine|accessdate=2007-12-18|archive-date=2010-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100420011905/http://www.people.com/people/article/0,,20167059,00.html|url-status=dead}}</ref> V maju 2008 sta se Aldridge in Spearsova preselila nazaj v [[Liberty, Mississippi|Liberty]], [[Mississippi]] in kupila hišo, kjer sta nameravala vzgajati otroka.<ref>{{navedi splet |title=Exclusive: Jamie Lynn & Maddie Home in Mississippi |url=http://www.okmagazine.com/2008/06/ok-exclusive-jamie-lynn-maddie-home-in-mississippi-7467/ |work=[[OK!]] |date=2008-06-22}}</ref> [[19. junij]]a 2008 je Jamie Lynn Spears rodila hčerko Maddie Briann Aldridge v bolnišnici v [[McComb, Mississippi|McCombu]], [[Mississippi]].<ref>{{navedi splet |title=Jamie Lynn Spears Has a Baby Girl |url=http://www.people.com/people/article/0,,20204319,00.html |work=[[People (magazine)|People]] |date=2008-06-19 |accessdate=2009-08-19 |archive-date=2016-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160623204623/http://www.people.com/people/article/0,,20204319,00.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jamie Lynn Sprouts! |url=http://www.eonline.com/uberblog/b2141_jamie_lynn_sprouts.html |work=[[E!]] |date=2008-06-19 |accessdate=2009-11-09}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jamie Lynn Welcomes a Daughter! |url=http://www.okmagazine.com/news/view/7236 |work=[[OK!]] |date=2008-06-19}}</ref> [[Revija]] ''[[OK!]]'' je plačala 1 milijon [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] za prve slike novorojene Maddie Briann, ki so bile posnete [[10. julij]]a 2008.<ref>{{navedi splet |title=World Exclusive: Meet Baby Maddie!|url=http://www.okmagazine.com/news/view/7750 |work=OK! |date=2009-07-08}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.accesshollywood.com/top-ten-most-expensive-baby-photos_gallery_1458/10 |title=Top Ten Most Expensive Baby Photos |publisher=Access Hollywood |access-date=2010-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100217140612/http://www.accesshollywood.com/top-ten-most-expensive-baby-photos_gallery_1458/10 |archive-date=2010-02-17 |url-status=dead}}</ref> Jamie Lynn Spears in Casey Aldridge sta svojo zaroko odpovedala marca 2009,<ref>{{navedi splet |title=Jamie Lynn & Casey: The Wedding’s Off! |url=http://www.okmagazine.com/2009/03/jamie-lynn-casey-the-weddings-off-12820/ |work=[[OK!]] |date=2009-03-25}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Wedding's off! Jamie Lynn Spears, Casey Aldridge disengaged |url=http://www.nydailynews.com/gossip/2009/03/26/2009-03-26_weddings_off_jamie_lynn_spears_casey_ald-1.html |work=[[New York Daily News]] |date=2009-03-26 |accessdate=2010-03-04 |archive-date=2009-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815131652/http://www.nydailynews.com/gossip/2009/03/26/2009-03-26_weddings_off_jamie_lynn_spears_casey_ald-1.html |url-status=dead }}</ref> Spearsova pa je razmerje dokončno končala in se odselila februarja [[2010]].<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20342318,00.html »Jamie Lynn Spears Moves out - and Moves on with New Guy«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210062553/http://www.people.com/people/article/0,,20342318,00.html |date=2010-02-10 }}. ''People''. February 7, 2010. Retrieved February 7, 2010.</ref> === Kontroverznost === Potrditev njene nosečnosti je postala medijska zgodba o »glamurozni« [[najstniška nosečnost|najstniški nosečnosti]].<ref name="newsweek">{{navedi splet |title=Teen Pregnancy: OK!'s Editor Defends Spears Cover |url=http://www.newsweek.com/id/145837 |work=Newsweek |accessdate=2008-07-14}}</ref><ref name="ahn">{{navedi splet |title=Jamie Lynn Spears' New Motherhood Role Seems Glamorized In New Magazine Interview |work=All Headline News |url=http://www.allheadlinenews.com/articles/7011557419 |accessdate=2008-07-14 |archive-date=2008-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081218100724/http://www.allheadlinenews.com/articles/7011557419 |url-status=dead }}</ref> Dodatna kontroverznost je bila posledica tega, da je bila Jamie Lynn Spears nekaj let mlajša od svojega partnerja, Caseyja Aldridgea, zaradi česar bi bil Aldridge lahko obtožen [[posilstvo|posilstva]].<ref name="Jonathan Turley">{{navedi splet | author=[[Jonathan Turley|Turley, Jonathan]] |title=Spears Pregnancy May Result in Television Special Rather than Criminal Charges |url=http://jonathanturley.org/2007/12/21/spears-pregnancy-may-result-in-television-special-rather-than-criminal-charges/ | date=2007-12-21 | accessdate=2007-12-22}}</ref><ref name="MSNBC">{{navedi novice | url=http://www.msnbc.msn.com/id/22349906/ | title=Was Jamie Lynn a victim of statutory rape? | publisher=[[MSNBC]] | date=2007-12-22 | accessdate=2007-12-22 | archive-date=2007-12-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071221221922/http://www.msnbc.msn.com/id/22349906/ | url-status=dead}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da je Aldridge manj kot dve leti starejši od nje.<ref name=CelebTV>{{navedi splet|url=http://www.celebtv.com/Headlines.aspx?NewsGuid=82067ef7-dd22-4fad-b77d-1fef9ba09c38|title=CASEY ALDRIDGE'S UNCLE: HE'S 18|publisher=CelebTV|date=2007-12-19|accessdate=2007-12-25}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Paparazzi === [[4. junij]]a 2008 je Jamie Lynn Spears v [[Amite County, Mississippi|Amite Countyju]], Mississippi, vložila tožbo proti Edwinu Merrinu, paparazzu, za katerega je verjela, da je njej in njenemu partnerju sledil in ju zasledoval. Merrino je to zanikal, vendar je na koncu vseeno moral plačati 1096 $ obveznice.<ref>[http://au.eonline.com/uberblog/b15692_Shutterbug_Accused_of_Stalking_Jamie_Lynn.html »Shutterbug Accused of Stalking Jamie Lynn.«] E! Online. June 4, 2008.</ref> == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 2002 | ''[[Več kot dekle]]'' | Mlada Lucy Wagner | |- | 2008 | ''Unstable Fables: Goldilocks & 3 Bears Show'' | Goldilocks | Glasovna vloga |- |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 2002–2004 | ''All That'' | Ona | 33 epizod |- | 2005–2008 | ''[[Zoey 101]]'' | Zoey Brooks | Glavna vloga |- | 2008 | ''Miss Guided'' | Mandy Ferner | »Hot Sub« (sezona 1, epizoda 2) |} == Diskografija == * [[2006]] - »[[Follow Me (pesem, Jamie Lynn Spears)|Follow Me]]« ([[soundtrack]] za televizijsko serijo ''[[Zoey 101]]'') == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Film ! Rezultat |- | 2004 | '''[[Blimp Award]]''' | Najljubša televizijska igralka | ''All That'' | rowspan="3" | ''Nominirana'' |- | rowspan="3" | 2005 | '''[[Young Artist Award]]''' | Izstopajoča mlada igralska ekipa v televizijski seriji | ''All That'' <small>(skupaj s [[Chelsea Brummet|Chelseo Brummet]], [[Ryan Coleman|Ryanom Colemanom]], [[Lisa Foiles|Liso Foiles]], [[Christina Kirkman|Christino Kirkman]], [[Shane Lyons|Shaneom Lyonsom]], [[Giovonnie Samuels]], [[Jack De Sena|Jackom De Seno]] in [[Kyle Sullivan|Kyleom Sullivanom]])</small> |- | '''[[Teen Choice Award]]''' | Najboljši prebojni nastop - ženska igralka | ''[[Zoey 101]]'' |- | '''[[Young Hollywood Award]]''' | Ženska igralka, vredna ogleda | | rowspan="4" | '''''Dobila''''' |- | rowspan="2" | 2006 | '''Blimp Award''' | Najljubša televizijska igralka | ''[[Zoey 101]]'' |- | rowspan="3" | '''Young Artist Award''' | rowspan="2" | Najboljši nastop mlade igralske ekipe v komični ali dramatični televizijski seriji | rowspan="2" | ''[[Zoey 101]]'' <small>(skupaj s [[Sean Flynn|Seanom Flynnom]], [[Paul Butcher|Paulom Butcherjem]], [[Kristin Herrera]], [[Victoria Justice|Victorio Justice]], [[Christopher Massey|Christopherjem Masseyjem]], [[Alexa Nikolas|Alexo Nikolas]], [[Erin Sanders]] in [[Matthew Underwood|Matthewom Underwoodom]])</small> |- | rowspan="3" | 2007 |- | Najboljši nastop mlade glavne igralke v komični ali dramatični televizijski seriji | rowspan="4" | ''[[Zoey 101]]'' | rowspan="5" | ''Nominirana'' |- | rowspan="2" | '''Blimp Award''' | rowspan="2" | Najljubša televizijska igralka |- | rowspan="3" | 2008 |- | rowspan="2" | '''Young Artist Award''' | Najboljši nastop mlade glavne igralke v komični ali dramatični televizijski seriji |- | Najboljši nastop mlade igralske ekipe v komični ali dramatični televizijski seriji | ''[[Zoey 101]]'' <small>(skupaj s [[Sean Flynn|Seanom Flynnom]], [[Paul Butcher|Paulom Butcherjem]], [[Kristin Herrera]], [[Victoria Justice|Victorio Justice]], [[Christopher Massey|Christopherjem Masseyjem]], [[Alexa Nikolas|Alexo Nikolas]], [[Erin Sanders]] in [[Matthew Underwood|Matthewom Underwoodom]])</small> |- |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.jamielynnspears.com/ Uradna spletna stran Jamie Lynn Spears] * {{IMDb Name|id=1086604|name=Jamie Lynn Spears}} * [http://www.tv.com/person/138817/summary.html Jamie Lynn Spears] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100908073934/http://www.tv.com/person/138817/summary.html |date=2010-09-08 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * [http://www.people.com/people/jamie_lynn_spears Jamie Lynn Spears] na [[People (revija)|People.com]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:SPEARS, Jamie Lynn}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] tja9bkxwzjlzymtw3hymoikjnasntp5 Kovač (priimek) 0 146614 6772996 6766312 2026-10-31T22:52:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Tuji nosilci priimka */ 6772996 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908–1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920–2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908–1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916–1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935–2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923–2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900–1975) in Franc Kovač ml. (1939/40–2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891–?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927–2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884–1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930–2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906–1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959–2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880–1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900–1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887–1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953–2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931–?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905–1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914–2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945–2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925–1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901–1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931–2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]] (*1956), umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928–2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917–1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919–1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866–1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910–1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930–2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914–2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890–1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872–1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]], pevka, jezikoslovka, voditeljica *[[Vesna Kovač, slikarka|Vesna Kovač]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec|Viktor Kovač]] (1890–1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911–?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830–1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949–1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929–2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925–2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897–1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949–2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919–1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891–1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849–1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896–1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911–1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936–2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908–1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919–1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927–2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951–2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919–1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909–1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911–2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937–1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910–1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916–1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942–2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913–1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933–2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902–1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930–2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909–2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818–1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934–1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938–2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (1941–2006), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936–2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912–1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884–1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927–2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893–1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932–2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920–1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922–1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] m2hosl1c2e6z9ryyekk6c4hqiiftlng 6772998 6772996 2026-10-31T22:55:03Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6772998 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908–1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920–2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908–1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916–1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935–2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923–2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900–1975) in Franc Kovač ml. (1939/40–2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891–?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927–2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884–1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930–2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906–1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959–2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880–1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900–1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887–1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953–2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931–?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905–1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914–2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945–2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925–1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901–1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931–2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]] (*1956), umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928–2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917–1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919–1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866–1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910–1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930–2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914–2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890–1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872–1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]], pevka, jezikoslovka, voditeljica *[[Vesna Kovač, slikarka|Vesna Kovač]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec|Viktor Kovač]] (1890–1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911–?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830–1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949–1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929–2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925–2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897–1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949–2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919–1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891–1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849–1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896–1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911–1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936–2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908–1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919–1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927–2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951–2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919–1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909–1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911–2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937–1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910–1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916–1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942–2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913–1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933–2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902–1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930–2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909–2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818–1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934–1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938–2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (1941–2026), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936–2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912–1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884–1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927–2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893–1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932–2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920–1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922–1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] d5ze07xt33s2263220xd7k6wd73okbj Jessica Alba 0 154753 6772957 6754784 2026-10-31T20:42:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772957 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Jessica Alba | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1994 - danes | spouse = Cash Warren (2008 - danes) | partner = [[Michael Weatherly]] (2000–2003) | children = 3 | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Jessica Marie Alba''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[28. april]] [[1981]], [[Pomona]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].<ref name="AlbaH">{{navedi splet |url=http://movies.msn.com/celebrities/celebrity-biography/jessica-alba/ |title=Jessica Alba: Življenjepis na MSN-ju |accessdate=14. julij 2008 |year=2008 |publisher=MSN |archive-date=2012-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120603130314/http://movies.msn.com/celebrities/celebrity-biography/jessica-alba/ |url-status=dead |language=en}}</ref> S svojo kariero je Jessica Alba pričela pri trinajstih, ko je zaigrala v [[film]]u ''Camp Nowhere'' (1994) in televizijski seriji ''[[Tajni svet Alex Mack]]'' (1994). Zaslovela je s televizijsko serijo ''[[Temni angel (serija)|Temni angel]]'', ki so jo vrteli med letoma 2000 in 2002.<ref name="cbs" /><ref name="peoplebio" /> Za svojo vlogo v tej seriji je bila nominirana za [[zlati globus]]. Kasneje se je pojavila v različnih filmih, kot so ''[[Cukrček (film, 2003)|Cukrček]]'' (2003), ''[[Mesto greha (film)|Mesto greha]]'' (2005), ''[[Fantastični štirje (film)|Fantastični štirje]]'' (2005), ''[[V nevarni modrini]]'' (2005), ''[[Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca]]'' (2007), ''[[Predzakonske zdrahe]]'' (2007), ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' (2010), ''[[Morilec v meni (film)|Morilec v meni]]'' (2010), ''[[Mačeta (film)|Mačeta]]'' (2010) in ''[[Njuna družina]]'' (2010). Za svoja dela je prejela tudi nagrade, kot so Alma Awards, TV Guide Awards, Teen Choice Awards in Saturn Awards.<ref name="imdbjess" /> Jessico Alba obravnavajo kot [[seks simbol]] in mediji ji pogosto namenijo pozornost zaradi njenega videza. Uvrstila se je na mnogo lestvic najprivlačnejših žensk, med drugim tudi na seznam revije ''Maxim'', »najprivlačnejših 100«, leta 2006 pa tudi na seznam »99 najbolj zaželenih žensk« spletne strani AskMen.com. Leta 2007 so jo bralci revije ''FHM'' izglasovali za »najprivlačnejšo žensko na svetu«.<ref name="fhm">{{navedi splet |url=http://entertainment.uk.msn.com/celebrity/PhotoGalleries/gallery.aspx?cp-documentid=4771156 |title=Jessica Alba je najprivlačnejša ženska po mnenju bralcev revije ''FHM'' |accessdate=31. julij 2009 |work=FHM |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080401101918/http://entertainment.uk.msn.com/celebrity/PhotoGalleries/gallery.aspx?cp-documentid=4771156 |archivedate=2008-04-01 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref name="askmenalba2" /><ref name="maxim" /> Zaradi uporabe njene fotografije na naslovnici revije ''[[Playboy]]'' je urednike revije tožila, a so tožbo nazadnje opustili.<ref name="playboy" /> == Zgodnje življenje == {{quote box|width=30em|quote=»Nikamor nisem sodila. Nisem bila bela. Nisem spadala k latinskim Američanom, ker nisem bila dovolj latinska. Nisem znala govoriti špansko, ker moj dedek tega svojih otrok ni naučil. Ni si želel, da bi se počutili drugačne.«|source=Jessica Alba o odraščanju v Los Angelesu<ref name="imdb">IMDb.com {{ikona en}}</ref>}} Jessica Marie Alba se je rodila v [[Kalifornija|Pomoni, Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]<ref name="AlbaH" /> kot hči Catherine (rojena Jensen) in Marka Albe. Njena mama ima [[Danci|danske]] in [[Francozi|francosko]]-[[Kanada|kanadske]] korenine, njen dedek po očetovi strani pa je bil [[Mehičani|Mehičan]].<ref name="indalba" /> Ima mlajšega brata Joshuo. Zaradi kariere njenega očeta pri [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojnem letalstvu]] je družina živela v [[Mississippi|Biloxiju, Mississippi]] in [[Teksas|Del Riu, Teksas]] in šele, ko je dopolnila devet let, se je njena družina ustalila v Kaliforniji.<ref name="peoplebio" /><ref name="indalba" /> Jessica Alba je svojo družino označila za »zelo konzervativno družino - tradicionalno, katoliško, latino-ameriško družino,« samo sebe pa je opisala kot zelo liberalno; dejala je, da se je imela že pri petih letih za [[feminizem|feministko]].<ref name=elle-changeling>{{navedi splet | work=Elle | url = http://www.elle.com/Entertainment/Cover-Shoots/The-Changeling2/Jessica-Alba2 | accessdate = 23. junij 2009 | title = Izziv | first = Maggie | last = Bullock | date = 4. februar 2009 }} {{ikona en}}</ref> Njeno zgodnje življenje so zaznamovale številne fizične nastave. Štiri- do petkrat letno je zaradi slabih pljuč zbolela za [[pljučnica|pljučnico]], imela pa je tudi nekaj pretrganih kit ter tonzilarno cisto.<ref name=peoplebio /> V šoli je bila izolirana od drugih otrok, saj je bila velikokrat v bolnišnici in je nihče ni poznal dovolj dobro, da bi se spoprijateljil z njo.<ref>{{cite journal |magazine=OK! |pages=34–39 |date=3. oktober 2005 }} {{ikona en}}</ref> Že v otroštvu se je bojevala tudi z [[astma|astmo]].<ref name=peoplebio /> Sama je dejala, da je k izoliranosti od njenih vrstnikov pripomoglo tudi nenehno seljenje.<ref name=elle-changeling /> Jessica Alba je v otroštvu trpela tudi za [[obsesivno-kompulzivna motnja|obsesivno-kompulzivno motnjo]].<ref>{{navedi novice | url = http://www.news.com.au/entertainment/story/0,23663,22244110-5006050,00.html | title = Moja obsesija | last = Cullen | first = Denise | format = Kopija iz revije ''Sunday Telegraph'' | publisher = News.com.au | date = 19. avgust 2007 | accessdate = 12. december 2007 | archiveurl = https://archive.today/20120526213727/http://www.news.com.au/my-obsession/story-e6frf02r-1111114181999 | archivedate = 2012-05-26 | url-status = live |language=en}}</ref><ref>Intervju v oddaji ''The Tonight Show with Jay Leno''; 26. september 2005 {{ikona en}}</ref> Srednjo šolo je končala pri šestnajstih<ref>[http://www.contactmusic.com/info/jessica_alba »Jessica Alba - Contactmusic.com«]. ''contactmusic.com''. Pridobljeno dne 1. avgust 2010. {{ikona en}}</ref> in se kmalu pridružila gledališki skupini Atlantic.<ref name="peoplealba">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/jessica_alba |title=Jessica Alba |accessdate=23. april 2008 |work=People }} {{ikona en}}</ref> == Kariera == === Začetek kariere (1992–1998) === {{quote box|width=30em|quote=»V življenju mi večine stvari niso prinesli na pladnju. Bila sem na dnu sistema v svojem razredu. A bila sem pametna. Nikoli nisem počela tistega, kar so mi naročili. Podvomila sem v vse, zato zares ni čudno, da sem z delom pričela že pri dvanajstih.«|source=Jessica Alba o začetku svoje kariere<ref name="imdb">IMDb.com {{ikona en}}</ref>}} Jessica Alba je zanimanje za igranje pokazala že pri petih letih. Leta 1992 je pri enajstih s svojo mamo odšla na igralsko tekmovanje v Beverly Hillsu, Kalifornija. Na tekmovanju je zmagala in za nagrado se je lahko pričela zastonj udeleževati učnih ur igranja. Devet mesecev kasneje je podpisala pogodbo s svojim prvim agentom.<ref name="peoplebio" /><ref name=peoplealba /> Svoj filmski prvenec je posnela leta 1994, ko je zaigrala Gail v filmu ''Camp Nowhere''. Na začetku so jo za snemanje najeli za dva tedna, a ko je glavna igralka vlogo zavrnila, so jo najeli za dva meseca in izbrali za glavno vlogo.<ref name="cbs" /> V naslednjih letih se je Jessica Alba pojavila v reklamah za podjetja Nintendo in J.C. Penney. Nato so jo vključili v razne neodvisne filme. Leta 1994 je dobila stransko vlogo razvajene Jessice v Nickelodeonovi televizijski seriji ''[[Tajni svet Alex Mack]]''.<ref name="peoplebio" /> Nato je v prvih dveh sezonah serije ''Flipper'' igrala Mayo.<ref name="cbs" /><ref name="peoplebio" /> Pod nadzorom njene matere, reševalke z vode, se je Jessica Alba plavati naučila še preden je znala hoditi in naredila izpit za potapljanje in svoje veščine je pokazala pri snemanju te serije v [[Avstralija|Avstraliji]].<ref name="peoplebio" /><ref name="daily">{{navedi splet |url=http://iworks.factiva.com/du/iworksarticledisplay.aspx?napc=v&acc=DAISTA0020051018e1ag0008j |title=Morska deklica Jess na velikih ekranih |format=paid registration required |accessdate=24. april 2008 |work=Daily Star |location=Velika Britanija |date=16. oktober 2005 |archive-date=2008-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081219185343/http://iworks.factiva.com/du/iworksarticledisplay.aspx?napc=v&acc=DAISTA0020051018e1ag0008j |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 1998 je zaigrala Melisso v epizodi prve sezone kriminalne drame [[Steven Bochco|Stevena Bochca]], ''Brooklyn South''. Istega leta se je kot Leanne pojavila v televizijski seriji ''[[Beverly Hills, 90210]]'' in kot Layla v seriji ''The Love Boat: The Next Wave''. === Preboj (1999–2007) === [[Slika:Jessica Alba at the Toronto Film Festival 2007-2.jpg|thumb|upright|Jessica Alba na [[Toronto|filmskem festivalu v Torontu]], 2007]] Leta 1999 je Jessica Alba zaigrala v [[komedija|komediji]] [[Randy Quaid|Randyja Quaida]], ''P.U.N.K.S.''.<ref name="cbs">{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/03/28/earlyshow/leisure/celebspot/main683508.shtml |title=Jessica Alba odide v ''Mesto greha'' |accessdate=24. april 2008 |work=CBS |date=28. marec 2005 }} {{ikona en}}</ref> Potem, ko je končala srednjo šolo, se je z [[William H. Macy|Williamom H. Macyjem]] in njegovo ženo, [[Felicity Huffman]], pridružila gledališki skupini Atlantic, skupini, ki sta jo ustanovila William H. Macy in s [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjovo nagrado]] nagrajen scenarist in filmski režiser [[David Mamet]].<ref name="peoplealba" /><ref>{{navedi splet |last=Lawson |first=Terry |url=http://www.atlantictheater.org/page.aspx?id=12016741 |title=Zgodovina gledališke skupine Atlantic |accessdate=24. april 2008 |work=Atlantic Theater Company |archive-date=2012-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224044026/http://www.atlantictheater.org/page.aspx?id=12016741 |url-status=dead |language=en}}</ref> Jessica Alba je v [[Hollywood]]u pritegnila pozornost leta 1999, ko je poleg [[Drew Barrymore]] zaigrala v [[romantika|romantični]] [[komedija|komediji]] ''[[Prvi poljub]]'' ter ob [[Devon Sawa|Devonu Sawi]] zaigrala v grozljivi komediji ''Idle Hands''.<ref name="theage" /> Zaslovela pa je šele leta 2000, ko jo je scenarist in režiser [[James Cameron]] med 1.200 kandidati izbral za vlogo genetsko zgrajene super-vojakinje Max Guevara v Foxovi [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastični]] televizijski seriji ''[[Temni angel (serija)|Temni angel]]''. V seriji, ki jo je napisal James Cameron, je igrala glavno vlogo in vrteli so jo dve sezoni, do leta 2002. Jessico Albo so za njen nastop v seriji kritiki zelo hvalili in prislužila si je celo nominacijo za [[zlati globus]].<ref name="theage">{{navedi splet |url=http://www.theage.com.au/news/film/look-at-me/2007/06/21/1182019240554.html |title=Poglejte me |accessdate=24. april 2008 |work=The Age |location=Australia |date=22. junij 2007 }} {{ikona en}}</ref><ref name="seattletimes">{{navedi splet |last=Lawson |first=Terry |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/entertainment/2001805635_jessicaalba03.html |title=Poglejte me |accessdate=24. april 2008 |work=Knight Ridder Newspapers |publisher=The Seattle Times |date=8. december 2003 }} {{ikona en}}</ref> Kasneje je Jessica Alba razkrila, da je med snemanjem serije zbolela za [[anoreksija|anoreksijo]].<ref name="askmenalba">{{navedi splet |url=http://au.askmen.com/gossip/jessica-alba/jessica-alba-anorexic-hell.html |title=Anoreksični pekel Jessice Albe |accessdate=23. april 2008 |work=AskMen.com |date=27. julij 2005 |archive-date=2008-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080311121316/http://au.askmen.com/gossip/jessica-alba/jessica-alba-anorexic-hell.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Jessica Alba je za svojo vlogo v seriji ''Temni angel'' prejela tudi veliko pozornosti občinstva. Za svoj nastop v filmu je prejela nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro televizijske igralke« ter nagrado Saturn Award v kategoriji za »najboljšo igralko«. Poleg tega je bila v letih 2001 in 2002 nominirana za dve nagradi Alma Awards v kategoriji za »izstopajočo igralko v televizijski seriji«, leta 2001 za nagrade Young Artist Award in TV Guide Award, leta 2002 pa za nagrade Saturn Award, Kids' Choice Award in Teen Choice Award. [[Slika:Fantastic 4 II (Jessica Alba getting makeup done 2).jpg|upright|left|thumb|Jessica Alba na snemanju filma ''[[Fantastični štrije: Prihod Srebrnega letalca]]'' (2007)]] Jessica Alba je leta 2003 zaigrala v enem izmed svojih najslavnejših filmov, ''[[Cukrček (film)|Cukrček]]'', v katerem je upodobila mlado plesalko in koreografinjo. Leta 2005 je zaigrala eksotično plesalko v filmu ''[[Mesto greha (film)|Mesto greha]]''. Istega leta je poleg [[Paul Walker|Paula Walkerja]], [[Ashley Scott]] in [[Scott Caan|Scotta Caana]] zaigrala tudi v filmu ''[[V nevarni modrini]]''. Poleg tega je ob [[Michael Chiklis|Michaelu Chiklisu]], [[Ioan Gruffudd|Ioanu Gruffuddu]], [[Chris Evans|Chrisu Evansu]], [[Julian McMahon|Julianu McMahonu]], [[Maria Menounos|Marii Menounos]], [[Kerry Washington]] in [[Hamish Linklater|Hamishu Linklaterju]] zaigrala Sue Storm, Nevidno bejbo v filmu ''[[Fantastični štirje (film)|Fantastični štirje]]'', filmski upodobitvi istoimenskih Marvelovih stripov. Svojo vlogo v tem filmu je upodobila tudi v nadaljevanju filma, ''[[Fantastični štrije: Prihod Srebrnega letalca]]'', leta 2007. S svojimi filmi se je Jessica Alba priljubila občinstvu, ki so ji podelili nagrado [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award]] v kategoriji za »najprivlačnejši nastop« za svoj nastop v filmu ''Mesto greha''.<ref name="imdbjess">{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm0004695/awards |title=Nagrade Jessice Albe |work=[[IMDb]] |accessdate=24. april 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref name="maxim" /><ref name="askmenprofile">{{navedi splet |url=http://www.askmen.com/women/actress_60/61_jessica_alba.html |title=Profil Jessice Albe |accessdate=24. april 2008 |work=AskMen.com |archive-date=2008-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080229134306/http://www.askmen.com/women/actress_60/61_jessica_alba.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Kakorkoli že, filmski kritiki so njeno igranje kritizirali in za njene nastope v filmih ''Mesto greha'', ''Awake'', ''[[Predzakonske zdrahe]]'' ter ''[[Fantastični štrije: Prihod Srebrnega letalca]]'' so jo leta 2006 nominirali za [[zlata malina|zlato malino]] v kategoriji za »najslabšo igralko«.<ref>{{navedi splet | url = http://www.razzies.com/history/07nomActr.asp | title = 28. podelitev zlatih malin - Najslabša igralka | work=[[Zlata malina]] }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je bila nominirana za isto nagrado za svoje nastope v filmih ''[[Fantastični štirje (film)|Fantastični štirje]]'' in ''[[V nevarni modrini]]''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.razzies.com/history/05nomActr.asp |title=27. podelitev zlatih malin - Najslabša igralka |work=[[Zlata malina]] |accessdate=2. september 2009 }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Jessica Alba ComicCon.JPG|thumb|upright|Jessica Alba na Comic Conu v [[San Diego|San Diegu]], 2007]] Leta 2007 je ob [[Dane Cook|Danea Cooka]] in [[Dan Fogler|Dana Foglerja]] zaigrala v filmu ''[[Predzakonske zdrahe]]''. Film je izšel 21. septembra 2007.<ref name="imdbjess" /><ref name="sfchronicle">{{navedi novice |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/07/08/DDGQ2DJSU21.DTL&type=movies |title=Ocena filma ''Fantastični štirje'' |accessdate=16. maj 2008 |work=The San Francisco Chronicle |date=8. julij 2005 |first=Mick |last=LaSalle |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010214410/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2005%2F07%2F08%2FDDGQ2DJSU21.DTL&type=movies |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref name="usatoday">{{navedi novice |url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2003-11-30-alba-honey_x.htm |title=Jessica Alba je pravi »cukrček« |accessdate=24. april 2008 |work=USA Today |date=30. november 2003 | first=James | last=Endrst }} {{ikona en}}</ref> Kljub temu, da je tako film kot nastop Jessice Albe v slednjem prejel zelo slabe ocene s strani filmskih kritikov, je bil film ''Predzakonske zdrahe'' finančno precej uspešen, saj je samo v Združenih državah Amerike zaslužil 35 milijonov [[$]], v tujini pa še dodatnih 24 milijonov $.<ref name=mojo>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=weekend&id=goodluckchuck.htm |title=''Predzakonske zdrahe'' (2007) - Tedenski zaslužki |accessdate=10. avgust 2011 |publisher=Box Office Mojo }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.msnbc.msn.com/id/20945226/ |title=Zombiji so najbolje prodajani |accessdate=25 September 2007 |date=23 September 2007 |publisher=Associated Press in MSNBC |archive-date=2008-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080216100437/http://www.msnbc.msn.com/id/20945226/ |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Že v prvem tednu od izida je postal drugi najbolje prodajani film tistega tedna. Za svoj nastop v filmu je Jessica Alba poleg nominacije za »najslabšo igralko« skupaj z Daneom Cookom prejela tudi nominacijo za »najslabši par«. Leta 2006 je vodila podelitev nagrad MTV Movie Awards, kjer je izvedla razne skeče, v katerih se je norčevala iz filmov, kot so ''[[King Kong (film, 2005)|King Kong]]'' (2005), ''[[Misija: Nemogoče 3]]'' (2006) in ''[[Da Vincijeva šifra (film)|Da Vincijeva šifra]]'' (2006).<ref name="mtvmovie">{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/ontv/movieawards/archive/year.jhtml?year=2006#summary |title=2006 MTV Movie Awards |accessdate=24. april 2008 |publisher=MTV |archive-date=2012-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120107045111/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2007/#summary |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> V tistem času sta Jessico Albo pričela zastopati agenta talentov Patrick Whitesell<ref>{{navedi novice |first=Claude |last=Brodesser |url=http://www.variety.com/article/VR1117794355.html?categoryid=18&cs=1 |title=Patrick Whitesell podpiše pogodo s podjetjem CAA |work=Variety |date=27. februar 2001 |accessdate=2. september 2009 |archive-date=2010-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100423130926/http://www.variety.com/article/VR1117794355.html?categoryid=18&cs=1 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> in Brad Cafarelli, ki jo zastopata še danes.<ref name="playboy" /> === ''Njuna družina'' in zdajšnji projekti (2008 - danes) === [[Slika:Moreau-Alba-Palud-The-Eye.JPG|thumb|left|upright|Jessica Alba (na sredini) z [[David Moreau|Davidom Moreaujem]] (levo) in [[Xavier Palud|Xavierjem Paludom]] (desno) na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Oko (film)|Oko]]'', 2008]] Jessica Alba je februarja 2008 vodila podelitev nagrad Saturn Awards.<ref name="apkesq">{{navedi novice |url=http://www.kesq.com/Global/story.asp?S=7850086&nav=menu191_2_1 |title=Jessica Alba nas zmede z norčevanjem iz profesorjev medtem ko akademija podeli oskarje za tehnologijo |accessdate=23. april 2008 |agency=Associated Press |publisher=Kesq.com |date=10. februar 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080605230922/http://www.kesq.com/Global/story.asp?S=7850086&nav=menu191_2_1 |archivedate=2008-06-05 |url-status=live |language=en}}</ref> Leta 2008 je Jessica Alba posnela svojo prvo pomembnejšo grozljivko, ''[[Oko (film)|Oko]]'', različici istoimenske [[Hong Kong|hongkonške]] grozljivke.<ref name="indalba" /><ref>{{navedi splet |url=http://pro.imdb.com/title/tt0406759/news?year=2007 |title=''Lionsgate'' se ponovno pojavi |work=The Hollywood Reporter |date=15. april 2008 |accessdate=26. junij 2009 |format=zahtevana naročnina }} {{ikona en}}</ref> Film so izdali 1. februarja 2008 in čeprav mu kritiki niso dodelili pozitivnih ocen,<ref>{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/10008606-eye/ |title=''Oko'' |accessdate=2. februar 2008 |work=Rotten Tomatoes }} {{ikona en}}</ref> so Jessici Alba dodelili mešane ocene. Za svojo vlogo je prejela nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Grozljivka/Triler« ter nominacijo za zlato malino v kategoriji za »najslabšo igralko«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt0406759/awards |title=Nagrade za film ''Oko'' |work=[[IMDb]] |accessdate=26. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Še istega leta je poleg [[Mike Myers|Mika Myersa]] in [[Justin Timberlake|Justina Timberlakea]] zaigrala v finančno izredno uspešnem filmu ''[[Ljubezenski guru]]'' ter bila ponovno nominirana za zlato malino v kategoriji za »najslabšo igralko«.<ref name="imdbjess" /> Pozno leta 2008 je podpisala pogodbo za igranje glavne vloge v filmu ''An Invisible Sign of My Own''.<ref name=invisible>{{navedi novice | last = Heath | first = Paul | url = http://www.variety.com/article/VR1117991811.html?categoryid=13&cs=1 | title = Jessica Alba postane »nevidna« | work = Variety | date = 8. september 2008 | accessdate = 21. september 2010 | archive-date = 2010-10-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101022053636/http://www.variety.com/article/VR1117991811.html?categoryid=13&cs=1 | url-status = dead }} {{ikona en}}</ref> Film so prenehali snemati novembra tistega leta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.screeninglog.com/journal/2008/11/5/jessica-alba-spotted-on-invisible-sign-set.html |title=Jessica Alba na snemanju filma ''Invisible'' |last=Tabouring |first=Franck |work=Screening Blog |date=5. november 2008 |accessdate=26. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Trenutno je film v [[post-produkcija|post-produkciji]] in nameravajo ga izdati leta 2011.<ref>[http://www.ifcfilms.com/films/an-invisible-sign ''An Invisible Sign''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150721191418/http://www.ifcfilms.com/films/an-invisible-sign |date=2015-07-21 }}. ''IFC Entertainment''. Pridobljeno dne 17. marec 2011. {{ikona en}}</ref> Leta 2009 ni izdala nobenega novega filma. Nato je Jessica Alba poleg [[Kate Hudson]] in [[Casey Affleck|Caseyja Afflecka]] zaigrala poleg filmski upodobitvi knjige ''[[Morilec v meni]]''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bloody-disgusting.com/news/14372 |title=Novi režiser in igralska zasedba filma ''Morilec v meni'' |work=Bloody Disgusting |date=17. november 2008 |accessdate=26. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> V filmu je zaigrala Joyce Lakeland, prostitutko.<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt0954947/ |title=''Morilec v meni'' |work=[[IMDb]] |accessdate=26. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i5c6f976cbed5f4a94581e2325dd5cb87 |last=Borys |first=Kit |title=Simon Baker dobi »morilsko« vlogo |work=The Hollywood Reporter |date=11. maj 2009 |accessdate=18. maj 2009 |format=zahtevana naročnina |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090515102118/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i5c6f976cbed5f4a94581e2325dd5cb87 |archivedate=2009-05-15 |url-status=dead |language=en}}</ref> Film je izšel leta 2010.<ref name="autogenerated1" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.themovieinsider.com/m4128/the-killer-inside-me/ |title=''Morilec v meni'' |work=The Movie Insider |accessdate=26. junij 2009 |archive-date=2009-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090717102654/http://www.themovieinsider.com/m4128/the-killer-inside-me |url-status=dead |language=en}}</ref> [[Slika:Jessica Alba @ Declare Yourself Inauguration Ball (cropped).jpg|thumb|upright|Jessica Alba, 2009]] Istega leta je izdala romantično komedijo ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'',<ref name=hollywoodreporter>{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i5c6f976cbed5f4a9fe5dace4b5f95d99 |title=The Hollywood Reporter |date=11. maj 2009 |accessdate=2. september 2009 |format=zahtevana naročnina |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090515100841/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i5c6f976cbed5f4a9fe5dace4b5f95d99 |archivedate=2009-05-15 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref name=imdb-valentines-day>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt0817230/ |title=''Valentinovo'' (2010) |work=[[IMDb]] |accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.buzzsugar.com/Garry-Marshall-Gets-Cast-Valentines-Day-3143951 |title=Garry Marshall dobi igralsko zasedbo za ''Valentinovo'' |work=Buzzsugar |accessdate=21. september 2010 |archive-date=2013-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126235656/http://www.buzzsugar.com/Garry-Marshall-Gets-Cast-Valentines-Day-3143951 |url-status=dead |language=en}}</ref> film, v katerem so poleg nje zaigrali še [[Julia Roberts]], [[Anne Hathaway (igralka)|Anne Hathaway]], [[Jessica Biel]], [[Emma Roberts]], [[Ashton Kutcher]], [[Taylor Swift]], [[Taylor Lautner]] in [[Jennifer Garner]].<ref name=imdb-valentines-day /><ref>{{navedi splet |url=http://www.empireonline.com/news/feed.asp?NID=25155 |title=Še trije igralci filma ''Valentinovo'' |last=Hewitt |first=Chris |work=The Hollywood Reporter |date=26. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name="valbus">{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt0817230/business |title=Zaslužek / posel filma ''Valentinovo'' |work=[[IMDb]] |accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Film je izšel 12. februarja 2010.<ref name="valbus" /> Še istega leta je izdala še dva filma. Prvi, ''[[Njuna družina]]'', je bilo nadaljevanje uspešnic ''[[Njeni tastari]]'' (2000) in ''[[Njegovi tastari]]'' (2004). V drugem, ''[[Mačeta (film)|Mačeta]]'', je zaigrala posebno agentko Sartano Rivero poleg [[Danny Trejo|Dannyja Treja]], [[Lindsay Lohan]], [[Steven Seagal|Stevena Seagala]], [[Michelle Rodriguez]], [[Don Johnson|Dona Johnsona]], [[Robert De Niro|Roberta De Nira]], [[Cheech Marin]] in [[Jeff Fahey|Jeffa Faheyja]]. Istega leta je prejela svojo prvo zlato malino, in sicer v kategoriji za najboljšo stransko igralko v filmih ''Valentinovo'', ''Njuna družina'', ''Morilec v meni'' in ''Mačeta''. Poleg tega se je tistega leta pojavila tudi v ameriški komični oddaji ''Saturday Night Live'', natančneje v epizodi, ki jo je gostil [[Jeff Bridges]]. Avgusta 2010 so oznanili, da bo Jessica Alba zaigrala v filmu ''[[Mali vohuni 4]]''.<ref>[http://movies.sky.com/jessica-alba-heading-spy-kids-reboot Jessica Alba bo zaigrala v ''Malih vohunih 4''] {{ikona en}}</ref> V filmu bo zaigrala Marisso Wilson. Poleg tega bo leta 2012 izdala [[animacija|animirani film]] ''Escape from Planet Earth'', v katerem bo zaigrala Leno. V filmu, ki ga bo režiral Callan Brunker, bosta poleg nje zaigrala še [[Sarah Jessica Parker]] in [[Brendan Fraser]]. == Javna podoba == [[Slika:Jessica Alba at Fantastic Four- Rise London Premiere 2.jpg|thumb|left|upright|Jessica Alba na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[London|londonski]] [[film]]a ''[[Fantastični štrije: Prihod Srebrnega letalca]]'', 2007]] Leta 2001 je Jessica Alba zasedla prvo mesto na seznamu »najprivlačnješih 100« revije ''Maxim''. O tem je povedala: »Trenutno lahko izrabljam svojo seksualnost, saj jo uporabljam tako, da ljudem to ugaja.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/jessica_alba/biography/0,,20005720_10,00.html |title=Življenjepis Jessice Albe |work=People |accessdate=25. junij 2009 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310031506/http://www.people.com/people/jessica_alba/biography/0%2C%2C20005720_0%2C00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2005 se je Jessica Alba uvrstila na seznam »50 najlepših ljudi na svetu« revije ''People'', kjer se je ponovno pojavila leta 2007. Leta 2002 so Jessico Albo na spletni strani Hollywood.com imenovali za peto najprivlačnejšo žensko zvezdnico, zasedla pa je tudi četrto mesto na lestvici 10 najboljših znanstvenofantastičnih punc, šesto mesto na ''FHM''-jevi lestvici najprivlačnejših deklet ter dvanajsto mesto na seznamu 102 najprivlačnejših žensk na svetu revije ''Stuff''.<ref>{{navedi novice | url = http://www.imdb.com/news/ni0069946/ | work=WENN | accessdate = 25. junij 2009 | title = Kournikova pri enaindvajsetih postane najprivlačnejša ženska na svetu | date = 10. junij 2002 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je zasedla peto mesto na seznamu »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim''.<ref name="jessica alba bio">{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0004695/bio |title=Življenjepis Jessice Albe |accessdate=25. junij 2009 |work=[[IMDb]] }} {{ikona en}}</ref> Marca 2006 so na naslovnici revije ''[[Playboy]]'' objavili Jessico Albo in jo imenovali za zvezdnico seksa leta ter eno izmed petindvajsetih najprivlačnejših slavnih. Jessica Alba je bila vpletena v sporen postopek proti reviji ''Playboy'' za uporabo njene fotografije na naslovnici (sicer je bila promocijska fotografija filma ''V nevarni modrini'') brez njenega privoljenja, saj naj bi nekateri to napačno interpretirali in da so njeni oboževalci mislili, da se je »slekla za revijo«. Kakorkoli že, tožbo je opustila po tem, ko je prejela osebno opravičilo lastnika revije ''Playboy'', [[Hugh Hefner|Hugha Hefnerja]], ki je kasneje doniral nekaj denarja dobrodelnim organizacijam, ki jih igralka podpira.<ref name="playboy">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,1180254,00.html |title=''Playboy'' se opraviči Jessici Albi |last=Silverman |first=Stephen M. |accessdate=21. september 2010 |work=People |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306020459/http://www.people.com/people/article/0,,1180254,00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Ko so se v javnosti pojavile govorice o enaindvajsetletni [[Kitajka|Kitajki]], ki želi oditi na plastično operacijo, da bi bila bolj podobna Jessici Albi in se tako pobotala s svojim bivšim fantom, je Jessica Alba dejala, da meni, da se za parterja ženske ne bi smele spreminjati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/ledgerpop/article_272630303.shtml |title=Preobrazba v Jessico Albo (fotografije) - Plastična operacija, da bi izgledala kot zvezda |work=National Ledger |date=7. februar 2010 |accessdate=10. februar 2010 |archive-date=2010-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100409025241/http://www.nationalledger.com/ledgerpop/article_272630303.shtml |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2003 je Jessica Alba zasedla tretje mesto na seznamu kanala ''E!'', 101 najprivlačnejše slavno telo. Leta 2006 so jo bralci spletni strani AskMen.com izbrali za najbolj zaželeno žensko,<ref name="askmenalba2">{{navedi splet |url=http://www.askmen.com/specials/2006_top_99/jessica-alba-1.html |title=Jessica Alba (profil) |accessdate=23. april 2008 |work=AskMen.com |year=2006 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714193434/http://www.askmen.com/specials/2006_top_99/jessica-alba-1.html |url-status=dead |language=en}}</ref> naslednjega leta pa je zasedla drugo mesto na seznamu »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim''.<ref name="maxim">{{navedi splet |url=http://www.maximonline.com/Girls/Jessicaalba/slideshow/1126/47.aspx?src=GM7070:MD |title=''Maximovih'' najprivlačnejših 100 leta 2007 |accessdate=23. april 2008 |work=Maxim |year=2007 |archive-date=2008-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080605083030/http://www.maximonline.com/Girls/Jessicaalba/slideshow/1126/47.aspx?src=GM7070%3AMD |url-status=dead |language=en}}</ref> Junija 2008 se je pojavila na naslovnicah revij ''GQ'' in ''In Style'',<ref name="menstyle">{{navedi splet|url=http://video.men.style.com/?fr_story=6d59b836ad0746f01d5e61f3986e4825313460a5&rf=bm|title=GQ: The Jessica Alba Video|accessdate=April 23, 2008|work=[[Style.com]]|archive-date=2008-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080415143206/http://video.men.style.com/?fr_story=6d59b836ad0746f01d5e61f3986e4825313460a5&rf=bm|url-status=dead}}</ref><ref name="instyle">{{navedi splet|url=http://www.instyle.com/instyle/products/productfinder/issue/0,,1625011,00.html|title=''In Style'' - Junij 2007|accessdate=23. april 2008|work=InStyle|archive-date=2008-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080222193705/http://www.instyle.com/instyle/products/productfinder/issue/0%2C%2C1625011%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> maja leta 2007 pa jo je z osmimi milijoni glasovi revija ''FHM'' imenovala za najprivlačnejšo žensko na svetu.<ref>[http://www.fhm.com/girls/covergirls/jessica-alba Jessica Alba na FHM.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081215063931/http://www.fhm.com/girls/covergirls/jessica-alba |date=2008-12-15 }} {{ikona en}}</ref> Jessico Albo se obravnava kot eno izmed najprivlačnejših žensk na svetu in tudi leta 2008 se je uvrstila na seznam »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.maxim.com/Girls/34JessicaAlba/slideshow/24847/2463.aspx |title=Najprivlačnejših 100 leta 2009 |work=Maxim |accessdate=25. junij 2009 |date=6. maj 2009 |archive-date=2009-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090110153355/http://www.maxim.com/Girls/34JessicaAlba/slideshow/24847/2463.aspx |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2007 je zasedla prvo mesto na seznamu [[Latvija|latvijske]] različice revije ''FHM'' najprivlačnejših deklet. Tistega leta je zasedla tudi četrto mesto na seznamu »100 najprivlačnejših filmskih zvezdnic« revije ''Empire''. Leta 2006 in 2007 so jo bralci norveške revije ''FHM'' izbrali za najprivlačnejšo žensko na svetu.<ref name="jessica alba bio"/> Leta 2009 so jo vključili na Camparijev koledar. Campari je objavil 9.999 izvodov koledarja z Jessico Albo in na fotografijah v koledarju pozira, oblečena v kopalke in obuta v čevlje z visokimi petami.<ref name="Jessica Alba Bares Body After Baby for Calendar">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20243751,00.html |title=Jessica Alba Bares Body After Baby For Calendar |accessdate=June 25, 2009 |work=[[People (magazine)|People]] |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192223/http://www.people.com/people/article/0,,20243751,00.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je zasedla štiriintrideseto mesto na seznamu »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim'' ter drugo mesto na seznamu »najprivlačnejših žensk s televizije« revije ''Wizard'', revija ''GQ'' pa jo je imenovala za eno izmed petindvajsetih najprivlačnejših žensk filma vseh časov.<ref name="jessica alba bio" /> Jessica Alba je edina ženska, ki se je na seznam »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim'' uvrstila v vseh letih od začetka objavljanja, med letoma 2000 in 2011.<ref name="Maxim Hot 100 Stats">{{navedi splet |url=http://www.loodzwaar.com/2011/05/12/maxim-hot-100-van-2011/#maxim-hot-100-summary |title=Maxim Hot 100 Stats |accessdate=May 12, 2011 |work=Loodzwaar.com |archive-date=2011-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110912065828/http://www.loodzwaar.com/2011/05/12/maxim-hot-100-van-2011/#maxim-hot-100-summary |url-status=dead }}</ref> {{quote box|width=35%|quote=»Mislim, da obstajajo ambiciozna dekleta, ki bi naredila vse, da bi postala slavna in mislijo, da so moški v tem poslu navajeni, da ženske to počnejo. Čeprav ljudje morda mislijo drugače, sama nisem nikoli izrabljala svoje seksualnosti. To ni zame. Ko sem na kakšnem sestanku, vam povem, zakaj me najeti, kaj vam lahko ponudim, kako dobro lahko kaj zaigram, nikoli pa ne rečem: 'Lahko boste spali z mano.' To pač ni v moji naravi.«|source=Jessica Alba o svojem videzu in filmski karieri<ref>{{navedi splet |url=http://www.elle.com/Entertainment/Cover-Shoots/Don-t-Mess-With-Jess |title=Ne zafrkavajte se z Jess |accessdate=25. junij 2009 |work=Elle }} {{ikona en}}</ref>}} Jessica Alba je izrazila strah pred tem, da bi jo obravnavali kot slabo igralko, ki se pri igranju zanaša samo na svoj videz, zaradi njenih likov. Dodala je: »Mislim, da se to ne dogaja [[Natalie Portman]].«<ref name="afwt" /> V nekem intervjuju je Jessica Alba dejala, da si želi, da bi jo jemali resno tudi kot igralko, a meni, da bo za to morala posneti tudi nekaj filmov, ki jih sicer ne bi, in upa, da bo čez nekaj časa postala bolj previdna ob izbiranju svojih filmskih projektov.<ref name="afwt">{{navedi splet |url=http://www.moono.com/news/news01099.html |title=Jessica Alba se boji, da bi jo obravnavali kot prostitutko |accessdate=31. julij 2007 |work=WEEN |publisher=Moono |date=9. november 2005 }} {{ikona en}}</ref> Dejala je tudi, da se v filmu nikoli ne bi slekla. Na snemanju filma ''Mesto greha'' sta ji režiserja [[Frank Miller]] in [[Robert Rodriguez]] predlagala, da bi posnela prizor, v katerem bi bila gola, vendar ju je zavrnila in razložila: »Ne snemam golih prizorov. Mogoče sem zato slaba igralka. Mogoče me zato ne bodo najeli. A bilo bi pretežko.«<ref name=Elle2006 /> O škandaloznih fotografijah, ki jih je posnela za revijo ''GQ'', je povedala: »Niso želeli, da bi nosila spodnje hlačke za starke, a dejala sem jim: 'Če bom na fotografijah zgoraj brez, moram nositi spodnje hlačke za starke.'«<ref name="christian">{{navedi splet |last=Gardetta |first=Dave |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/alba%20turns%20her%20back%20on%20christian%20pals%20who%20made%20her%20feel%20ashamed |title=Jessica Alba vrne svojim krščanskim prijateljem, zaradi katerih se je sramovala svojega telesa |accessdate=23. april 2008 |work=GQ |publisher=Contactmusic.com |date=23. marec 2005 |archive-date=2009-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620004249/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/alba%20turns%20her%20back%20on%20christian%20pals%20who%20made%20her%20feel%20ashamed |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == === Vera === {{quote box|width=30em|quote=»Imam lastna duhovna prepričanja, a nisem del nobene organizirane religije. Mislim, da je vera nekaj zelo posebnega in stvar vsakega posameznika.«|source=Jessica Alba o svojih verskih prepričanjih<ref name="imdb" />}} Jessico Albo so v najstniških letih vzgajali v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški veri]]<ref>[http://movies.msn.com/movies/article.aspx?news=458443&gt1=28101 Movies.msn.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100220135941/http://movies.msn.com/movies/article.aspx?news=458443 |date=2010-02-20 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Gardetta |first=Dave |url=http://men.style.com/gq/features/full?id=content_847 |title=Grešnik |accessdate=23. april 2008 |work=GQ |publisher=Style.com |date=april 2005 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080416165610/http://men.style.com/gq/features/full?id=content_847 |archivedate=2008-04-16 |url-status=dead |language=en}}</ref> a sama je dejala, da je cerkev zapustila po štirih letih, saj je menila, da so jo obsojali zaradi njenega videza: »Starejši moški so me osvajali in moj duhovnik mi je dejal, da je to zato, ker nosim provokativne obleke, vendar jih nisem. Zdelo se mi je, da me krivijo zato, ker sem všeč nasprotnemu spolu in pričela sem se sramovati svojega ženskega telesa.«<ref>{{navedi splet | date=11. oktober 2006 | accessdate=14. maj 2009 | title=Jessica Alba razloži svoja verska prepričanja | url=http://www.moono.com/news/news03203.html | publisher=moono.com }} {{ikona en}}</ref> Jessica Alba cerkev obsoja tudi zaradi prepovedi seksa pred poroko in homoseksualnosti ter pomanjkanja ženskih vzornic v Svetem pismu: »Mislila sem, da so dobri vzorniki, a nisem mogla živeti po njihovih pravilih.«<ref name="Elle2006">{{navedi splet | url = http://www.elle.com/coverstory/9917/jessica-alba.html | title = Jessica Alba - ''ELLE'' | last = Itzkoff | first = Dave | publisher = Elle.com | accessdate = 12. december 2007 | archive-date = 2007-11-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071128005412/http://www.elle.com/coverstory/9917/jessica-alba.html | url-status = dead |language=en}}</ref> Njena »verska prepričanja [so pričela] izginjati« pri petnajstih letih, ko je leta 1996 zaigrala najstnico z [[gonoreja|gonorejo]] v televizijski seriji ''[[Bolnišnica upanja]]''. Njeni prijatelji v cerkvi so jo kritizirali zaradi njene vloge, zaradi česar je izgubila svoje zaupanje v vero.<ref name=peoplebio>{{navedi splet |author=Jessica Alba |url=http://www.people.com/people/jessica_alba/biography |title=Življenjepis Jessice Albe |work=People |accessdate=2. september 2009 |archive-date=2016-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160621154128/http://www.people.com/people/jessica_alba/biography |url-status=dead |language=en}}</ref> Kakorkoli že, pravi, da kljub temu, da je zapustila cerkev, še vedno verjame v Boga.<ref name="new">{{navedi splet |url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0EIN/is_2001_Sept_10/ai_78019584 |title=Oktobrska naslovnica revije ''Glamour'' - Zvezdnica serije ''Temni angel'', Jessica Alba, razkrije svoje obsesije, ljubezni in boga - p.256; Oktobrska različica revije, izdana 11. septembra 2001 |author=Glamour Magazine |accessdate=18. maj 2008 |year=2008 |publisher=Glamour Magazine |archive-date=2008-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080416165610/http://men.style.com/gq/features/full?id=content_847 |url-status=dead |language=en}}</ref> === Razmerja in družina === Med snemanjem serije ''Temni angel'' januarja 2000 je Jessica Alba pričela s triletnim razmerjem s svojim soigralcem, [[Michael Weatherly|Michaelom Weatherlyjem]], razmerjem, ki je veliko pozornosti javnosti pritegnilo zaradi dvanajstletne razlike med partnerjema.<ref>{{navedi novice | url = http://www.imdb.com/news/wenn/2001-10-16#celeb3 | title = Ljubimca iz serije ''Temni angel'' branita svoje razmerje | accessdate = 29. december 2007 | work = WENN | date = 16. oktober 2001 | archive-date = 2013-12-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131208035222/http://www.imdb.com/news/wenn/2001-10-16#celeb3 | url-status = dead }} {{ikona en}}</ref> Michael Weatherly jo je zasnubil na njen dvajseti rojstni dan in Jessica Alba je pristala.<ref name="indalba">{{navedi novice |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/film-and-tv/features/jessica-alba-she-wooed-hollywood-with-her-sultry-looks-ndash-but-now-shes-getting-serious-812464.html |title=Jessica Alba: Hollywood je osupnila s svojim otročjim videzom - a sedaj se je zresnila |last=Mottram |first=James |accessdate=23. april 2008 |work=The Independent |location=Velika Britanija |date=21. april 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080421225750/http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/film-and-tv/features/jessica-alba-she-wooed-hollywood-with-her-sultry-looks-ndash-but-now-shes-getting-serious-812464.html |archivedate=2008-04-21 |url-status=live |language=en}}</ref> Avgusta 2003 sta oznanila, da sta končala s svojim razmerjem.<ref name=peoplebio /> Julija 2007 je Jessica Alba o razhodu dejala: »Ne vem, zakaj [sem se zaročila]. Bila sem devica. Bil je dvanajst let starejši od mene. Mislila sem, da je pametnejši. Moji starši niso bili veseli. So zelo verni. Verjameta, da Bog ne bi dopustil, da se Biblijo napiše, če to ni nekaj, v kar morajo verjeti. Sama sem popolnoma drugačna.«<ref name="starpulse">{{navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/07/11/jessica_alba_s_parental_relationship_was/ |title=Razmerje Jessice Albe s starši je ob zaroki postalo slabše |accessdate=23. april 2008 |work=Starpulse |date=11. julij 2007 |archive-date=2008-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080531001548/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/07/11/jessica_alba_s_parental_relationship_was/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Jessica Alba je nekoč dejala, da si za svojega idealnega partnerja predstavlja precej starejšega moškega, kot so [[Morgan Freeman]], [[Sean Connery]], [[Robert Redford]] in [[Michael Caine]]. Povedala je: »Privlačijo me starejši moški. So ob meni in vejo veliko več.«<ref name="femalefirst">{{navedi splet|url=http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/56902004.htm|title=Jessica Alba: Starejši moški so idealni partnerji |accessdate=23. april 2008 |work=Femalefirst.co.uk }} {{ikona en}}</ref> Jessica Alba je Casha Warrena, sina igralca [[Michael Warren (igralec)|Michaela Warrena]], spoznala na snemanju filma ''Fantastični štirje'' leta 2004.<ref name="peopleengaged">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20168345,00.html |title=Jessica Alba je zaročena! |last=Jordan |first=Julie |accessdate=23. april 2008 |work=People |date=27. december 2007 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113013025/http://www.people.com/people/article/0,,20168345,00.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref name="eonline">{{navedi splet |last=Finn|first=Natalie |url=http://www.eonline.com/news/article/index.jsp?uuid=fd542a5d-6126-4059-ab62-9df839abe451&sid=fd-news |title=Jessica Alba je zaročena! |accessdate=23. april 2008 |work=E! Online |date=27. december 2007 }} {{ikona en}}</ref> Poročila sta se v ponedeljek, 19. maja 2008 v Los Angelesu.<ref>{{navedi novice |url=http://socialitelife.celebuzz.com/2008/05/20/breaking_jessica_alba_married.php |title=Jessica Alba se poroči s Cashom Warrenom |work=A Socialite's Life |date=20. maj 2008 |accessdate=2011-09-04 |archive-date=2008-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527034616/http://socialitelife.celebuzz.com/2008/05/20/breaking_jessica_alba_married.php |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20201377,00.html |title=Jessica Alba se poroči s Cashom Warrenom! |last=Jordan |first=Julie |work=People Magazine |date=20. maj 2008 |access-date=2011-09-04 |archive-date=2016-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160621183434/http://www.people.com/people/article/0,,20201377,00.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Imata dve hčerki: Honor Marie Warren (roj. 2008)<ref>{{navedi novice |url=http://uk.reuters.com/article/idUKSP1459620080609 |title=Jessica Alba ima dojenčico |agency=Reuters |date=9. junij 2008 |accessdate=21. september 2010 |archive-date=2010-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101205031745/http://uk.reuters.com/article/idUKSP1459620080609 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref name="Jessica Alba Welcomes Baby Girl">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20204184,00.html |title=Jessica Alba dobi dojenčico |accessdate=7. junij 2008 |work=People Magazine |date=7. junij 2008 |archive-date=2012-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120105220912/http://www.people.com/people/article/0,,20204184,00.html |url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> in Haven Garner Warren (roj. 2011).<ref>http://www.usmagazine.com/momsbabies/news/jessica-alba-gives-birth-to-daughter-haven-garner-2011148 {{ikona en}}</ref> Prve fotografije Honor Marie je objavila revija ''OK!'' julija 2008, za fotografije pa naj bi paru plačali 1,5 milijonov $.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accesshollywood.com/top-ten-most-expensive-baby-photos_gallery_1458/image_77021 |title=Deset najdražjih fotografij dojenčkov |work=Access Hollywood |accessdate=2. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100723143059/http://www.accesshollywood.com/top-ten-most-expensive-baby-photos_gallery_1458/image_77021 |archive-date=2010-07-23 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Jessica Alba je dejala, da si želi imeti še več otrok.<ref name="contactmusickids">{{navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/alba%20i%20want%20to%20have%20lots%20of%20kids_1025504 |title=Jessica Alba: »Želim si imeti ogromno otrok« |accessdate=23. april 2008 |work=Contactmusic.com |date=20. marec 2007 |archive-date=2008-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080424004700/http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/alba%20i%20want%20to%20have%20lots%20of%20kids_1025504 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20276359,00.html |title=Jessica Alba se sooča s hčerinimi zobki |last=Triggs |first=Charlotte |work=People |date=4. maj 2009 |accessdate=26. junij 2009 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827074020/http://www.people.com/people/article/0,,20276359,00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> === Dobrodelna dela in politika === [[Slika:Jessica Alba Revlon Run Walk.jpg|thumb|upright|Jessica Alba na maratonu za promocijo podjetja Revlon, 2008]] Jessica Alba je leta 2005 sodelovala z dobrodelno organizacijo Amfar, ki se bori proti [[AIDS]]-u, kar so oznanili na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]]. Ves dobiček kampanje, pri kateri je sodelovala, je organizacija namenila ameriškim raziskavam bolezni.<ref name="wennnews">{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0004695/news?year=2005#Alba%20to%20act%20unpaid%20fo%20aids%20foundation |title=Jessica Alba bo sodelovala pri boju proti AIDS-u |accessdate=25. junij 2009 |work=Wenn News|date=9. oktober 2005 }} {{ikona en}}</ref> Jessica Alba je sodelovala tudi pri dobrodelnih kampanijah Clothes Off Our Back, Habitat for Humanity, National Center for Missing and Exploited Children, Project HOME, RADD, Revlon Run/Walk for Women, SOS Children Villages, Soles4Souls in Step up.<ref>{{navedi splet |url=http://www.looktothestars.org/celebrity/95-jessica-alba |title=Dobrodelna dela Jessice Albe |accessdate=23. april 2008 |work=Celebrity Charity |archive-date=2013-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130123142300/http://www.looktothestars.org/celebrity/jessica-alba |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Med državnimi volitvami leta 2008 je podpirala demokrata [[Barack Obama|Baracka Obamo]].<ref name="topnews">{{navedi splet |url=http://www.topnews.in/light/jessica-alba,-ryan-phillippe-support-obama-new-will.i.am-video-27376 |title=Jessica Alba in Ryan Phillippe v novem will.i.amovem videospotu podpirata Baracka Obamo |accessdate=25. april 2008 |work=Top News Light Reading |date=1. marec 2008 |archive-date=2012-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121122052638/http://www.topnews.in/light/jessica-alba,-ryan-phillippe-support-obama-new-will.i.am-video-27376 |url-status=dead |language=en}}</ref> Je ambasadorka podjetja 1Goal za pomoč pri izobraževanju afriških otrok. Jessica Alba je za kampanjo Declare Yourself, s katero so želeli mlade spodbuditi k temu, da bi na državnih volitvah leta 2008 volili, posnela serijo fotografij s temo na suženjstvo. Fotografije je posnel Mark Liddell,<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/marc_malkin/b28294_jessica_albas_kinky_photo_shoot.html|title=Jessica Alba's kinky photo shoot|last=Malkin|first=Marc|date=September 20, 2008|accessdate=28. december 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref name="people2">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20224589,00.html |title=Šokantni oglas Jessice Albe za kampanjo Declare Yourself |date=9. oktober 2008 |work=People Magazine |accessdate=28. december 2008 |archive-date=2013-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130103011827/http://www.people.com/people/article/0,,20224589,00.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> na njih pa je bila zavita v črn trak, zaradi česar je pritegnila veliko medijske pozornosti. Oglas so opisali kot »šokanten«.<ref name="people2" /> Jessica Alba je dejala, da je snemanje fotografij »sploh ni prestrašilo«. Povedala je tudi: »Mislim, da je pomembno, da mladi ljudje vedo, da jih država potrebuje tudi politično. Ljudje pa mislijo, da so fotografije šokantne.«<ref>{{navedi novice |title=Šokantni oglas Jessice Albe za kampanjo Declare Yourself |url=http://www.people.com/people/article/0,,20224589,00.html |work=People |date=10. september 2008 |accessdate=21. september 2010 |archive-date=2013-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130103011827/http://www.people.com/people/article/0,,20224589,00.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Julija 2009 je med snemanjem filma ''Morilec v meni'' v [[Oklahoma City|Oklahomi]] povzročila spor med prebivalci zaradi objavljenih plakatov o morskih psih.<ref>{{navedi splet|url =http://www.tmz.com/2009/06/09/great-white-dope-alba-defaces-oklahoma-city/ |title=Velika bela droga Jessice Albe se sooči z Oklahomo City |date=9. junij 2009 |publisher=TMZ.com|accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Jessica Alba je dejala, da je skušala pritegniti pozornost izumirajoči vrsti belih morskih psov. Mediji so govorili, da jo bodo obtožili vandalizma.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tmz.com/2009/06/09/jessica-alba-shark-attack-great-white-cops-investigate-investigation-oklahoma-city/|title=Jessica Alba se sooči s policijsko preiskavo zaradi morskih psov |date=9. junij 2009 |work=TMZ.com|accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.theinsider.com/news/2266701_Oklahoma_City_police_probe_Alba_link_to_vandalism |title=Oklahomska policija Jessice Albe ne bo obtožila vandalizma |work=The Insider |accessdate=23. junij 2009 |archive-date=2009-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090613012452/http://www.theinsider.com/news/2266701_Oklahoma_City_police_probe_Alba_link_to_vandalism |url-status=dead |language=en}}</ref> 16. junija 2009 je oklahomska policija dejala, da je ne bodo obtožili zaradi nobenega kriminalnega dejanja, saj nobeden izmed prebivalcev ni vztrajal pri tem.<ref name=vandalism>{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20285362,00.html |title=Jessica Alba zaradi morskih psov ne bo obtožena vandalizma |date=16. junij 2009 |last=Meadows |first=Bob |work=People Magazine |accessdate=23. junij 2009 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120210109/http://www.people.com/people/article/0,,20285362,00.html |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.tmz.com/2009/06/15/jessica-alba-off-the-hook/ |title=Jessica Alba - Brez obtožb |date=15. junij 2009 |work=TMZ.com |accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tmz.com/2009/06/09/jessica-alba-apologizes-for-defaming-oklahoma-city/ |title=Jessica Alba se opraviči zaradi zmede v Oklahoma Cityju |date=9. junij 2009 |work=TMZ|accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.theinsider.com/news/2265200_Jessica_Alba_Apologizes_for_Ill_Advised_Decision |title=Jessica Alba se opraviči zaradi zmede |date=9. junij 2009 |work=The Insider |accessdate=23. junij 2009 |archive-date=2009-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090614081320/http://www.theinsider.com/news/2265200_Jessica_Alba_Apologizes_for_Ill_Advised_Decision |url-status=dead |language=en}}</ref> Jessica Alba je v reviji ''People'' izdala opravičilo in dejala, da obžaluje svoja dejanja.<ref name=vandalism /> Kasneje je donirala več kot 500 $<ref>{{navedi splet |url=http://www.theinsider.com/news/2290507_Jessica_Alba_Donates_After_Shark_Controversy |title=Jessica Alba po kontroverznosti donira |date=18. junij 2009 |work=The Insider |accessdate=23. junij 2009 |archive-date=2009-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090622081541/http://www.theinsider.com/news/2290507_Jessica_Alba_Donates_After_Shark_Controversy |url-status=dead |language=en}}</ref> organizaciji United Way, ki se je tudi sama borila za zaščito morskih psov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eonline.com/uberblog/b130063_jessica_alba_sends_check_uniteds_way.html|title=Jessica Alba se pridruži organizaciji United Way |work=E Online |accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://blog.newsok.com/bamsblog/2009/06/20/jessica-alba-donates-to-united-way-of-central-oklahoma/ |title=Jessica Alba donira organizaciji v Oklahomi |date=20. junij 2009 |work=NewsOk.com |accessdate=23. junij 2009 |archive-date=2012-07-12 |archive-url=https://archive.today/20120712122805/http://blog.newsok.com/bamsblog/2009/06/20/jessica-alba-donates-to-united-way-of-central-oklahoma/ |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.google.com/hostednews/ap/article/ALeqM5g1S3XbEGDd5qOPksNiGmQruQC0bAD98TPFAG0 |title=Jessica Alba po opravičilu donira |date=19. junij 2009 |agency=Associated Press |accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.upi.com/Entertainment_News/2009/06/19/Alba-makes-donation-after-shark-incident/UPI-48391245440824/ |title=Jessica Alba bo incidentu z morskimi psi donira |date=19. junij 2009 |work=Entertainment News|accessdate=23. junij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je Jessica Alba sodelovala pri dvodnevnem prizadevanju za razveljavitev zakona o nadzoru nad strupenimi snovmi, sprejetem leta 1976.<ref>{{navedi novice|last=Gavin|first=Patrick|title=Jessica Alba na griču|url=http://www.politico.com/click/stories/1105/jessica_alba_on_the_hill.html|newspaper=Politico|date=24. maj 2011|accessdate=2011-09-04|archive-date=2012-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20121012054728/http://www.politico.com/click/stories/1105/jessica_alba_on_the_hill.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Sinha|first=Vidushi|title=Pediatri in otroški advokati želijo razveljaviti zakon o strupenih snoveh|url=http://www.voanews.com/english/news/environment/Pediatricians-Child-Advocates-Call-for-Passage-of-Safe-Chemicals-Act-122612314.html|newspaper=Voice of America|date=25. maj 2011|archive-date=2011-05-29|access-date=2011-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110529101041/http://www.voanews.com/english/news/environment/Pediatricians-Child-Advocates-Call-for-Passage-of-Safe-Chemicals-Act-122612314.html|url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 1994 | ''Camp Nowhere'' | Gail | Filmski prvenec |- | 1995 | ''Venus Rising'' | Mlada Eve | |- | rowspan="3" | 1999 | ''P.U.N.K.S.'' | Samantha Swoboda | |- | ''[[Prvi poljub]]'' | Kirsten Liosis | |- | ''Idle Hands'' | Molly | |- | 2000 | ''Paranoid'' | Chloe | |- | rowspan="2" | 2003 | ''[[Slovar v postelji]]'' | Selima | |- | ''[[Cukrček (film, 2003)|Cukrček]]'' | Honey Daniels | |- | rowspan="3" | 2005 | ''[[Mesto greha (film)|Mesto greha]]'' | Nancy Callahan | |- | ''[[Fantastični štirje (film)|Fantastični štirje]]'' | Sue Storm / Nevidna bejba | |- | ''[[V nevarni modrini]]'' | Sam | |- | rowspan="5" | 2007 | ''[[Napumpana]]'' | Ona | Cameo |- | ''[[Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca]]'' | Sue Storm / Nevidna bejba | |- | ''The Ten'' | Liz Anne Blazer | |- | ''[[Predzakonske zdrahe]]'' | Cam Wexler | |- | ''Awake'' | Sam Lockwood | |- | rowspan="3" | 2008 | ''[[Oko (film, 2008)|Oko]]'' | Sydney Wells | |- | ''Meet Bill'' | Lucy | |- | ''[[Ljubezenski guru]]'' | Jane Bullard | |- | rowspan="5" | 2010 | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Morely Clarkson | |- | ''[[Morilec v meni (film, 2010)|Morilec v meni]]'' | Joyce Lakeland<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0954947/|title=''Morilec v meni'' (2010) |accessdate=18. december 2008 |publisher=IMDB }} {{ikona en}}</ref> | |- | ''[[Mačeta (film)|Mačeta]]'' | Posebna agentka Sartana Rivera | |- | ''An Invisible Sign'' | Mona Gray | |- | ''[[Njuna družina]]'' | Andi Garcia<ref>{{navedi novice |title = Laura Dern vodi šolo v filmu ''Njuna družina'' |first = Borys |last = Kit |url = http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3i41da967fff242c955e14838a6344870d |work = [[The Hollywood Reporter]] |publisher = e5 Global Media]] |date = 18. oktober 2009 |accessdate = 2. avgust 2010 |archive-date = 2010-01-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100110121759/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3i41da967fff242c955e14838a6344870d |url-status = dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |title = Jessica Alba postane del »njune družine« |first = Steven |last = Zeitchik |first2 = Borys |last2 = Kit |url = http://riskybusiness.hollywoodreporter.com/2009/09/29/jessica-alba-little-fockers/ |work=Risky Business in The Hollywood Reporter |publisher=e5 Global Media |date = 29. september 2009 |accessdate = 2. avgust 2010 |archiveurl = http://www.webcitation.org/5rft1q3TP |archivedate = 2. avgust 2010 }} {{ikona en}}</ref> | |- | 2011 | ''[[Mali vohuni 4]]'' | Marissa Wilson | |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 1994 | ''[[Tajni svet Alex Mack]]'' | Jessica | »School Dance« (sezona 1, epizoda 5)<br />»Hoop War« (sezona 1, epizoda 2)<br />»The Accident« (sezona 1, epizoda 1) |- | 1995 –<br />1997 | ''Flipper'' | Maya Graham | Stranska igralka |- | 1996 | ''ABC Afterschool Special'' | Christy | »Too Soon for Jeff« (sezona 25, epizoda 1) |- | 1996 | ''[[Bolnišnica upanja]]'' | Florie Hernandez | »Sexual Perversity in Chicago Hope« (sezona 2, epizoda 18) |- | 1998 | ''Brooklyn South'' | Melissa Hauer | »Exposing Johnson« (sezona 1, epizoda 12) |- | 1998 | ''[[Beverly Hills, 90210]]'' | Leanne | »Making Amends« (sezona 8, epizoda 23)<br />»The Nature of Nurture« (sezona 8, epizoda 25) |- | 1998 | ''The Love Boat: The Next Wave'' | Layla | »Remember?« (sezona 1, epizoda 2) |- | 2000 –<br />2002 | ''[[Temni angel (serija)|Temni angel]]'' | Max Guevara / X5-452 | Glavna vloga |- | 2003 | ''MADtv'' | [[Jessica Simpson]] | »Epizoda #9.5« (sezona 9, epizoda 5) |- | 2004 | ''[[Priskledniki (serija)|Priskledniki]]'' | Ona | »The Review« (sezona 1, epizoda 2) |- | 2005 | ''Trippin''' | Ona | »Costa Rica« (sezona 1, epizoda 6)<br />»Honduras« (sezona 1, epizoda 5) |- | 2009 | ''[[Pisarna (ameriška serija)|Pisarna]] | Sophie | »Stress Relief« (sezona 5, epizoda 15) |} == Nagrade in nominacije == [[Slika:Jessica Alba cropped.jpg|thumb|upright|right|Jessica Alba ob prejemu nagrade Spike TV Award, 2007]] {| class="wikitable" |- |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo ! Osvojila? |- | 1998 | YoungStar Awards | Najboljši nastop mlade igralke v televizijski seriji | ''Flipper'' | Ne |- | rowspan="9" | 2001 | rowspan="2" | Alma Award | Prebojna igralka leta | / | {{award-won |align=left}} |- | Izstopajoča igralka v televizijski seriji | rowspan="12"|''Temni angel'' | rowspan="4" | Ne |- | Saturn Award | Najboljša televizijska igralka |- | [[Zlati globus]] | Najboljši nastop igralke v televizijski seriji - Drama |- | rowspan="2" | TV Guide Award | Igralka leta v novi seriji |- | Prebojna zvezdnica leta | {{award-won |align=left}} |- | Young Artist Award | Najboljši nastop televizijske serije v drami - Glavna mlada igralka | Ne |- | Teen Choice Award | Izbira televizijske igralke | {{award-won |align=left}} |- | Teen Choice Award | Izbira televizijske igralke | rowspan="5" | Ne |- | rowspan="4" | 2002 | Alma Awards | Izstopajoča igralka v televizijski seriji |- | Saturn Award | Najboljša igralka v televizijski seriji |- | Kids' Choice Award | Najljubša ženska akcijska herojinja |- | Teen Choice Award | Izbira televizijske igralke - Drama |- | 2003 | DVD Exclusive Award | Najboljša igralka v televizijskem filmu | ''Slovar v postelji'' | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="4" | 2004 | rowspan="4" | Teen Choice Award | Izbira filmske šminke | rowspan="4" | ''Cukrček'' | rowspan="5" | Ne |- | Izbira filmske kemije (skupaj z [[Mekhi Phifer|Mekhijem Phiferjem]]) |- | Izbira filmske igralke - Drama/Akcijska avantura |- | Izbira preboja filmske zvezde - Ženska |- | rowspan="2" | 2005 | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Akcijska avantura/Triler | ''Mesto greha'' |- | Young Hollywood Award | Superzvezdnica jutrišnjega dne | / | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="10"|2006 | Alma Awards | Izstopajoča stranska igralka v filmu | rowspan="3" | ''Mesto greha'' | rowspan="7" | Ne |- | Saturn Award | Najboljša stranska igralka |- | Broadcast Film Critics Association Award | Najboljša igralska zasedba (skupaj z [[Devon Aoki]], [[Benicio Del Toro|Beniciom Del Torom]], [[Mickey Rourke|Mickeyjem Rourkeom]], [[Alexis Bledel]], [[Clive Owen|Cliveom Owenom]], [[Rosario Dawson]], [[Bruce Willis|Bruceom Willisom]], [[Brittany Murphy]], [[Jamie Thomas King|Jamiejem Thomasom Kingom]], [[Nick Stahl|Nickom Stahlom]] in [[Elijah Wood|Elijahom Woodom]]) |- | Imagen Foundation Award | Najboljša igralka | rowspan="4" | ''Fantastični štirje'' |- | Kids' Choice Award | Najljubša filmska igralka |- | rowspan="3" | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award]] | Najboljša herojinja |- | Najboljša skupina na ekranu (skupaj z [[Ioan Gruffudd|Ioanom Gruffuddom]], [[Chris Evans|Chrisom Evansom]] in [[Michael Chiklis|Michaelom Chiklisom]]) |- | Najprivlačnejši nastop | ''Mesto greha'' | {{award-won |align=left}} |- | [[Zlata malina]] | Najslabša igralka | ''Fantastični štirje'' in ''V nevarni modrini'' | rowspan="5" | Ne |- | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Drama/Akcijska avantura | ''Fantastični štirje'' |- | rowspan="3" | 2007 | TV Land Award | Ženska zvezda velikih in malih ekranov | / |- | rowspan="2" | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Akcijska avantura | rowspan="3" | ''Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca'' |- | Izbira najprivlačnejše ženske |- | rowspan="6" | 2008 | Kids' Choice Award | Najljubša ženska filmska zvezdnica | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="2" | People's Choice Award | Najljubša glavna ženska igralka | rowspan="2" | / | rowspan="4" | Ne |- | Najljubša ženska akcijska zvezdnica |- | rowspan="2" | [[Zlata malina]] | Najslabša igralka | ''Awake'', ''Predzakonske zdrahe'' in ''Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca'' |- | Najslabši par na ekranu (skupaj s [[Hayden Christensen|Haydenom Christensenom]], [[Dane Cook|Daneom Cookom]] in [[Ioan Gruffudd|Ioanom Gruffuddom]]) | ''Awake'', ''Predzakonske zdrahe'' in ''Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca'' |- | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Grozljivka/Triler | ''Oko'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Zlata malina | Najslabša igralka | ''Oko'' in ''Ljubezenski guru'' | rowspan="2" | Ne |- | rowspan="2" | 2011 | Alma Award | Najljubša filmska igralka - Drama/Pustolovščina | ''Mačeta'' |- | Zlata malina | Najslabša stranska igralka | ''Njuna družina'', ''Valentinovo'', ''Mačeta'' in ''Morilec v meni'' | {{award-won |align=left}} |- |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (A)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{katzbirke}} * {{IMDb Ime|id = 0004695}} {{ikona en}} * {{Amg name|268078}} {{ikona en}} * [http://www.people.com/people/jessica_alba Jessica Alba] na People.com {{ikona en}} * [http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800019057 Jessica Alba] na Yahoo!Movies {{ikona en}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:ALBA, Jessica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Danski Američani]] [[Kategorija:Francoski Američani]] [[Kategorija:Kanadski Američani]] [[Kategorija:Mehiški Američani]] [[Kategorija:Ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo]] rjapszaziqmonbdy1lsb0ptzuhudpxw Kovač 0 177962 6772994 6362293 2026-10-31T22:49:45Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6772994 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Kovač.JPG|thumb|250px|Kovač]] '''Kovač''' je oseba, ki oblikuje ali ustvarja izdelke iz [[železo|železa]] ali drugih [[kovina|kovin]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] se je število kovačev znatno povečalo, danes pa število kovačev upada zaradi pojave moderne [[industrija|industrije]]. Železo oblikuje tako, da ga segreje (kovina s tem postane mehka in dovzetnejša za oblikovanje) in nato jo na nakovalu s kladivom iz železa in drugih kovin oblikuje najrazličnejša orodja, orožja, žeblje ipd. == Orodje ter pripomočki kovačev == '''Nakovalo''' je kovinski podstavek, na katerem se kuje. '''Kladivo''': z njim kovač kuje. == Glej tudi == * [[Kovaštvo]] **[[Kovaški muzej]] [[Kropa]] **[[Kovaški muzej Razkrižje]] **[[Kovaško izročilo]] [[Lokovec|Lokovških]] kovačev *[[Kovač (priimek)]] *[[Kovač (riba)]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Blacksmiths}} [[Kategorija:Metalurgija]] [[Kategorija:Kovači (poklic)|*]] {{normativna kontrola}}{{job-stub}} [[Kategorija:Obrtni poklici]] iougkwc7fs8e8bh0t67w2t6d9ib4ic3 Spolno prenosljiva bolezen 0 179882 6772908 6297324 2026-10-31T18:55:11Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6772908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Spolno prenosljiva bolezen | synonyms = spolno prenosljiva okužba (SPO);<br />venerična bolezen | image = File:Condoms display condoms museum.jpg | caption = Muzej kondomov, Bangkok | field = [[infektologija]] | symptoms = nobenih, [[vaginalni izcedek]], [[penilni izcedek]], [[genitalni ulkusi|razjede na ali ob genitalijah]], [[medenična bolečina]]<ref name=WHO2014>{{cite web|title=Sexually transmitted infections (STIs) Fact sheet N°110|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs110/en/|website=who.int|access-date=30 November 2014|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141125133056/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs110/en/|archive-date=25 November 2014}}</ref> | complications = [[neplodnost]]<ref name=WHO2014/> | onset = | duration = | causes = okužbe se običajno [[prenos (medicina)|širijo]] [[človeška spolnost|spolno]]<ref name=WHO2014/> | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = [[spolna vzdržnost]], cepljenje, [[kondom]]i<ref name="CDC2013P">{{cite web|title=How You Can Prevent Sexually Transmitted Diseases|url=https://www.cdc.gov/std/prevention/default.htm|website=cdc.gov|access-date=13 December 2017|date=31 May 2016|publisher=Centers for Disease Control and Prevention |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209015403/http://www.cdc.gov/std/prevention/default.htm|archive-date=9 December 2014}}{{CDC}}</ref> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1,1&nbsp;milijarde (SPO razen HIV/AIDS, 2015)<ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | collaboration = GBD 2015 Disease Injury Incidence Prevalence Collaborators }}</ref> | deaths = 108.000 (SPO razen HIV/AIDS, 2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, etal | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/s0140-6736(16)31012-1 | collaboration = GBD 2015 Mortality Causes of Death Collaborators }}</ref> }} '''Spolno prenosljiva bolezen''' ali '''venerična bolezen''' je [[bolezen]], pri kateri obstaja velika verjetnost, da se bo od okuženega [[človek]]a ali [[živali]] prenesla na zdravega s [[spolni odnos|spolnim odnosom]], kar lahko vključuje [[vaginalni spolni odnos|vaginalni]], [[oralni spolni odnos|oralni]] ali [[analni spolni odnos|analni]] odnos. Nekatere spolno prenosljive bolezni se lahko prenašajo tudi z izmenjavo drugih telesnih tekočin, npr. [[kri|krvi]] ob uporabi kontaminiranih injekcijskih igel ali [[transfuzija|transfuziji]], [[materino mleko|materinim mlekom]] ob [[dojenje|dojenju]] ipd. V zadnjem času se za pojav vedno bolj uveljavlja izraz '''spolno prenosljiva okužba''', ki je splošnejši; oseba je lahko namreč okužena in deluje kot prenašalec, čeprav sama ne izraža [[simptom]]ov, značilnih za bolezen. == Virusne okužbe == === Hiv ('''''h'''umani&nbsp;'''i'''munodeficientni&nbsp;'''v'''irus)'' === [[HIV|Hiv]]&nbsp;je [[Retrovirusi|retrovirus]], ki napada človekov [[imunski sistem]], zaščito pred [[Okužba|okužbami]] in [[Bolezen|boleznimi]]. Nezdravljena okužba s hivom vodi v razvoj [[Aids|aidsa]].<ref name="#1">{{Navedi splet|url = http://kajisces.si/hiv/kaj-je-hiv/|title = Kaj je hiv {{!}} KAJiščeš.si|accessdate = 2016-07-07|language = sl-SI|archive-date = 2016-08-11|archive-url = https://web.archive.org/web/20160811073719/http://kajisces.si/hiv/kaj-je-hiv/|url-status = dead}}</ref> Hiv se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi (analnimi, vaginalnimi in oralnimi) in s souporabo igel za injiciranje drog. ==== Zdravljenje hiva ==== Za hiv še ni [[Zdravilo|zdravila]], vendar učinkovita protivirusna terapija virusu prepreči razmnoževanje, kar onemogoči razvoj aidsa. Dosledno jemanje zdravil pomeni, da lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje običajno [[Življenjska doba|življenjsko dobo]].<ref>{{Navedi splet|url = http://kajisces.si/hivp/zdravljenje-okuzbe/|title = Zdravljenje okužbe s hiv {{!}} KAJiščeš.si|accessdate = 2016-07-07|language = sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Simptomi ==== Od enega do šest tednov po okužbi se pri 50-90% oseb pojavijo simptomi okužbe, ki jih imenujemo akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom. Simptomi akutnega hiv sindroma postopoma minejo, nato pa nastopi brezsimptomatsko obdobje okužbe, ki v povprečju traja od 8 do 10 let. Takrat oseba s hivom nima posebnih zdravstvenih težav.<ref name="#1"/> Ker so lahko simptomi neznačilni ali se ne pojavijo, je edini zanesljivi način ugotavljanja okužbe s hivom testiranje z odvzemom [[Kri|krvi]]. ==== Verjetnost okužbe s hivom pri posamezni obliki spolnega odnosa ==== {| class="wikitable" |'''Oblika spolnega odnosa''' |'''Verjetnost okužbe pri enem spolnem odnosu''' |- |receptivni analni seks |1,4 %<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2929353/|title = HIV transmission risk through anal intercourse: systematic review, meta-analysis and implications for HIV prevention|last = Baggaley|first = Rebecca F|last2 = White|first2 = Richard G|last3 = Boily|first3 = Marie-Claude|date = 2010-08-01|journal = International Journal of Epidemiology|issue = 4|doi = 10.1093/ije/dyq057|volume = 39|pages = 1048–1063|issn = 0300-5771|pmc = 2929353|pmid = 20406794}}</ref> |- |insertivni analni seks |0,11 % [[Obrezovanje moških|obrezani]], 0,62 % neobrezani<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20139750|title = Per-contact probability of HIV transmission in homosexual men in Sydney in the era of HAART|last = Jin|first = Fengyi|last2 = Jansson|first2 = James|last3 = Law|first3 = Matthew|last4 = Prestage|first4 = Garrett P.|last5 = Zablotska|first5 = Iryna|last6 = Imrie|first6 = John C. G.|last7 = Kippax|first7 = Susan C.|last8 = Kaldor|first8 = John M.|last9 = Grulich|first9 = Andrew E.|date = 2010-03-27|journal = AIDS (London, England)|issue = 6|doi = 10.1097/QAD.0b013e3283372d90|volume = 24|pages = 907–913|issn = 1473-5571|pmc = 2852627|pmid = 20139750}}</ref> |- |receptivni vaginalni seks |0,08 %<ref name="Boily">{{Navedi revijo|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19179227|title = Heterosexual risk of HIV-1 infection per sexual act: systematic review and meta-analysis of observational studies|last = Boily|first = Marie-Claude|last2 = Baggaley|first2 = Rebecca F.|last3 = Wang|first3 = Lei|last4 = Masse|first4 = Benoit|last5 = White|first5 = Richard G.|last6 = Hayes|first6 = Richard J.|last7 = Alary|first7 = Michel|date = 2009-02-01|journal = The Lancet. Infectious Diseases|issue = 2|doi = 10.1016/S1473-3099(09)70021-0|volume = 9|pages = 118–129|issn = 1473-3099|pmc = 4467783|pmid = 19179227}}</ref> |- |insertivni vaginalni seks |0,04 %<ref name="Boily"/> |- |receptivni oralni seks |0,04 %<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12045500|title = Evaluating the risk of HIV transmission through unprotected orogenital sex|last = del Romero|first = Jorge|last2 = Marincovich|first2 = Beatriz|last3 = Castilla|first3 = Jesús|last4 = García|first4 = Soledad|last5 = Campo|first5 = Julián|last6 = Hernando|first6 = Victoria|last7 = Rodríguez|first7 = Carmen|date = 2002-06-14|journal = AIDS (London, England)|issue = 9|volume = 16|pages = 1296–1297|issn = 0269-9370|pmid = 12045500}}</ref> |} ==== Preventiva ==== Med najbolj zanesljive oblike preprečevanje okužbe s hivom se uvrščajo: * antiretrovirusna terapija oseb, ki živijo s hivom, * dosledna uporaba kondoma * PrEP, preventivno zdravljenje, katerega cilj je preprečitev okužbe s hivom, * PEP, zaščitno zdravljenje po izpostavitvi hivu. {| class="wikitable" |'''Oblika preventive''' |'''Zmanjšanje možnosti okužbe''' |- |HIV antiretrovirusna terapija pri HIV+ |za 96 %<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.nejm.org/doi/pdf/10.1056/NEJMoa1105243|title = Prevention of HIV-1 Infection with Early Antiretroviral Therapy|last = Cohen|first = Myron S.|last2 = Chen|first2 = Ying Q.|last3 = McCauley|first3 = Marybeth|last4 = Gamble|first4 = Theresa|last5 = Hosseinipour|first5 = Mina C.|last6 = Kumarasamy|first6 = Nagalingeswaran|last7 = Hakim|first7 = James G.|last8 = Kumwenda|first8 = Johnstone|last9 = Grinsztejn|first9 = Beatriz|journal = New England Journal of Medicine|issue = 6|doi = 10.1056/nejmoa1105243|volume = 365|pages = 493–505}}</ref> |- |PrEP |za 90-99%, pri doslednem jemanju zdravil<ref>{{Navedi revijo|url = http://dx.doi.org/10.1056/NEJMoa1108524|title = Antiretroviral Prophylaxis for HIV Prevention in Heterosexual Men and Women|last = Baeten|first = Jared M.|last2 = Donnell|first2 = Deborah|last3 = Ndase|first3 = Patrick|last4 = Mugo|first4 = Nelly R.|last5 = Campbell|first5 = James D.|last6 = Wangisi|first6 = Jonathan|last7 = Tappero|first7 = Jordan W.|last8 = Bukusi|first8 = Elizabeth A.|last9 = Cohen|first9 = Craig R.|date = 2012-08-02|journal = New England Journal of Medicine|issue = 5|doi = 10.1056/NEJMoa1108524|volume = 367|pages = 399–410|issn = 0028-4793|pmc = 3770474|pmid = 22784037}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url = http://dx.doi.org/10.1056/NEJMoa1011205|title = Preexposure Chemoprophylaxis for HIV Prevention in Men Who Have Sex with Men|last = Grant|first = Robert M.|last2 = Lama|first2 = Javier R.|last3 = Anderson|first3 = Peter L.|last4 = McMahan|first4 = Vanessa|last5 = Liu|first5 = Albert Y.|last6 = Vargas|first6 = Lorena|last7 = Goicochea|first7 = Pedro|last8 = Casapía|first8 = Martín|last9 = Guanira-Carranza|first9 = Juan Vicente|date = 2010-12-30|journal = New England Journal of Medicine|issue = 27|doi = 10.1056/NEJMoa1011205|volume = 363|pages = 2587–2599|issn = 0028-4793|pmc = 3079639|pmid = 21091279}}</ref> |- |PEP |za 83 %<ref>{{Navedi splet|url = http://www.aidsmap.com/Efficacy/page/1746573/|title = Post-exposure prophylaxis - Efficacy|accessdate = 2016-07-08}}</ref> |- |Dosledna uporaba kondomov |za 80 %<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11869658|title = Condom effectiveness in reducing heterosexual HIV transmission|last = Weller|first = S.|last2 = Davis|first2 = K.|date = 2002-01-01|journal = The Cochrane Database of Systematic Reviews|issue = 1|doi = 10.1002/14651858.CD003255|pages = CD003255|issn = 1469-493X|pmid = 11869658}}</ref> |} === Druge virusne okužbe === * [[Hepatitis B|hepatitis B,]] * [[hepatitis C]], * [[humani papilomski virus]] (HPV), * [[Virus herpesa simpleksa|herpes simpleks]], tip 1 in 2 == Bakterijske okužbe == Med bakterijske okužbe spadajo [[sifilis]], [[gonoreja]] in [[klamidija]]. == Testiranje == Spolno prenosljive okužbe se testirajo: * z odvzemom krvi (hiv, hepatitisi, sifilis), * z odvzemom brisa (HPV, herpes, gonoreja, klamidija) == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 27130 | ICD10 = {{ICD10|A|64||a|50}} | ICD9 = {{ICD9|099.9}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D012749 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolno prenosljive bolezni| ]] {{med-stub}} rgefnc016o3nepjbfkhsj1tpt3mtqkk Ivo A. Božič 0 179971 6772888 6769526 2026-10-31T17:41:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivo A. Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[biolog]] in [[ornitolog]], * [[6. junij]] [[1945]], [[Cerovec pri Črešnjevcu]]. Božič je leta 1970 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za biologijo [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] in se nato 1971 zaposlil v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer od leta 1996 opravlja službo muzejskega svetovalca. Božič je znan slovenski proučevalec [[ptiči|ptičev]]. Zanimajo ga predvsem ptiči na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Po dolgoletnih opazovanjih je objavil preko 20 znanstvenih člankov o gnezdenju ptic na barju. Je tudi avtor dveh knjig. == Bibliografija == === Knjige === * ''Ptiči Slovenije'' {{COBISS|ID=6910209}} * ''Poskrbimo za ptice'' {{COBISS|ID=66030336}} === Izbor člankov === * ''Gnezditvena biologija rakarja'' {{COBISS|ID=101621}} * ''Gnezditvena biologija šmarnice'' {{COBISS|ID=212213}} * ''Beležke o opazovanju kozice'' {{COBISS|ID=5443889}} * ''Mala bobnarica še gnezdi na ribnikih v Dragi'' {{COBISS|ID=114590464}} == Nagrade in priznanja == * 2008: [[Valvasorjevo priznanje]] za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda (Prirodoslovni muzej Slovenije; kot del ekipe)<ref name=":5">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2008.pdf VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240714115958/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2008.pdf |date=2024-07-14 }}. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023</ref> * 2012: Valvasorjeva nagrada za razstavo Skrivnostna smrt mlade Leonore (Prirodoslovni muzej Slovenije; kot del ekipe)<ref name=":9">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2012.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240806181120/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2012.pdf |date=2024-08-06 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih biologov]] * [[seznam slovenskih ornitologov]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Sklici == {{Sklici}}{{biologist-stub}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Božič, Ivo A.}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Slovenski ornitologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega priznanja]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] n4xnif4fcmz88qwaumpb2u0b64vzo1w Pagetova bolezen kosti 0 180848 6772921 5969230 2026-10-31T19:10:55Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6772921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pagetova bolezen kosti | image = Pagets skull.jpg | caption = »92-letni gospod je prišel na pregled zaradi nenadne [[hemipareze|nezmožnosti gibanja polovice telesa]]. Naključna najdba je bila izrazita odebelitev [[kalvarija (lobanja)|kalvarije]]. [[Diploë|Diploični]] prostor je razširjen, po celotni površini pa so prisotna slabo opredeljena [[skleroza (medicina)|sklerotična]] in prosojna območja. Korteks je odebeljen in neenakomeren. Ugotovitve verjetno ustrezajo »vatnim lisam«, ki so vidni na navadnih rentgenskih posnetkih v poznejših stopnjah Pagetove bolezni.« | synonyms = deformirajoči osteitis | field = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = | named after = [[James Paget]] }} '''Pagetova''' (izgovorjava: pêdžitova) '''bolézen kostí''' ali '''deformirajóči osteítis''' je [[kroničnost|kronična bolezen]] [[okostje|okostja]], pri kateri kosti nenormalno rastejo, se povečajo in zmehčajo. Poimenovana je po [[James Paget|Jamesu Pagetu]], britanskem [[kirurgija|kirurgu]], ki je omenjeno bolezen prvi opisal<ref name="Paget">Paget J., ''On a form of chronic inflammation of bones (osteitis deformans)'', Trans Med-Chir Soc, 1877,60,37:63</ref>. Zaradi prekomerne razgradnje kostnine kosti postanejo krhke, kar povzroča [[bolečina|bolečine]] v kosteh, [[artritis]], deformacije kosti in [[zlom kosti|zlome]]. Povzroči jo lahko [[virusna okužba]], na primer s [[paramiksovirusi]], med katere sodita [[virus ošpic]]<ref name=Hoyland2003>{{cite journal | author = Hoyland, J.A. |display-authors= et al| year = 2003 | title = A comparison of in situ hybridisation, reverse transcriptase-polymerase chain reaction (RT-PCR) and in situ-RT-PCR for the detection of canine distemper virus RNA in Paget's disease | journal = Journal of Virological Methods | volume = 109 | issue = 2 | pages = 253–259 | doi = 10.1016/S0166-0934(03)00079-X }}</ref> in [[respiratorni sincicijski virus]]. Do okužbe pride mnogo let pred nastopom [[simptom]]ov Pagetove bolezni kosti. Pomemben je tudi [[dednost]]ni dejavnik. Bolezen redko diagnosticiramo pri ljudeh, mlajših od 40 let. Moške bolezen prizadene pogosteje kot ženske. [[Prevalenca]] bolezni znaša 1,5 do 8 odstotkov prebivalstva. Pomembni sta čimprejšnja [[diagnoza]] ter ustrezno zdravljenje, zato je priporočljivo pri posameznikih, pri katerih se bolezen pojavlja v družini, da po 40. letu opravi preskus na [[alkalna fosfataza|alkalno fosfatazo]] na dve do tri leta. Če preskus alkalne fosfataze pokaže previsoke vrednosti, se opravijo bolj specifične preiskave, kot so kostno specifični preskus na alkalno fosfatazo, skeniranje kosti ali [[rentgen]]ski pregled kosti. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 9479 | ICD10 = {{ICD10|M|88||m|86}} | ICD9 = {{ICD9|731.0}} | ICDO = | OMIM = 602080 | MedlinePlus = 000414 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2998 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|514}} {{eMedicine2|pmr|98}} | MeshID = D010001 | SNOMED CT = 2089002 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva]] {{med-stub}} ap07b9y1rjwar35z2qnb1u13qjuf8t4 6772924 6772921 2026-10-31T19:14:19Z TadejM 738 tn 6772924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pagetova bolezen kosti | image = Pagets skull.jpg | caption = »92-letni gospod je prišel na pregled zaradi nenadne [[hemipareze|nezmožnosti gibanja polovice telesa]]. Naključna najdba je bila izrazita odebelitev [[kalvarija (lobanja)|kalvarije]]. [[Diploë|Diploični]] prostor je razširjen, po celotni površini pa so prisotna slabo opredeljena [[skleroza (medicina)|sklerotična]] in prosojna območja. Korteks je odebeljen in neenakomeren. Ugotovitve verjetno ustrezajo »vatnim lisam«, ki so vidne na navadnih rentgenskih posnetkih v poznejših stopnjah Pagetove bolezni.« | synonyms = deformirajoči osteitis | field = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = | named after = [[James Paget]] }} '''Pagetova''' (izgovorjava: pêdžitova) '''bolézen kostí''' ali '''deformirajóči osteítis''' je [[kroničnost|kronična bolezen]] [[okostje|okostja]], pri kateri kosti nenormalno rastejo, se povečajo in zmehčajo. Poimenovana je po [[James Paget|Jamesu Pagetu]], britanskem [[kirurgija|kirurgu]], ki je omenjeno bolezen prvi opisal<ref name="Paget">Paget J., ''On a form of chronic inflammation of bones (osteitis deformans)'', Trans Med-Chir Soc, 1877,60,37:63</ref>. Zaradi prekomerne razgradnje kostnine kosti postanejo krhke, kar povzroča [[bolečina|bolečine]] v kosteh, [[artritis]], deformacije kosti in [[zlom kosti|zlome]]. Povzroči jo lahko [[virusna okužba]], na primer s [[paramiksovirusi]], med katere sodita [[virus ošpic]]<ref name=Hoyland2003>{{cite journal | author = Hoyland, J.A. |display-authors= et al| year = 2003 | title = A comparison of in situ hybridisation, reverse transcriptase-polymerase chain reaction (RT-PCR) and in situ-RT-PCR for the detection of canine distemper virus RNA in Paget's disease | journal = Journal of Virological Methods | volume = 109 | issue = 2 | pages = 253–259 | doi = 10.1016/S0166-0934(03)00079-X }}</ref> in [[respiratorni sincicijski virus]]. Do okužbe pride mnogo let pred nastopom [[simptom]]ov Pagetove bolezni kosti. Pomemben je tudi [[dednost]]ni dejavnik. Bolezen redko diagnosticiramo pri ljudeh, mlajših od 40 let. Moške bolezen prizadene pogosteje kot ženske. [[Prevalenca]] bolezni znaša 1,5 do 8 odstotkov prebivalstva. Pomembni sta čimprejšnja [[diagnoza]] ter ustrezno zdravljenje, zato je priporočljivo pri posameznikih, pri katerih se bolezen pojavlja v družini, da po 40. letu opravi preskus na [[alkalna fosfataza|alkalno fosfatazo]] na dve do tri leta. Če preskus alkalne fosfataze pokaže previsoke vrednosti, se opravijo bolj specifične preiskave, kot so kostno specifični preskus na alkalno fosfatazo, skeniranje kosti ali [[rentgen]]ski pregled kosti. ==Sklici== {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 9479 | ICD10 = {{ICD10|M|88||m|86}} | ICD9 = {{ICD9|731.0}} | ICDO = | OMIM = 602080 | MedlinePlus = 000414 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2998 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|514}} {{eMedicine2|pmr|98}} | MeshID = D010001 | SNOMED CT = 2089002 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva]] {{med-stub}} kuvhfb41xrow6xjsdf4bilr66hypgl1 Oton 0 184936 6772992 6749792 2026-10-31T22:44:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Znane osebe */ 6772992 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone, Odone (tudi priimek) * pri [[Hrvaška|Hrvatih]]: Oton, Oto * pri [[Madžarščina|Madžarih]]: Ödön * pri [[Angleži|Angležih]]: Otto, Otho * pri [[Poljaki|Poljakih]]: Otton, Otto == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli ''Probuda'' * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Iveković]], hrvaški slikar * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Kučera]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] lu88cish522peiar3m2uuvun222rpol Podjetnik 0 186798 6772871 6225745 2026-10-31T17:17:28Z ~2026-58008-74 268201 /* Zunanje povezave */ 6772871 wikitext text/x-wiki '''Podjétnik''' je lastnik [[podjetje|podjetja]], ki ga aktivno [[menedžment|upravlja]]. Če gre za tovarno oziroma (večji) industrijski obrat se tak podjetnik imenuje tudi [[tovarnar]] ali [[industrialec]]. Podjetnik v delovanje podjetja vloži svoj osebni [[kapital]] in s tem prevzema (sam ali skupaj z drugimi vlagatelji) tudi osebno odgovornost za uspeh ali neuspeh podjetja. Po Zakonu o [[Gospodarstvo|gospodarskih]] družbah je '''samostojni podjetnik''' fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zakon mu ne prepoveduje opravljanja dejavnosti poleg redne zaposlitve. Pomembne lastnosti uspešnega podjetnika so{{navedi vir}}: * inovativnost * kreativnost * samozavest * ambicioznost * odločnost * vztrajnost * usmerjenost h kupcem * pozitiven odnos do tveganja * organizacijske sposobnosti * izkušnje == Zunanje povezave == * [http://mladipodjetnik.si/ Zavod mladi podjetnik] (podjetniški portal) * [https://podjetnik.media.si/ Podjetnik.net] - spletni portal za podjetništvo in poslovanje * [http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/infopika/ustanavljanje_podjetja/437 Gospodarska zbornica Slovenije] [[Kategorija:Podjetništvo]] [[Kategorija:Poklici]] {{normativna kontrola}} bzclh67064p7t4m9adgcjexoczc2kpf Lev (ime) 0 187991 6773021 6748236 2026-11-01T00:35:58Z ~2026-44996-51 264415 /* Pogostost imena */ 6773021 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lev}} {{Osebno ime |name = Lev |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Leonis |name day = 19. april, 10. november, 20.februar |related name = |fotonotes = }} '''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih == Izvor imena == [[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.<ref>{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}</ref> Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. '''Znane osebnosti s tem imenom:''' * [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist * [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar * [[Lev Arcimovič]], ruski fizik * [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe * [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec * [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik * [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog * [[Lev Borisov]], ruski igralec * [[Lev Bregant]], slovenski pediater * [[Lev Brunčko]], narodni delavec * [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog * [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj * [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar * [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije * [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist * [[Lev Durov]], ruski filmski igralec * [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo) * [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist * [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik * [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar * [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog * [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom * [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist * [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik * [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš * [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik * [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu * [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar * [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj * [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog * [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik * [[Lev Nikulin]], ruski (sovjetskih) pisateljev * [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec * [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik * [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu * [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik * Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec * [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik * [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog * [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik * [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik * [[Lev Maškov]], ruski igralec * [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater * [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v. * [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar * [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik * [[Lev Mirski]], ruski režiser * [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec * [[Lev Nariškin]] * [[Lev Oborin]], ruski pianist * [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Perfilov]], ruski igralec * [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik * [[Lev Poljakov]], ruski igralec * [[Lev Polugajevski]], ruski šahist * [[Lev Ponikvar]], glasbenik * [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost) * [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik * [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt * [[Lev Prchala]], slovaški politik * [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik? * [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik * [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar * [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla * [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist * [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019) * [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice * [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik * [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt * [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik * [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk) * [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik * [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar * [[Lev Nikolajevič Seravin]] * [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal * [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze * [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser * [[Lev Sverdlin]], ruski igralec * [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan * [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog * [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec * [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog * [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof * [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist * [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik * Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik * [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk * [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj * [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla * [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš * [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog * [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu * [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev * [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec * [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik * [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist * [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik * [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik * [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog * [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik * [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš * [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na L]] *[[Hotel Lev]] *priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] furl858287t8glxy4z77jj7i58ebz77 Mišo Kovač 0 189889 6772858 5657716 2026-10-31T16:30:06Z ~2026-57777-00 268196 6772858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=31. oktober, 2026|death_place=Hrvaška}} '''Mate Mišo Kovač''', [[hrvati|hrvaški]] [[pevec]], * [[16. julij]] [[1941]], [[Šibenik]]<ref>[https://www.biografija.org/muzika/mate-miso-kovac/ Biografija Miše Kovača („Biografija.org”, 02. januar 2019)]</ref>, [[Hrvaška|Hrvaška]]. Večino besedil njegovih del je napisal [[Đorđe Novković]], npr. ''Ostala si uvijek ista'' itd. {{škrbina-glasbenik}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Mišo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški pevci]] {{normativna kontrola}} l7k2vsf28lpycucgdobkv7b56lag7jd 6772859 6772858 2026-10-31T16:35:12Z Upwinxp 126544 /* */ † 6772859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mate Mišo Kovač''', [[hrvati|hrvaški]] [[pevec]], * [[16. julij]] [[1941]], [[Šibenik]],<ref>[https://www.biografija.org/muzika/mate-miso-kovac/ Biografija Miše Kovača („Biografija.org”, 02. januar 2019)]</ref> † [[31. oktober]] [[2026]], [[Split]]. Večino besedil njegovih del je napisal [[Đorđe Novković]], npr. ''Ostala si uvijek ista'' itd. {{škrbina-glasbenik}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Mišo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški pevci]] {{normativna kontrola}} op2mkvvke0iplcsl6hpo862500637wg 6772940 6772859 2026-10-31T19:29:38Z Yerpo 8417 pospravljanje 6772940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mate Mišo Kovač''', [[hrvati|hrvaški]] [[pevec]], * [[16. julij]] [[1941]], [[Šibenik]],<ref>[https://www.biografija.org/muzika/mate-miso-kovac/ Biografija Miše Kovača („Biografija.org”, 02. januar 2019)]</ref> † [[31. oktober]] [[2026]], [[Split]]. Večino besedil njegovih del je napisal [[Đorđe Novković]], npr. ''Ostala si uvijek ista'' itd. ==Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-glasbenik}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Mišo}} [[Kategorija:Hrvaški pevci]] id5st7gnm4p88yn8khmj5w9vh57a4rv Sebastjan 0 197358 6773030 6582994 2026-11-01T01:44:24Z ~2026-58226-95 268219 /* Izvor imena */ 6773030 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Sebastjan |image = Alonso Sánchez Coello 009.jpg |imagesize = |caption = [[Sebastjan I. Portugalski]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''častljiv, vzvišen'' |region = latinsko ime |origin = Sebastianus |name day = 20.januar |related name = |fotonotes = }} '''Sebastjan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Sebastjan tako kot tudi seba izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''SebastiANUS'', ki je s končnico ''-ANUS'' izpeljano iz [[grščina|grškega]] imena Σεβαστoς (Sebastós). To ime razlagajo z grško besedo škrt, nikol nima dnarja s sabo, brez las «. Grško ime Σεβαστoς pa je pravzaprav prevod latinskega imena Avgustus (slovensko [[Avgust (ime)|Avgust]]), ki se ga je prvi nadel rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške različice imena: Boštjan, Sebastian, Sebastjan, Sebastijan, Sabjan, Sebjan * ženske različice imena: Boštijana, Boštjana, Sebastjana, Sebastina, Sebastijana, Saba == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Italijani]]h: Sebastiano *pri [[Nemci]]h: Bastian *pri [[Madžari]]h: Sebestyén *pri [[Prekmurci]]h Sebaščan *pri [[Norvežani]]h: Sebastian *pri [[Rusi]]h: Севастьян *pri [[Srbi]]h: Себастијан *pri [[Švedi]]h: Sebastian == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Sebastjan: 2.039. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Sebastjan po pogostosti uporabe uvrščeno na 110. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Sebastjan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik (god) == V [[koledar]]ju je ime '''Sebastjan''' (Boštjan, Sebastijan) zapisano [[20. januar]]ja ([[Sveti Boštjan|sv. Boštjan]], [[mučenec]], † 20. jan. v 3.stol.) <ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Zanimivost == *''Sebasté'' ali ''Sebastéa'' se je v [[Antika|antiki]] imenovalo več mest, posvečenih cesarju Avgustu. ''Sebastijani'' so bili prvotno verjetno prebivalci teh mest. Spomin na antično mesto Σεβαστoπoλις (''Sebastopolis''), po [[Ptolemaj]]u ''Dioskuriada'', sedaj ohranjena na polotoku [[Krim, Ukrajina|Krimu]] kot mesto [[Sevastopol]], kot ga je leta [[1783]] poimenoval [[Grigorij Aleksandrovič Potemkin]]. *Sebastjan Cettul se je rodil novembra 1999. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na S]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[Sveti Boštjan]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] [[da:Sebastian]] [[ja:セバスチャン]] [[pt:Sebastian]] [[tr:Sebastian]] 4ufl3k0talzdcvv079yg0eii72w71xg Lev Vigotski 0 198541 6772868 6583225 2026-10-31T17:13:17Z Erardo Galbi 166658 6772868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Lev Vigotski}} '''Lev Semjonovič Vigotski''' ({{lang-ru|Лев Семёнович Выготский}}),<ref>Kot otrok je bil Леў Сімхавіч Выгодскі (Lev Simhavič Vygodski). Pozneje (v letih 1917 in 1924) je svoje ime iz [[beloruščina|beloruske]] spremenil v rusko obliko, v priimku pa je d zamenjal s t.</ref> [[Rusi|ruski]] razvojni [[psiholog]], * [[17. november]] [[1896]], [[Orša]], [[Ruski imperij]] (danes [[Belorusija]]), † [[11. junij]] [[1934]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). == Delo == Vigotski sodi med utemeljitelje koncepta [[socialna kognicija|socialne kognicije]]. Čeprav velja za psihologa, kaže izpostaviti mnogo širši obseg njegovega interesa. Njegovo [[znanstvena disciplina|disciplinarno]] "umeščenost" nakazuje dejstvo, da je študij začel na [[medicina|medicini]], da je ta študij kmalu zapustil in diplomiral na [[pravo|pravu]], znanje pa je nabiral še kot študent [[zgodovina|zgodovine]] in [[filozofija|filozofije]]. Leta 1925 je doktoriral na področju [[psihologija umetnosti|psihologije umetnosti]], ki je tudi sicer - posebej področje [[gledališče|gledališča]], [[literatura|literature]] in jezika nasploh - predstavljala eno njegovih trajnih področij interesa. V dvajsetih letih 2O. stoletja se je v [[Sovjetska zveza|sovjetski]] Rusiji priključil krogu reformatorjev šole, ki je skušal razviti nov [[šolski sistem]]. Krog reformatorjev šole sta vodila [[Nadežda Krupska]] in takratni minister za šolstvo [[Anatolij Lunačarski]]. Z namenom znanstveno podpreti reformne posege se je Vigotski zavzemal za oblikovanje nove znanosti o razvoju otroka - ''pedologije''. V njenem okviru je razvil več konceptov. Poznane so njegove konceptualizacije ''razvojnih stopenj otroka'' (ob naslonitvi na [[Jean Piaget|Piageta]] jih je denaturaliziral); ''osnovnih'' in ''višjih oblik mišljenja''; povezave mišljenja in govora; pomena okolja za razvoj osebnosti (pomena pristonosti ''idealnih form'' v okolju) itd. V polju [[edukacija|edukacije]] je posebej poznan po konceptu [[območje bližnjega razvoja|območja bližnjega razvoja]]. Območje mogočega oz. bližnjega razvoja (rus. »зона ближайшего развития«)<ref>Ближайший dobesedno pomeni "najbližji", "sledeči", ki neposredno sledi, ki je v neposredni bližini, zraven.</ref> pomeni območje spoznavanja (reševanje nalog, problemov, razumevanje besedil...), ki ga otrok z določeno stopnjo spoznavnega razvoja lahko doseže le s pomočjo odraslega (ali tudi s pomočjo sovrstnika, ki je spoznavno bolj razvit), ne more pa ga doseči sam. Vigotski izrazito poudarja ''pomen odraslega v razvoju otroka'' (vpliv okolja). V nasprotju z danes pogostim zavračanjem pomena učiteljev za spoznavni razvoj otrok (kot eden od utemeljiteljev [[socialni konstruktivizem|socialnega konstruktivizma]]) trdi, da je razvoj [[intelektualne sposobnosti|intelektualnih sposobnosti]] v veliki meri odvisen od vodstva, usmerjanja in razlage učiteljice, učitelja. Trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od dialoga z učiteljem, mentorjem. Po njegovem tako višji miselni procesi najprej potekajo kot socialna interakcija, šele nato se internalizirajo kot miselni procesi posameznika. == Bibliografija == * [http://www.voppsy.ru/journals_all/issues/1996/965/965137.htm Popolni seznam Vigotskijevih zapisov in prevodov] (ruščina) === Izbor === * ''Psihologija izkustva'', 1922 * Zavest kot problem psihologije vedênja, esej 1925 * ''Pedagoška psihologija'', 1926 * ''Zgodovinski smisel krize v psihologiji'', 1927 * Problem kulturnega razvoja otroka, esej, 1928 * Osnovni problemi sodobne defektologije, 1929 ** v: Osnovi defektologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva: Beograd, 1987. {{COBISS|ID=22063617}} ** v: The fundamentals of defectology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 2</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340673}} * Konkretna psihologija človeka, esej 1929 * Socialistično predrugačenje človeka, esej, 1930 * ''Vprašanja defektologije'', 1930 ** Vigotski in Gellerstein: ''Strukturna psihologija. Osnovni tokovi sodobne psihologije.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Študije o zgodovini vedênja: Opica. Primitivnež. Otrok.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Orodje in znak v razvoju otroka'', 1930 * ''Pedologija mladostnika'', 1931 * ''Zgodovina razvoja višjih psihičnih funkcij'', 1931 * ''Lekcije o psihologiji'' (Zaznava; Spomin; Mišljenje; Čustva; Domišljija; Problem volje), 1932 * Igra in njena vloga v psihološkem razvoju otroka, esej, 1933 * ''Mišljenje in govor'', 1934 ** Mišljenje in govor, Pedagoška fakulteta: Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=253558016}} (edicija: Temeljne razprave) ** Mišljenje i govor, Nolit: Beograd, 1977,1983. {{COBISS|ID=3448833}} (nekoliko skrajšano besedilo) ** v: Problems of general psychology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 1</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340929}} == Besedila Vigotskega na spletu == '''v ruščini''' *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-1-soznanie_kak_problema_psc_i_povedeniya.pdf Сознание как проблема психологии поведения] (1924/5) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-2-istoricheskiy_smysl_psihologicheskogo_krizisa.pdf Исторический смысл психологического кризиса] (1927) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-3-problema_kul'turnogo_razvitiya_rebenka.pdf Проблема культурного развития ребенка] (1928) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-8-konkretnaya_psihologiya_cheloveka.pdf Конкретная психология человека] (1929) * [http://scepsis.ru/library/id_1274.html Этюды по истории поведения: Обезьяна. Примитив. Ребенок] ([http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/etjudi_po_istorii_povedenia ''idem'']) (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-9-orudie_i_znak_v_razvitii_rebenka.pdf Орудие и знак в развитии ребенка] (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-4-istoriya_razvitiya_vysshyh_psih_funkciy.pdf История развития высших психических функций] (1931) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-6-lekcii_po_psihologii.pdf Лекции по психологии] (1. Восприятие; 2. Память; 3. Мышление; 4. Эмоции; 5. Воображение; 6. Проблема воли) (1932) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-5-problema_razvitiya_i_raspada_vysshih_psih_funkciy.pdf Проблема развития и распада высших психических функций] (1934) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-7-myshlenie_i_rech.pdf Мышление и речь] ([http://yanko.lib.ru/books/psycho/vygotsky=ps_pzv_cheloveka=ann.htm ''idem''], [http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech ''idem''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070105154037/http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech |date=2007-01-05 }}, [http://filosof.historic.ru/books/item/f00/s00/z0000763/index.shtml ''idem'']) (1934) '''v angleščini''' *[http://www.marxists.org/archive/vygotsky/ Lev Vygotsky archive, marxists.org]: '''v francoščini''' *Miffre, Dr. Léon. Se former avec Vygotski. Nouvelle formation des professeurs des écoles. Compétences. Mastérisation. Editions Je Publie, 4e édition, 2009, [http://translate.google.com/translate?hl=en&sl=fr&u=http://www.numilog.net/fiche_livre.asp%3FPID%3D66852&ei=UgbjSaDVI8OQjAeQvdHUDQ&sa=X&oi=translate&resnum=10&ct=result&prev=/search%3Fq%3Dvygotski%26hl%3Den%26sa%3DN%26start%3D60]. == Opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vigotski, Lev}} [[Kategorija:Ruski psihologi]] [[Kategorija:Ruski pedagogi]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Judovski znanstveniki]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]] [[Kategorija:Ruski Judje]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] glss4l24dgl7q1wg4j2k4kdsllb9te1 6772872 6772868 2026-10-31T17:22:08Z Erardo Galbi 166658 6772872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lev Vigotski|caption=Lev Vigotski|native_name=Лев Семёнович Выготский}} '''Lev Semjonovič Vigotski''' ({{lang-ru|Лев Семёнович Выготский}}, {{Jezik-be|Леў Сямёнавіч Выгоцкі}}),<ref>Kot otrok je bil Леў Сімхавіч Выгодскі (Lev Simhavič Vygodski). Pozneje (v letih 1917 in 1924) je svoje ime iz [[beloruščina|beloruske]] spremenil v rusko obliko, v priimku pa je d zamenjal s t.</ref> [[Rusi|ruski]] razvojni [[psiholog]], * [[17. november]] [[1896]], [[Orša]], [[Ruski imperij]] (danes [[Belorusija]]), † [[11. junij]] [[1934]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). == Delo == Rojen je bil kot Lev Simhovič Vigodski, njegov patronimik in priimek pa sta se kasneje iz nejasnih razlogov spremenila. Vigotski sodi med utemeljitelje koncepta [[socialna kognicija|socialne kognicije]]. Čeprav velja za psihologa, kaže izpostaviti mnogo širši obseg njegovega interesa. Njegovo [[znanstvena disciplina|disciplinarno]] "umeščenost" nakazuje dejstvo, da je študij začel na [[medicina|medicini]], da je ta študij kmalu zapustil in diplomiral na [[pravo|pravu]], znanje pa je nabiral še kot študent [[zgodovina|zgodovine]] in [[filozofija|filozofije]]. Leta 1925 je doktoriral na področju [[psihologija umetnosti|psihologije umetnosti]], ki je tudi sicer - posebej področje [[gledališče|gledališča]], [[literatura|literature]] in jezika nasploh - predstavljala eno njegovih trajnih področij interesa. V dvajsetih letih 2O. stoletja se je v [[Sovjetska zveza|sovjetski]] Rusiji priključil krogu reformatorjev šole, ki je skušal razviti nov [[šolski sistem]]. Krog reformatorjev šole sta vodila [[Nadežda Krupska]] in takratni minister za šolstvo [[Anatolij Lunačarski]]. Z namenom znanstveno podpreti reformne posege se je Vigotski zavzemal za oblikovanje nove znanosti o razvoju otroka - ''pedologije''. V njenem okviru je razvil več konceptov. Poznane so njegove konceptualizacije ''razvojnih stopenj otroka'' (ob naslonitvi na [[Jean Piaget|Piageta]] jih je denaturaliziral); ''osnovnih'' in ''višjih oblik mišljenja''; povezave mišljenja in govora; pomena okolja za razvoj osebnosti (pomena pristonosti ''idealnih form'' v okolju) itd. V polju [[edukacija|edukacije]] je posebej poznan po konceptu [[območje bližnjega razvoja|območja bližnjega razvoja]]. Območje mogočega oz. bližnjega razvoja (rus. »зона ближайшего развития«)<ref>Ближайший dobesedno pomeni "najbližji", "sledeči", ki neposredno sledi, ki je v neposredni bližini, zraven.</ref> pomeni območje spoznavanja (reševanje nalog, problemov, razumevanje besedil...), ki ga otrok z določeno stopnjo spoznavnega razvoja lahko doseže le s pomočjo odraslega (ali tudi s pomočjo sovrstnika, ki je spoznavno bolj razvit), ne more pa ga doseči sam. Vigotski izrazito poudarja ''pomen odraslega v razvoju otroka'' (vpliv okolja). V nasprotju z danes pogostim zavračanjem pomena učiteljev za spoznavni razvoj otrok (kot eden od utemeljiteljev [[socialni konstruktivizem|socialnega konstruktivizma]]) trdi, da je razvoj [[intelektualne sposobnosti|intelektualnih sposobnosti]] v veliki meri odvisen od vodstva, usmerjanja in razlage učiteljice, učitelja. Trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od dialoga z učiteljem, mentorjem. Po njegovem tako višji miselni procesi najprej potekajo kot socialna interakcija, šele nato se internalizirajo kot miselni procesi posameznika. == Bibliografija == * [http://www.voppsy.ru/journals_all/issues/1996/965/965137.htm Popolni seznam Vigotskijevih zapisov in prevodov] (ruščina) === Izbor === * ''Psihologija izkustva'', 1922 * Zavest kot problem psihologije vedênja, esej 1925 * ''Pedagoška psihologija'', 1926 * ''Zgodovinski smisel krize v psihologiji'', 1927 * Problem kulturnega razvoja otroka, esej, 1928 * Osnovni problemi sodobne defektologije, 1929 ** v: Osnovi defektologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva: Beograd, 1987. {{COBISS|ID=22063617}} ** v: The fundamentals of defectology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 2</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340673}} * Konkretna psihologija človeka, esej 1929 * Socialistično predrugačenje človeka, esej, 1930 * ''Vprašanja defektologije'', 1930 ** Vigotski in Gellerstein: ''Strukturna psihologija. Osnovni tokovi sodobne psihologije.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Študije o zgodovini vedênja: Opica. Primitivnež. Otrok.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Orodje in znak v razvoju otroka'', 1930 * ''Pedologija mladostnika'', 1931 * ''Zgodovina razvoja višjih psihičnih funkcij'', 1931 * ''Lekcije o psihologiji'' (Zaznava; Spomin; Mišljenje; Čustva; Domišljija; Problem volje), 1932 * Igra in njena vloga v psihološkem razvoju otroka, esej, 1933 * ''Mišljenje in govor'', 1934 ** Mišljenje in govor, Pedagoška fakulteta: Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=253558016}} (edicija: Temeljne razprave) ** Mišljenje i govor, Nolit: Beograd, 1977,1983. {{COBISS|ID=3448833}} (nekoliko skrajšano besedilo) ** v: Problems of general psychology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 1</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340929}} == Besedila Vigotskega na spletu == '''V ruščini''' *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-1-soznanie_kak_problema_psc_i_povedeniya.pdf Сознание как проблема психологии поведения] (1924/5) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-2-istoricheskiy_smysl_psihologicheskogo_krizisa.pdf Исторический смысл психологического кризиса] (1927) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-3-problema_kul'turnogo_razvitiya_rebenka.pdf Проблема культурного развития ребенка] (1928) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-8-konkretnaya_psihologiya_cheloveka.pdf Конкретная психология человека] (1929) * [http://scepsis.ru/library/id_1274.html Этюды по истории поведения: Обезьяна. Примитив. Ребенок] ([http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/etjudi_po_istorii_povedenia ''idem'']) (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-9-orudie_i_znak_v_razvitii_rebenka.pdf Орудие и знак в развитии ребенка] (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-4-istoriya_razvitiya_vysshyh_psih_funkciy.pdf История развития высших психических функций] (1931) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-6-lekcii_po_psihologii.pdf Лекции по психологии] (1. Восприятие; 2. Память; 3. Мышление; 4. Эмоции; 5. Воображение; 6. Проблема воли) (1932) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-5-problema_razvitiya_i_raspada_vysshih_psih_funkciy.pdf Проблема развития и распада высших психических функций] (1934) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-7-myshlenie_i_rech.pdf Мышление и речь] ([http://yanko.lib.ru/books/psycho/vygotsky=ps_pzv_cheloveka=ann.htm ''idem''], [http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech ''idem''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070105154037/http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech |date=2007-01-05 }}, [http://filosof.historic.ru/books/item/f00/s00/z0000763/index.shtml ''idem'']) (1934) '''V angleščini''' *[http://www.marxists.org/archive/vygotsky/ Lev Vygotsky archive, marxists.org]: '''V francoščini''' *Miffre, Dr. Léon. Se former avec Vygotski. Nouvelle formation des professeurs des écoles. Compétences. Mastérisation. Editions Je Publie, 4e édition, 2009, [http://translate.google.com/translate?hl=en&sl=fr&u=http://www.numilog.net/fiche_livre.asp%3FPID%3D66852&ei=UgbjSaDVI8OQjAeQvdHUDQ&sa=X&oi=translate&resnum=10&ct=result&prev=/search%3Fq%3Dvygotski%26hl%3Den%26sa%3DN%26start%3D60]. == Opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vigotski, Lev}} [[Kategorija:Ruski psihologi]] [[Kategorija:Ruski pedagogi]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Judovski znanstveniki]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]] [[Kategorija:Ruski Judje]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] l9y5ug8nb0k5yxvcyro065m30935uj3 6772875 6772872 2026-10-31T17:24:46Z Erardo Galbi 166658 6772875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lev Vigotski|caption=Lev Vigotski|native_name=Лев Семёнович Выготский}} '''Lev Semjonovič Vigotski''' ({{lang-ru|Лев Семёнович Выготский}}, {{Jezik-be|Леў Сямёнавіч Выгоцкі}}),<ref>Kot otrok je bil Леў Сімхавіч Выгодскі (Lev Simhavič Vygodski). Pozneje (v letih 1917 in 1924) je svoje ime iz [[beloruščina|beloruske]] spremenil v rusko obliko, v priimku pa je d zamenjal s t.</ref> [[Rusi|ruski]] razvojni [[psiholog]], * [[17. november]] [[1896]], [[Orša]], [[Ruski imperij]] (danes [[Belorusija]]), † [[11. junij]] [[1934]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). == Delo == Rojen je bil kot Lev Simhovič Vigodski, njegov patronimik in priimek pa sta se kasneje iz nejasnih razlogov spremenila. Vigotski sodi med utemeljitelje koncepta [[socialna kognicija|socialne kognicije]]. Čeprav velja za psihologa, kaže izpostaviti mnogo širši obseg njegovega interesa. Njegovo [[znanstvena disciplina|disciplinarno]] »umeščenost« nakazuje dejstvo, da je študij začel na [[medicina|medicini]], da je ta študij kmalu zapustil in diplomiral na [[pravo|pravu]], znanje pa je nabiral še kot študent [[zgodovina|zgodovine]] in [[filozofija|filozofije]]. Leta 1925 je doktoriral na področju [[psihologija umetnosti|psihologije umetnosti]], ki je tudi sicer - posebej področje [[gledališče|gledališča]], [[literatura|literature]] in jezika nasploh - predstavljala eno njegovih trajnih področij interesa. V dvajsetih letih 2O. stoletja se je v [[Sovjetska zveza|sovjetski]] Rusiji priključil krogu reformatorjev šole, ki je skušal razviti nov [[šolski sistem]]. Krog reformatorjev šole sta vodila [[Nadežda Krupska]] in takratni minister za šolstvo [[Anatolij Lunačarski]]. Z namenom znanstveno podpreti reformne posege se je Vigotski zavzemal za oblikovanje nove znanosti o razvoju otroka - ''pedologije''. V njenem okviru je razvil več konceptov. Poznane so njegove konceptualizacije ''razvojnih stopenj otroka'' (ob naslonitvi na [[Jean Piaget|Piageta]] jih je denaturaliziral); ''osnovnih'' in ''višjih oblik mišljenja''; povezave mišljenja in govora; pomena okolja za razvoj osebnosti (pomena pristonosti ''idealnih form'' v okolju) itd. V polju [[edukacija|edukacije]] je posebej poznan po konceptu [[območje bližnjega razvoja|območja bližnjega razvoja]]. Območje mogočega oz. bližnjega razvoja (rus. »зона ближайшего развития«)<ref>Ближайший dobesedno pomeni "najbližji", "sledeči", ki neposredno sledi, ki je v neposredni bližini, zraven.</ref> pomeni območje spoznavanja (reševanje nalog, problemov, razumevanje besedil ...), ki ga otrok z določeno stopnjo spoznavnega razvoja lahko doseže le s pomočjo odraslega (ali tudi s pomočjo sovrstnika, ki je spoznavno bolj razvit), ne more pa ga doseči sam. Vigotski izrazito poudarja ''pomen odraslega v razvoju otroka'' (vpliv okolja). V nasprotju z danes pogostim zavračanjem pomena učiteljev za spoznavni razvoj otrok (kot eden od utemeljiteljev [[socialni konstruktivizem|socialnega konstruktivizma]]) trdi, da je razvoj [[intelektualne sposobnosti|intelektualnih sposobnosti]] v veliki meri odvisen od vodstva, usmerjanja in razlage učiteljice, učitelja. Trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od dialoga z učiteljem, mentorjem. Po njegovem tako višji miselni procesi najprej potekajo kot socialna interakcija, šele nato se internalizirajo kot miselni procesi posameznika. == Bibliografija == * [http://www.voppsy.ru/journals_all/issues/1996/965/965137.htm Popolni seznam Vigotskijevih zapisov in prevodov] (ruščina) === Izbor === * ''Psihologija izkustva'', 1922 * Zavest kot problem psihologije vedênja, esej 1925 * ''Pedagoška psihologija'', 1926 * ''Zgodovinski smisel krize v psihologiji'', 1927 * Problem kulturnega razvoja otroka, esej, 1928 * Osnovni problemi sodobne defektologije, 1929 ** v: Osnovi defektologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva: Beograd, 1987. {{COBISS|ID=22063617}} ** v: The fundamentals of defectology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 2</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340673}} * Konkretna psihologija človeka, esej 1929 * Socialistično predrugačenje človeka, esej, 1930 * ''Vprašanja defektologije'', 1930 ** Vigotski in Gellerstein: ''Strukturna psihologija. Osnovni tokovi sodobne psihologije.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Študije o zgodovini vedênja: Opica. Primitivnež. Otrok.'' 1930 ** Vigotski in Luria: ''Orodje in znak v razvoju otroka'', 1930 * ''Pedologija mladostnika'', 1931 * ''Zgodovina razvoja višjih psihičnih funkcij'', 1931 * ''Lekcije o psihologiji'' (Zaznava; Spomin; Mišljenje; Čustva; Domišljija; Problem volje), 1932 * Igra in njena vloga v psihološkem razvoju otroka, esej, 1933 * ''Mišljenje in govor'', 1934 ** Mišljenje in govor, Pedagoška fakulteta: Ljubljana, 2010. {{COBISS|ID=253558016}} (edicija: Temeljne razprave) ** Mišljenje i govor, Nolit: Beograd, 1977,1983. {{COBISS|ID=3448833}} (nekoliko skrajšano besedilo) ** v: Problems of general psychology<ref>The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 1</ref>, Plenum: NY, London, 1993. {{COBISS|ID=33340929}} == Besedila Vigotskega na spletu == '''V ruščini''' *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-1-soznanie_kak_problema_psc_i_povedeniya.pdf Сознание как проблема психологии поведения] (1924/5) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-2-istoricheskiy_smysl_psihologicheskogo_krizisa.pdf Исторический смысл психологического кризиса] (1927) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-3-problema_kul'turnogo_razvitiya_rebenka.pdf Проблема культурного развития ребенка] (1928) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-8-konkretnaya_psihologiya_cheloveka.pdf Конкретная психология человека] (1929) * [http://scepsis.ru/library/id_1274.html Этюды по истории поведения: Обезьяна. Примитив. Ребенок] ([http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/etjudi_po_istorii_povedenia ''idem'']) (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-9-orudie_i_znak_v_razvitii_rebenka.pdf Орудие и знак в развитии ребенка] (1930) (soavtor z A. Lurijo) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-4-istoriya_razvitiya_vysshyh_psih_funkciy.pdf История развития высших психических функций] (1931) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-6-lekcii_po_psihologii.pdf Лекции по психологии] (1. Восприятие; 2. Память; 3. Мышление; 4. Эмоции; 5. Воображение; 6. Проблема воли) (1932) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-5-problema_razvitiya_i_raspada_vysshih_psih_funkciy.pdf Проблема развития и распада высших психических функций] (1934) *[http://yanko.lib.ru/books/psycho/vugotskiy-psc_razv_chel-7-myshlenie_i_rech.pdf Мышление и речь] ([http://yanko.lib.ru/books/psycho/vygotsky=ps_pzv_cheloveka=ann.htm ''idem''], [http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech ''idem''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070105154037/http://www.koob.ru/vigodsky_v_l/vihotskij_mishlenie_i_rech |date=2007-01-05 }}, [http://filosof.historic.ru/books/item/f00/s00/z0000763/index.shtml ''idem'']) (1934) '''V angleščini''' *[http://www.marxists.org/archive/vygotsky/ Lev Vygotsky archive, marxists.org]: '''V francoščini''' *Miffre, Dr. Léon. Se former avec Vygotski. Nouvelle formation des professeurs des écoles. Compétences. Mastérisation. Editions Je Publie, 4e édition, 2009, [http://translate.google.com/translate?hl=en&sl=fr&u=http://www.numilog.net/fiche_livre.asp%3FPID%3D66852&ei=UgbjSaDVI8OQjAeQvdHUDQ&sa=X&oi=translate&resnum=10&ct=result&prev=/search%3Fq%3Dvygotski%26hl%3Den%26sa%3DN%26start%3D60]. == Opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vigotski, Lev}} [[Kategorija:Ruski psihologi]] [[Kategorija:Ruski pedagogi]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Judovski znanstveniki]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi]] [[Kategorija:Ruski Judje]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] 81wuqqgpvw58ml0sjmzhjhhhg0fdc9a Jugoslovanska hokejska liga 1946/47 0 208204 6772932 5776362 2026-10-31T19:19:25Z TadejM 738 --archive.today 6772932 wikitext text/x-wiki '''Sezona 1946/47 jugoslovanske hokejske lige''' je bila peta sezona [[Jugoslovanska hokejska liga|jugoslovanskega prvenstva]] v [[hokej na ledu|hokeju na ledu]]. Naslov jugoslovanskega prvaka so prvič osvojili hokejisti [[Hrvaška|hrvaškega]] kluba [[KHL Mladost Zagreb]]. O naslovu prvaka je odločal turnir v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki je potekal med [[24. januar|24.]] in [[26. januar]]jem [[1947]]. == Postave == *[[KHL Mladost Zagreb]]: Weiner, Donoval, Bosilj, Tomić, Stipetić, Mirtl, David, Hočevar, Marić. *[[HK Sparta Subotica]]: Priboj, Szegö, Šekčić, Ladocki, Kmetz, Jonas, Ladocki, Vidicki, Laszlo, Poljak. *[[Hokejski klub Olimpija|HK Triglav Ljubljana]]: Gorše, [[Milan Lombar]], [[Karol Pavletič]], [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], [[Mirko Eržen]], [[Jože Gogala]], Mlakar, [[Milan Betetto]], Ogrizek. *[[HK Crvena Zvezda]]: Miletić, Rajić, M. Jovanović, Miljković, Karanović, B. Jovanović, Stevčić, Ivanović, Mihajlović. == Tekme == {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = [[24. januar]] [[1947]] |time = 19:00 |team1 = '''[[KHL Mladost Zagreb]]''' |score = 16:0 |periods = (5:0, 4:0, 7:0) |team2 = [[HK Sparta Subotica]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = 1000 |referee = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Viktor Vodišek]] |referee2 = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Luce Žitnik]] |summary = }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = [[24. januar]] [[1947]] |time = 20:15 |team1 = '''[[Hokejski klub Olimpija|HK Triglav Ljubljana]]''' |score = 8:0 |periods = (3:0, 3:0, 2:0) |team2 = [[HK Crvena Zvezda]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = 1000 |referee = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Viktor Vodišek]] |referee2 = {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} Valušnik |summary = }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = [[25. januar]] [[1947]] |time = 19:00 |team1 = '''[[Hokejski klub Olimpija|HK Triglav Ljubljana]]''' |score = 12:1 |periods = (4:0, 4:0, 4:1) |team2 = [[HK Sparta Subotica]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = 1000 |referee = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Luce Žitnik]] |referee2 = {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} Valušnik |summary = }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = [[25. januar]] [[1947]] |time = 20:15 |team1 = '''[[KHL Mladost Zagreb]]''' |score = 11:0 |periods = (1:0, 4:0, 6:0) |team2 = [[HK Crvena Zvezda]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = 1000 |referee = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Viktor Vodišek]] |referee2 = {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Luce Žitnik]] |summary = }} {{Hockeybox2 |bg = #eeeeee |date = [[26. januar]] [[1947]] |time = 10:00 |team1 = '''[[KHL Mladost Zagreb]]''' |score = 4:0 |periods = (1:0, 3:0, 0:0) |team2 = [[Hokejski klub Olimpija|HK Triglav Ljubljana]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = |summary = }} {{Hockeybox2 |bg = #eeffff |date = [[26. januar]] [[1947]] |time = 11:15 |team1 = [[HK Sparta Subotica]] |score = 1:1 |periods = (0:0, 0:1, 1:0) |team2 = [[HK Crvena Zvezda]] |goals1 = |goals2 = |stadium = [[Začasno hokejsko drsališče Tivoli|Drsališče Tivoli]], [[Ljubljana]] |attendance = |summary = }} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" |- align=center ! Klub!! OT!! Z!! N!! P !! DG!! PG!! GR!! Toč |- align="center" | align="left" |1. [[KHL Mladost Zagreb]]||3||3||0 ||0||31||0 ||+31 || 6 |- align="center" | align="left" |2. [[Hokejski klub Olimpija|HK Triglav Ljubljana]]||3||2||0 ||1 ||20 ||5 ||+15 || 4 |- align="center" valign="top" | align="left" |3. [[HK Sparta Subotica]]||3||0||1 ||0 ||2 ||29 ||-27 || 1 |- align="center" | align="left" |4. [[HK Crvena Zvezda]]||3||0||1||0||2 ||20 ||-19 || 1 |} == Viri == * [http://www.shrani.si/f/1s/Eq/3saLnuEf/polet471.jpg Polet: Zagrebška Mladost državni prvak v hockeyu (št. 4, str. 6, 26. januar 1947)] * Enciklopedija fizičke kulture JLZ Zagreb 1977. tom 2 str 685. * Jugoslovenski savez organizacija za fizičku kulturu: Almanah jugoslovenskog sporta 1943—1963 Sportska knjiga, Beograd 1964 str. 164 {{Jugoslovanska hokejska liga}} {{icehockey-stub}} [[Kategorija:Jugoslovanska hokejska liga]] [[Kategorija:1947 v športu]] [[Kategorija:1947 v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]] ae43q8vnyfamnt4sr385qgz0ajg523l Minolovec (igra) 0 214414 6772813 3906425 2026-10-31T14:54:57Z ~2026-57166-23 268191 6772813 wikitext text/x-wiki [[slika:KMines.png|thumb|200px|KMines, različica Minolovca za okolje [[KDE]]]] [[slika:Minolovec.png|thumb|200px|Minolovec v programskem okolju [[Windows 7]]]] [[slika:Cube Minesweeper 3D.png|thumb|200px|3D različica Minolovca]] '''''Minolovec''''' je [[računalniška igra]], pri kateri mora igralec odkriti vse [[mina|mine]] na mreži manjših praznih polj. Ob kliku na polje se prikaže številka, ki označuje število min v sosednjih poljih. Igralec mora iz tega podatka logično sklepati, na katerem izmed sosednjih polj je mina, v nekaterih primerih pa mora tudi ugibati. Cilj igre je odkriti vsa polja, pod katerimi se ne skriva mina, ne bi kliknil na katero od min. Polja, za katera je igralec prepričan, da vsebujejo mino, je možno označiti z zastavico. Igra je bila prilagojena za množico različnih sistemov in predelana v več variant, verjetno najbolj priljubljena različica pa je tista, ki je del vseh operacijskih sistemov [[Microsoft Windows]] od [[Windows 3.1x|Windows 3.1]] dalje. [https://playminesweeper.gg/duel/ Minolovec za dvoje] {{Škrbina o videoigri}} [[Kategorija:Miselne videoigre]] [[Kategorija:Igre za Windows]] mm4tsuwpv7h2w15h5aolj6o3wkn0jgk Koralni greben 0 221774 6773035 6743234 2026-11-01T05:54:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773035 wikitext text/x-wiki [[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]] '''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],<ref name=Mulhall>Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.</ref> obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..<ref name="Corals reveal impact of land use">{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}</ref> Včasih imenovani deževni gozdovi morja,<ref>[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.</ref> plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,<ref>{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas|url=https://archive.org/details/sim_coral-reefs_1997-12_16_4/page/225 | year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}</ref> vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].<ref>{{navedi knjigo |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}</ref> Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.<ref>{{navedi splet |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US |archive-date=2025-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250405011538/https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |url-status=dead }}</ref> Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.<ref>{{navedi splet |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}</ref> Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje<ref name="Sunscreen">{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|url=https://archive.org/details/sim_environmental-health-perspectives_2008-04_116_4/page/441|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}</ref> in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).<ref>{{navedi splet|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}</ref> == Koralnjaki == Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]]. == Nastanek == Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}</ref> Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno. V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''<ref name="The structure and distribution of coral reefs">{{navedi knjigo|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=F271&pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]</ref> je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.<ref name=cr>{{navedi splet|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}</ref> Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben. <gallery widths="120" heights="80"> File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno </gallery> Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.<ref>{{navedi splet|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US|archive-date=2020-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201227171206/https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni. [[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.<ref>[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.</ref>]] Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.<ref name="Webster Coral subsidence">{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}</ref> Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.<ref name="Webster coral drowning">{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}</ref> Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat. Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.<ref>{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A "big picture" view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}</ref><ref name="AIMSage">{{navedi splet |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}</ref> Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.<ref name="AIMSage"/> Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.<ref name="CRCage">{{navedi splet|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}</ref> Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.<ref>[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.</ref> Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.<ref>{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}</ref> === Material === Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.<ref name=murph>{{navedi knjigo |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}</ref> === V geološki preteklosti === [[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]] Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.<ref>{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}</ref> Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.<ref name=Johnson_2002>{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |url=https://archive.org/details/sim_american-scientist_march-april-2002_90_2/page/n47 |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}</ref> Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.<ref name="Cobb">{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}</ref> == Tipi koralnih tvorb == Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol<ref>Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.</ref> – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,<ref>e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190808052416/https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf |date=2019-08-08 }} in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.</ref><ref>Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.</ref> Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).<ref name="Thomas">{{navedi knjigo |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf |archive-date=2024-07-13 |access-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240713042334/http://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Stoddart">{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}</ref> Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.<ref>{{navedi knjigo |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |url=https://archive.org/details/worldatlasofcora0000spal_a7d9 |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=[https://archive.org/details/worldatlasofcora0000spal_a7d9/page/16 16]–}}</ref> === Obrobni greben === [[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]] {{glavni|Obrobni greben}} [[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]] '''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',<ref name=CRISG/> je neposredno pritrjen na obalo,<ref>[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].<ref name=CRA>[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.<ref>McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.</ref> Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.<ref>Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.</ref> Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.<ref>Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.</ref> Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.<ref>Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.</ref> === Pregradni greben === [[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]] '''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši. Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].<ref name=CRA/><ref name=CRI>[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade. === Ravni greben === [[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]] '''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.<ref name=Leser>{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}</ref> Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain<ref>{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}</ref> in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.<ref name=Leser/> So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna. Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U. === Atol === [[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]] {{glavni|Atol}} '''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.<ref>Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.</ref> Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].<ref name=CRI/> Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.<ref>[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> === Druge vrste ali različice grebenov === [[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]] * '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.<ref name=CRISG>National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.</ref> * '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena. * '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.<ref>{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}</ref> * '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena. * '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen<ref>{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}</ref> * '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen') * '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine<ref name=Smithers>{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |url=https://archive.org/details/sim_marine-geology_2000-08-15_168_1-4/page/61 |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}</ref> * '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča * '''Podmorska mizasta gora''' ali ''[[gujot]]'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov. == Cone == [[File:Coral reef diagram.jpg|thumb|upright=1.15|left|Tri glavne cone koralnega grebena: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben]] Ekosistemi koralnih grebenov vsebujejo različne cone, ki gostijo različne vrste [[habitat]]ov. Običajno se prepoznajo tri glavne cone: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben (imenovan tudi grebenska laguna). Te tri cone so fizično in ekološko povezane. Življenje na grebenu in oceanski procesi ustvarjajo priložnosti za izmenjavo morske vode, usedlin, hranil in morskega življenja. Večina koralnih grebenov obstaja v vodah, globljih od 50 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marinebio.org/creatures/coral-reefs/ |title=Coral Reefs |website=marinebio.org |date=17 June 2018 |access-date=28 October 2022}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri naseljujejo tropske celinske police, kjer ne pride do hladnega, s hranili bogatega dviganja vode, kot je Veliki koralni greben. Drugi so v globokem oceanu, ki obdaja otoke, ali kot atoli, kot je na primer na Maldivih. Grebeni, ki obdajajo otoke, nastanejo, ko se otoki pogreznejo v ocean, atoli pa nastanejo, ko se otok pogrezne pod morsko gladino. Moyle in Cech pa ločita šest con, čeprav ima večina grebenov le nekatere od teh con.<ref name=MoyleCech556>{{navedi knjigo |last1=Moyle |first1=Peter B. |url={{google books |plainurl=y |id=sZYWAQAAIAAJ}} |title=Fishes: an introduction to ichthyology |year=2004 |publisher=Pearson/Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=978-0-13-100847-2 |page=556 |edition=Fifth |first2=Joseph J. |last2=Cech}}</ref> [[File:Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|right|Voda v območju površine grebena je pogosto razburkana. Ta diagram predstavlja greben na celinski polici. Vodni valovi na levi potujejo čez dno zunaj grebena, dokler ne naletijo na pobočje grebena ali prednji greben. Nato valovi prečkajo plitve grebene. Ko val vstopi v plitvo vodo, se zgrudi, torej se upočasni in višina valov se poveča.]] '''Površina grebena''' je najplitvejši del grebena. Podvržena je valovanju in plimovanju. Ko valovi prečkajo plitva območja, se zgrudijo, kot je prikazano na sosednjem diagramu. To pomeni, da je voda pogosto razburkana. To so natančni pogoji, v katerih korale uspevajo. Svetloba je zadostna za fotosintezo simbiotskih zooksantel, razburkana voda pa prinaša plankton, ki hrani korale. '''Dno zunaj grebena''' je plitvo morsko dno, ki obdaja greben. To območje je ob grebenih na celinskih policah. Grebeni okoli tropskih otokov in atolov se strmo spuščajo v velike globine in nimajo takšnega dna. Običajno peščeno dno pogosto podpira travnike morske trave, ki so pomembna območja za prehranjevanje grebenskih rib. '''Spust z grebena''' je v svojih prvih 50 m habitat za grebenske ribe, ki najdejo zavetje na pečini, in plankton v bližnji vodi. Območje prepada se pojavlja predvsem okoli oceanskih otokov in atolov. '''Grebenska stena''' ali '''predgreben''' je območje nad dnom grebena ali prepadom grebena. To območje je pogosto najbolj raznoliko območje grebena. Koralne in apnenčaste alge zagotavljajo kompleksne habitate in območja, ki nudijo zaščito, kot so razpoke in špranje. Nevretenčarji in epifitske alge zagotavljajo veliko hrane za druge organizme.<ref name=MoyleCech556 /> Skupna značilnost tega predgrebenskega območja so formacije izrastkov in žlebov, ki služijo za prenos sedimentov po pobočju navzdol. '''Grebenska ravnina''' je ravnina s peščenim dnom, ki je lahko za glavnim grebenom in vsebuje kose koral. To območje lahko meji na laguno in služi kot zaščitno območje ali pa leži med grebenom in obalo, v tem primeru pa je ravno, skalnato območje. Ribe ga imajo raje, ko je prisoten. '''Grebenska laguna''' je popolnoma zaprto območje, ki ustvarja območje, na katerega valovanje manj vpliva, in pogosto vsebuje majhne grebenske zaplate. Vendar se topografija koralnih grebenov nenehno spreminja. Vsak greben je sestavljen iz nepravilnih zaplat alg, sedečih nevretenčarjev ter golih skal in peska. Velikost, oblika in relativna številčnost teh zaplat se iz leta v leto spreminjajo kot odziv na različne dejavnike, ki dajejo prednost eni vrsti zaplat pred drugo. Rast koral na primer povzroča nenehne spremembe v fini strukturi grebenov. V večjem obsegu lahko tropske nevihte izničijo velike dele grebena in povzročijo premikanje skal na peščenih območjih.<ref>{{cite journal |journal=Science |date=March 24, 1978|volume=199 |issue=4335 |pages=1302–1310 |doi=10.1126/science.199.4335.1302 | title=Diversity in Tropical Rain Forests and Coral Reefs |url=https://archive.org/details/sim_science_1978-03-24_199_4335/page/1302 |first=Joseph H. |last=Connell |pmid=17840770 |bibcode=1978Sci...199.1302C}}</ref> == Raznolikost koralnih grebenov == Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije. == Porušeno ravnotežje == Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in ranljiv habitat, katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snovi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake. == Dinamika koralnih grebenov == === Kratkoročne spremembe === Čeprav nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda ''[[Acanthaster planci]]''. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na sami meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči beljenje koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake. === Orkansko razdejanje === Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb. == Lokacije == [[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.35|Lokacije koralnih grebenov]] [[File:20 Grad Isotherme.png|thumb|upright=1.35|Meja za izoterme 20 °C. Večina koral živi znotraj te meje. Bodite pozorni na hladnejše vode, ki jih povzroča dvigovanje morske vode na jugozahodni obali Afrike in ob obali Peruja]] [[File:Upwelling image1.jpg|thumb|right|upright=1.35|Ta zemljevid prikazuje območja dvigovanja morske vode z rdečo barvo. Koralnih grebenov ne najdemo na obalnih območjih, kjer se pojavljajo hladnejši in s hranili bogatejši dvigi morske vode]] Ocenjuje se, da koralni grebeni pokrivajo 284.300 km<sup>2</sup>,<ref>UNEP (2001) [http://coral.unep.ch/atlaspr.htm UNEP-WCMC World Atlas of Coral Reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707004514/http://coral.unep.ch/atlaspr.htm |date=7 July 2011 }} Coral Reef Unit</ref> kar je nekaj manj kot 0,1 % površine oceanov. Indo-pacifiška regija (vključno z Rdečim morjem, Indijskim oceanom, jugovzhodno Azijo in Pacifikom) predstavlja 91,9 % te površine. Jugovzhodna Azija predstavlja 32,3 % te številke, medtem ko Pacifik, vključno z Avstralijo, predstavlja 40,8 %. Atlantski in karibski koralni grebeni predstavljajo 7,6 %.<ref name="Spalding">Spalding, Mark, Corinna Ravilious, and Edmund Green (2001). ''World Atlas of Coral Reefs''. Berkeley, CA: University of California Press and UNEP/WCMC {{ISBN|0520232550}}.</ref> Čeprav korale obstajajo tako v zmernih kot tropskih vodah, se plitvovodni grebeni oblikujejo le v območju, ki se razteza od približno 30° severne do 30° južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[ekvator]]ja. Tropske korale ne rastejo na globinah nad 50 metrov. Optimalna temperatura za večino koralnih grebenov je 26–27 °C, le malo grebenov pa obstaja v vodah pod 18 °C.<ref>Achituv, Y. and Dubinsky, Z. 1990. Evolution and Zoogeography of Coral Reefs Ecosystems of the World. Vol. 25:1–8.</ref> Ko neto proizvodnja koral, ki gradijo grebene, ne sledi več relativni gladini morja in se struktura grebena trajno utopi, se doseže [[Darwinova točka]]. Ena takih točk obstaja na severozahodnem koncu [[Havaji|Havajskega arhipelaga]].<ref>{{Citation |last=Grigg |first=Richard W. |chapter=Darwin Point |date=2011 |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs |pages=298–299 |chapter-url=https://link.springer.com/rwe/10.1007/978-90-481-2639-2_66 |access-date=2026-06-08 |publisher=Springer, Dordrecht |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2639-2_66 |isbn=978-90-481-2639-2}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Flood |first=P. G. |date=2001-12-20 |title=The 'Darwin Point' of Pacific Ocean atolls and guyots: a reappraisal |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S003101820100390X |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=175 |issue=1 |pages=147–152 |doi=10.1016/S0031-0182(01)00390-X |issn=0031-0182}}</ref> Vendar so se grebeni v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] prilagodili temperaturam 13 °C pozimi in 38 °C poleti.<ref name="Greenpeace">{{navedi knjigo |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}</ref> V takšnem okolju okoli otoka Larak živi 37 vrst skleraktinskih koral.<ref>{{cite journal|last=Vajed Samiei|first=J.|author2=Dab K.|author3=Ghezellou P. |author4= Shirvani A. |title=Some Scleractinian Corals (Class: Anthozoa) of Larak Island, Persian Gulf|journal=Zootaxa|date=2013|volume=3636|issue=1|pages=101–143|doi=10.11646/zootaxa.3636.1.5|pmid=26042286}}</ref> [[Globokomorske korale]] naseljujejo večje globine in hladnejše temperature na veliko višjih zemljepisnih širinah, vse do Norveške na severu.<ref>{{navedi knjigo|first=Johan Ernst |last=Gunnerus|author-link= |title= Om Nogle Norske Coraller|year=1768}}</ref> Čeprav lahko globokomorske korale tvorijo grebene, je o njih znanega malo. Najsevernejši koralni greben na Zemlji je v bližini [[Eilat]]a v [[Izrael]]u.<ref>{{navedi splet |date=2018-08-05 |title=Coral reef in Eilat, the northernmost reef in the world, is growing |url=https://www.jpost.com/health-science/coral-reef-in-eilat-the-northernmost-reef-in-the-world-is-growing-564175 |access-date=2024-03-04 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}</ref> Koralni grebeni so redki vzdolž zahodnih obal obeh Amerik in Afrike, predvsem zaradi dvigovanja valov in močnih hladnih obalnih tokov, ki znižujejo temperaturo vode na teh območjih ([[Humboldtov tok]], [[Benguelski tok]] in [[Kanarski tok]]).<ref name="Nybakken">Nybakken, James. 1997. ''Marine Biology: An Ecological Approach.'' 4th ed. Menlo Park, CA: Addison Wesley.</ref> Korale redko najdemo vzdolž obale Južne Azije – od vzhodne konice Indije ([[Čenaj]]) do meja [[Bangladeš]]a in [[Mjanmar]]a<ref name="Spalding" /> – pa tudi vzdolž obal severovzhodne Južne Amerike in Bangladeša zaradi izpusta sladke vode iz rek [[Amazonka]] oziroma [[Ganges]]. Med pomembne koralne grebene spadajo: * [[Veliki koralni greben]] – največji, ki obsega več kot 2900 posameznih grebenov in 900 otokov, ki se raztezajo več kot 2600 kilometrov ob obali [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]] * [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] – drugi največji, ki se razteza 1000 kilometrov od otoka Isla Contoy na konici polotoka [[Jukatan]] do otokov [[Honduras]]a * [[Koralni greben Nove Kaledonije]] – drugi najdaljši dvojni koralni greben, ki pokriva 1500 kilometrov * [[Koralni greben Andros]] na [[Bahami]]h – tretji največji, ki sledi vzhodni obali otoka Andros na Bahamih med Androsom in [[Nassau]]om + [[Rdeče morje]] – vključuje 6000 let stare obrobne grebene, ki so vzdolž 2000 km dolge obale * [[Floridski grebenski trakt]] – največji celinski greben ZDA in tretji največji koralni koralni greben, se razteza od Soldier Keyja v zalivu Biscayne do otokov Dry Tortugas v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]<ref>[http://coris.noaa.gov/portals/florida.html NOAA CoRIS – Regional Portal – Florida]. Coris.noaa.gov (August 16, 2012). Retrieved on March 3, 2013.</ref> * [[Plato Blake]] ima največji znani globokomorski koralni greben na svetu, ki obsega 6,4 milijona hektarjev velik greben, ki se razteza od [[Miami]]ja do Charlestona v Južni Karolini. Njegovo odkritje je bilo objavljeno januarja 2024.<ref name="Sowers">{{cite journal |url= |title=Mapping and Geomorphic Characterization of the Vast Cold-Water Coral Mounds of the Blake Plateau |journal=Geomatics |doi=10.3390/geomatics4010002 |doi-access=free |date=January 12, 2024 |volume=4 |number=1 |pages=17–47 |last1=Sowers |first1=Derek C. |first2=Larry A. |last2=Mayer |first3=Giuseppe |last3=Masetti |first4=Erik |last4=Cordes |first5=Ryan |last5=Gasbarro |first6=Elizabeth |last6=Lobecker |first7=Kasey |last7=Cantwell |first8=Samuel |last8=Candio |first9=Shannon |last9=Hoy |first10=Mashkoor |last10=Malik |display-authors=etal}}</ref> * [[Pulley Ridge]] – najgloblji fotosintetski koralni greben, [[Florida]] * Številni grebeni okoli Maldivov * Območje filipinskega koralnega grebena, drugo največje v jugovzhodni Aziji, je ocenjeno na 26.000 kvadratnih kilometrov. Na njem živi več kot 900 vrst grebenskih rib in 400 vrst [[kamniti koralnjaki|kamnitih koraljnjakov]], od katerih jih je 12 endemičnih. * [[Otočje Raja Ampat]] v indonezijski provinci [[Papua (provinca)|Papua]] jugozahodne Azije ponujajo največjo znano morsko raznolikost.<ref>[https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text NGM.nationalgeographic.com], Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness, by David Doubilet, National Geographic, September 2007</ref> * [[Bermudi]] so znani po svojem najsevernejšem sistemu koralnih grebenov, ki so na {{Coord|32.4|N|64.8|W}}. Prisotnost koralnih grebenov na tej visoki zemljepisni širini je posledica bližine [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Bermudske vrste koral predstavljajo podmnožico tistih, ki jih najdemo v širšem Karibskem morju.<ref>[http://www.livingreefs.org/#!documents/c1nhz Living Reefs Foundation]. Retrieved on May 28, 2015.</ref> * Najsevernejši posamezni koralni greben na svetu je v Finlaysonovem prelivu v notranjem prehodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] v [[Kanada|Kanadi]].<ref>{{navedi splet| url = https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-url = https://web.archive.org/web/20240312175004/https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-date = 12 March 2024| title = Coral reef that 'shouldn't exist' thrives off B.C.'s coast in Pacific Ocean, biologist says| last = Shen| first = Nono| date = 12 March 2024| website = CTV News| publisher = The Canadian Press| access-date = 13 March 2024| quote =}}</ref> * Najjužnejši koralni greben na svetu je na otoku Lord Howe v Tihem oceanu ob vzhodni obali Avstralije. == Galerija koral, ki gradijo grebene == <gallery> Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib File:Fluorescent coral - MBA - DSC07089.JPG|Fluorescentna korala<ref>{{navedi splet|url=http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100629212418/http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman |archive-date=29 June 2010 |title=Fluorescent coral |publisher=National Geographic Society|department=photography|series=Coral kingdoms}}</ref> File:Cirripathes sp (Spiral Wire Coral).jpg|Spiralna žična korala File:Muchroom coral.JPG|''Fungiidae'' File:Staghorn-coral-1.jpg|''Acropora cervicornis'' File:PillarCoral.jpg|''Dendrogyra cylindrus'' File:Brain coral.jpg|korale družin ''Mussidae'' in ''Merulinidae'' File:Meandrina meandrites (Maze Coral).jpg|''Meandrina meandrites'' File:Black coral.jpg|korale rodu '' Antipatharia'' File:Elkhorn Coral with a Yellowtail Damselfish in the Caribbean Sea in Curaçao.jpg|''Acropora palmata'' File:Fluorescent Coral Movie.gif|Fluorescentna korala </gallery> == Drugi graditelji grebenov == Korale so najbolj izjemen graditelj grebenov. Vendar pa mnogi drugi organizmi, ki živijo v grebenski skupnosti, prispevajo skeletni kalcijev karbonat na enak način kot korale. Sem spadajo koralne alge, nekatere spužve in školjke.<ref>{{navedi knjigo |vauthors=Jennings S, Kaiser MJ, Reynolds JD |year=2001 |url={{google books |plainurl=y |id=oTVyeNQyoiMC}}|title=Marine Fisheries Ecology |pages=291–293 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-632-05098-7}}</ref> Grebeni so vedno zgrajeni s skupnimi močmi teh različnih debel, pri čemer drugi organizmi vodijo gradnjo grebenov v drugih geoloških obdobjih.<ref>{{cite journal |last1=Kuznetsov |first1=Vitaly |title=The evolution of reef structures through time: Importance of tectonic and biological controls |journal=Facies |date=1 December 1990 |volume=22 |issue=1 |pages=159–168 |doi=10.1007/BF02536950|bibcode=1990Faci...22..159K |s2cid=127193540 }}</ref> === Koralne alge === {{glavni|Koralne alge}} [[File:Coralline algae 2.jpg|thumb|Koralne alge ''Lithothamnion sp.'']] Koralne alge bistveno prispevajo k strukturi grebena. Čeprav so njihove stopnje odlaganja mineralov veliko počasnejše kot pri koralnjakih, so bolj tolerantne na delovanje močnih valov in tako pomagajo ustvariti zaščitno skorjo nad tistimi deli grebena, ki so izpostavljeni največjim silam valov, kot je sprednji del grebena, obrnjen proti odprtemu oceanu. Prav tako krepijo strukturo grebena z odlaganjem apnenca v plasteh na površino grebena. Poleg tega so lahko koralne alge na lokacijah, ki niso ugodne za rast koral, glavni graditelji algnega grebena.<ref>{{navedi splet |last=Johnson |first=Maggie D. |title=Coralline Algae: The Unsung Architects of Coral Reefs {{!}} Smithsonian Ocean |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/plants-algae/coralline-algae-unsung-architects-coral-reefs |access-date=2025-05-06 |website=ocean.si.edu |language=en}}</ref><ref>Ballesteros E., 2006 Mediterranean coralligenous assemblages: A synthesis of present knowledge. Oceanography and Marine Biology - an Annual Review 44: 123–130</ref> === Spužve === {{glavni|Spužve}} [[File:Aphrocallistes vastus.jpg|thumb|left|Globokomorska oblačna spužva]] Spužji grebeni so grebeni, ki jih tvorijo morske [[spužve]]. Znano je, da heksaktinelidne spužve tvorijo grebene ob obali Britanske Kolumbije, jugovzhodne [[Aljaska|Aljaske]] in zvezne države [[Washington (zvezna država)|Washington]].<ref>{{navedi novice | first1=Lisa | last1=Stiffler | date=2007-07-27 | title=Reef of glass sponges found off Washington's coast | newspaper=Seattle Post-Intelligencer | url=http://www.seattlepi.com/local/325489_sponge28.html | via=seattlepi.com }}</ref> Grebeni, odkriti v Hekatskem prelivu v Britanski Kolumbiji, so zrasli do 7 kilometrov v dolžino in 20 metrov v višino.<ref>{{navedi novice |title=B.C.'s reefs among science's great finds |date=2005-02-24 |work=Georgia Straight Vancouver's News & Entertainment Weekly |url=https://www.straight.com/article/b-c-s-reefs-among-sciences-great-finds |via=straight.com |access-date=2017-05-22 |language=en }}</ref> Heksaktinelidni grebeni spužev so bili prvič odkriti v srednjem [[trias]]u (pred 245–208 milijoni let). Spužve so dosegle svoj polni obseg v pozni [[jura|juri]] (pred 201–145 milijoni let), ko se je čez severni ocean [[Ocean Tetida|Tetida]] in severnoatlantski bazen raztezal 7000 km dolg diskontinuiran grebenski sistem,<ref name="krautter2001">{{cite journal |author1=Krautter, M. |author2=Conway, K. |author3=Barrie, J.V. |author4=Neuweiler, M. |year=2001 |title=Discovery of a "living dinosaur": Globally unique modern hexactinellid sponge reefs off British Columbia, Canada |journal=Facies |volume=44 |issue=1 |pages=265–282 |bibcode=2001Faci...44..265K |doi=10.1007/BF02668178 |s2cid=128410530}}</ref> vendar je od takrat upadel in veljalo je, da je izumrl, dokler niso bili leta 1987–1988 odkriti obstoječi grebeni.<ref name=dfo2000>{{cite report |publisher=Department of Fisheries and Oceans |date=February 2000 |title=Hexactinellid sponge reefs on the British Columbia continental shelf: Geological and biological structure |series=DFO Pacific Region Habitat Status Report}}</ref> ''Archaeocyatha'', izumrla klada spužev, so bile prve živali na planetu, ki so gradile grebene, in so indeksni fosil<ref>{{navedi splet |author=Anderson, Dr. John R. |url=http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |title=Paleozoic Life |access-date=2010-07-06 |publisher=Georgia Perimeter College |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720202106/http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |archive-date=2011-07-20 }}</ref> za spodnji [[kambrij]] po vsem svetu. Podobno je bila ''Stromatoporoidea'' še ena izumrla klada spužev, ki so gradile grebene. Za razliko od koral so se ''stromatoporoidi'' običajno naselili na mehkih substratih, zato so njihovi 'grebeni' zasedali le eno raven in ne večplastnega navpičnega ogrodja zgrajenih okostij.<ref name=":3">{{navedi knjigo |last=Kershaw |first=Stephen |url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/issue/view/538 |title=Part E, Porifera (Revised). Volumes 4 & 5 |publisher=Geological Society of America; University of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-9903621-2-8 |editor-last=Selden |editor-first=Paul A. |edition= |series=Treatise on Invertebrate Paleontology |volume= |location=Boulder, Colorado; Lawrence, Kansas |pages=631–651 |chapter=Chapter 10 (part): Paleoecology of the Paleozoic Stromatoporoidea |display-authors= |chapter-url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/article/view/5761/5230}}</ref> === Školjke === [[File:Oyster bed, Brunswick, GA, US.jpg|thumb|Ostrige ''Crassostrea virginica'']] Ostrižni grebeni so goste združbe ostrig, ki živijo v kolonialnih skupnostih. Druga regionalno specifična imena za te strukture vključujejo ostrižna ležišča in ostrižne brežine. Ličinke ostrig potrebujejo trdo podlago ali površino, na katero se lahko pritrdijo, vključno z lupinami starih ali mrtvih ostrig. Tako se lahko grebeni sčasoma zgradijo, ko se nove ličinke naselijo na starejših osebkih. ''Crassostrea virginica'' je bila nekoč obilna v zalivu Chesapeake in na obalah, ki mejijo na atlantsko obalno ravnico, do konca 19. stoletja.<ref>Newell, R.I.E. 1988. Ecological changes in Chesapeake Bay: are they the results of overharvesting the American oyster, ''Crassostrea virginica''? In: M. Lynch and E.C. Krome (eds.) Understanding the estuary: advances in Chesapeake Bay research, Chesapeake Research Consortium, Solomons, MD, pp.536–546.</ref> ''Ostrea angasi'' je vrsta ploščate ostrige, ki je tudi oblikovala velike grebene v Južni Avstraliji.<ref name=good>{{navedi splet |title=4 things you might not know about South Australia's new shellfish reef |website=Government of South Australia. Department for Environment and Water |date=10 May 2019 |url=https://www.environment.sa.gov.au/goodliving/posts/2019/05/windara-reef |access-date=28 February 2021}}</ref> ''Hippuritida'', izumrli red školjk, znanih kot rudisti, so bili glavni organizmi, ki so gradili grebene v času krede. Do sredine krede so rudisti postali prevladujoči graditelji tropskih grebenov in so postali številčnejši od skleraktinskih koral. V tem obdobju so bile temperature oceanov in raven slanosti – na katere so korale občutljive – višje kot danes, kar je morda prispevalo k uspehu rudistnih grebenov.<ref name=Johnson_2002/> === Polži === Nekateri polži, kot je družina ''Vermetidae'', so sedeči in se pritrdijo na podlago, kar prispeva k gradnji grebena.<ref>{{cite journal | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0031018208003672 | doi=10.1016/j.palaeo.2008.06.008 | title=Vermetid reefs and their use as palaeobathymetric markers: New insights from the Late Miocene of the Mediterranean (Southern Italy, Crete) | journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology | date=19 September 2008 | volume=267 | issue=1 | pages=89–101 | last1=Vescogni | first1=Alessandro | last2=Bosellini | first2=Francesca R. | last3=Reuter | first3=Markus | last4=Brachert | first4=Thomas C. | bibcode=2008PPP...267...89V | hdl=11380/612002 | url-access=subscription | hdl-access=free }}</ref> == Darwinov paradoks == V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov'', objavljenem leta 1842, je Darwin opisal, kako so koralne grebene našli v nekaterih tropskih območjih, v drugih pa ne, brez očitnega vzroka. Največje in najmočnejše korale so rasle v delih grebena, izpostavljenih najmočnejšim valovom, korale pa so bile oslabljene ali odsotne tam, kjer so se nabirali ohlapni sedimenti.<ref name="The structure and distribution of coral reefs"/>{{rp|[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=79&itemID=F271&viewtype=text 61–71]}} Tropske vode vsebujejo malo hranil,<ref>{{navedi knjigo|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=eLoKAQAAIAAJ|page=56}} |title=Perspectives on Coral Reefs |editor-last=Barnes |editor-first=D.J. |date=1983 |publisher=Australian Institute of Marine Science |isbn=978-0-642-89585-1 |last=Crossland |first=C.J. |chapter=Dissolved nutrients in coral reef waters |pages=56–68}}</ref> vendar lahko koralni greben uspeva kot ''oaza v puščavi''.<ref>{{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=r1hfQwAACAAJ}} |title=Fundamentals of Ecology |edition=3rd |date=1971 |publisher=Saunders |last=Odum |first=E.P.}}</ref> To je privedlo do ekosistemske uganke, včasih imenovane ''Darwinov paradoks'': »Kako lahko tako visoka proizvodnja uspeva v tako hranilno revnih pogojih?«<ref>{{cite journal |last1=Sammarco |first1=PW |last2=Risk |first2=MJ |last3=Schwarcz |first3=HP |last4=Heikoop |first4=JM |year=1999 |title=Cross-continental shelf trends in coral δ15N on the Great Barrier Reef: further consideration of the reef nutrient paradox |url=https://www.int-res.com/articles/meps/180/m180p131.pdf |journal=Mar Ecol Prog Ser |volume=180 |pages=131–138 |doi=10.3354/meps180131 |doi-access=free |bibcode=1999MEPS..180..131S}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rougerie |first1=F |last2=Wauthy |first2=B |year=1993 |title=The endo-upwelling concept: from geothermal convection to reef construction |url=https://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/38976.pdf |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1| pages=19–30 |bibcode=1993CorRe..12...19R |s2cid=27590358 |doi=10.1007/bf00303781}}</ref><ref name=Goeij2009>De Goeij, Jasper M (2009) [https://wayback.archive-it.org/all/20110402015722/http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/science/2009/j.m.de.goeij/13completethesis.pdf "Element cycling on tropical coral reefs: the cryptic carbon shunt revealed"] PhD thesis, page 13. University of Groningen.</ref> Koralni grebeni podpirajo več kot četrtino vseh morskih vrst. Ta raznolikost ima za posledico kompleksne prehranjevalne mreže, kjer velike plenilske ribe jedo manjše ribe za krmo, ki jedo še manjši zooplankton itd. Vendar pa so vse prehranjevalne mreže na koncu odvisne od rastlin, ki služijo kot primarni proizvajalci. Koralni grebeni običajno proizvedejo 5–10 gramov ogljika na kvadratni meter na dan (gC·m<sup>−2</sup>·day<sup>−1</sup>) biomase.<ref>{{navedi knjigo |last=Sorokin |first=Yuri I. |url={{google books |plainurl=y |id=6CbePgAACAAJ}} |title= Coral Reef Ecology |location=Germany |publisher= Springer-Verlag, Berlin Heidelberg |year=1993 |isbn=978-0-387-56427-2 }}</ref><ref>{{cite journal|last=Hatcher|first=Bruce Gordon|title=Coral reef primary productivity: A beggar's banquet|url=https://archive.org/details/sim_trends-in-ecology-evolution_1988-05_3_5/page/106|journal=Trends in Ecology & Evolution|date=1 May 1988|volume=3|issue=5|pages=106–111|doi=10.1016/0169-5347(88)90117-6|pmid=21227159|bibcode=1988TEcoE...3..106H }}</ref> Eden od razlogov za nenavadno bistrost tropskih voda je pomanjkanje hranil in plavajoči plankton. Poleg tega sonce v tropih sije vse leto in segreva površinsko plast, zaradi česar je manj gosta kot podzemne plasti. Toplejšo vodo od globlje, hladnejše vode loči stabilna termoklina, kjer se temperatura hitro spreminja. Zaradi tega tople površinske vode lebdijo nad hladnejšimi, globljimi vodami. V večjem delu oceana je izmenjava med temi plastmi majhna. Organizmi, ki umrejo v vodnem okolju, običajno potonejo na dno, kjer se razgradijo, kar sprosti hranila v obliki [[dušik]]a (N), [[fosfor]]ja (P) in [[kalij]]a (K). Ta hranila so potrebna za rast rastlin, vendar se v tropih ne vrnejo neposredno na površje. Rastline tvorijo osnovo prehranjevalne verige in za rast potrebujejo sončno svetlobo in hranila. V oceanu so te rastline predvsem mikroskopski [[fitoplankton]], ki plava v vodnem stolpcu. Za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, ki omogoča fiksacijo [[ogljik]]a, zato jih najdemo le relativno blizu površine, vendar potrebujejo tudi hranila. Fitoplankton hitro porablja hranila v površinskih vodah, v tropih pa se ta hranila zaradi termokline običajno ne nadomeščajo.<ref>{{Cite journal|last1=Ross|first1=On|last2=Sharples|first2=J|date=2007-10-11|title=Phytoplankton motility and the competition for nutrients in the thermocline|url=http://www.int-res.com/abstracts/meps/v347/p21-38/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=347|pages=21–38|doi=10.3354/meps06999|bibcode=2007MEPS..347...21R|issn=0171-8630|doi-access=free}}</ref> === Pojasnila === Okoli koralnih grebenov se lagune zapolnijo z materialom, ki ga je erodiral greben in otok. Postanejo zatočišča za morsko življenje, ki jih ščiti pred valovi in ​​nevihtami. Najpomembneje je, da grebeni reciklirajo hranila, kar se v odprtem oceanu dogaja veliko manj. V koralnih grebenih in lagunah so med proizvajalci fitoplankton, morske alge in koralne alge, zlasti majhne vrste, imenovane šotne alge, ki prenašajo hranila v korale.<ref name="Castro" /> Fitoplankton tvori osnovo prehranjevalne verige in ga jedo ribe in raki. Recikliranje zmanjšuje vnos hranil, potreben za podporo skupnosti.<ref name="GuideCoralBleaching">{{navedi knjigo |author1=Marshall, Paul |author2=Schuttenberg, Heidi |year=2006 |title=A Reef Manager's Guide to Coral Bleaching |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |location=Townsville, Australia |url=http://www.coris.noaa.gov/activities/reef_managers_guide/ |isbn=978-1-876945-40-4}}</ref> Korale absorbirajo hranila, vključno z anorganskim dušikom in fosforjem, neposredno iz vode. Številne korale ponoči iztegnejo svoje lovke, da ujamejo zooplankton, ki se bliža. Zooplankton oskrbuje polipe z dušikom, polip pa si del dušika deli z zooksantelami, ki prav tako potrebujejo ta element.<ref name="Castro">Castro, Peter and Huber, Michael (2000) ''Marine Biology.'' 3rd ed. Boston: McGraw-Hill.</ref> [[File:Multy color corals.JPG|thumb|left|Barva koral je odvisna od kombinacije rjavih odtenkov, ki jih zagotavljajo njihove zooksantele in pigmentiranih beljakovin (rdeče, modre, zelene itd.), ki jih proizvajajo same korale.]] Gobice živijo v razpokah grebenov. So učinkovite s filtriranjem vode in v Rdečem morju porabijo približno 60 % fitoplanktona, ki ga zanesejo mimo. Gobice sčasoma izločijo hranila v obliki, ki jo lahko uporabijo korale.<ref>{{navedi splet |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20011108233132/http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-date=8 November 2001 |title=Rich Coral Reefs in Nutrient-Poor Water: Paradox Explained? |first=John |last=Roach |publisher=National Geographic News |date=November 7, 2001 |access-date=April 5, 2011}}</ref> Hrapavost koralnih površin je ključna za preživetje koral v razburkanih vodah. Običajno se okoli potopljenega predmeta oblikuje mejna plast mirne vode, ki deluje kot pregrada. Valovi, ki se lomijo ob izjemno hrapave robove koral, motijo ​​mejno plast in omogočajo koralam dostop do prehajajočih hranil. Turbulentna voda tako spodbuja rast grebenov. Brez dostopa do hranil, ki jih prinašajo hrapave koralne površine, niti najučinkovitejše recikliranje ne bi zadostovalo.<ref>{{cite journal |url=https://www.newscientist.com/article/mg17523612.100-corals-play-rough-over-darwins-paradox.html |title=Corals play rough over Darwin's paradox |first=Rachel |last=Nowak |issue=2361 |journal=New Scientist |date=21 September 2002 }}</ref> Globoka voda, bogata s hranili, ki vstopa v koralne grebene z izoliranimi dogodki, ima lahko pomemben vpliv na temperaturo in hranilne sisteme.<ref name="Leichter et al. 1996">{{cite journal|last=Leichter|first=J. |author2=Wing S. |author3=Miller S.|author4=Denny M.|title=Pulsed delivery of subthermocline water to Conch Reef (Florida Keys) by internal tidal bores|url=https://archive.org/details/limnology-and-oceanography_1996-11_41_7/page/1490|journal=Limnology and Oceanography|year=1996|volume=41 |issue=7|pages=1490–1501 |doi=10.4319/lo.1996.41.7.1490|bibcode=1996LimOc..41.1490L|doi-access=free}}</ref><ref name="Wolanski and Pickard 1983">{{Cite journal |last1=Wolanski |first1=E. |last2=Pickard |first2=G. L. |doi=10.1071/MF9830065 |title=Upwelling by internal tides and Kelvin waves at the continental shelf break on the Great Barrier Reef |url=https://archive.org/details/sim_marine-and-freshwater-research_1983_34_1/page/65 |journal=Marine and Freshwater Research |volume=34 |page=65 |year=1983|issue=1 |bibcode=1983MFRes..34...65W }}</ref> To gibanje vode moti relativno stabilno termoklino, ki običajno obstaja med toplo plitvo vodo in globljo, hladnejšo vodo. Temperaturni režimi na koralnih grebenih na Bahamih in Floridi so zelo spremenljivi, saj segajo od minut do letnih časov in prostorske lestvice po globinah.<ref>{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Helmuth B.|author3=Fischer A.|year=2006 |title=Variation beneath the surface: Quantifying complex thermal environments on coral reefs in the Caribbean, Bahamas and Florida|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-marine-research_2006-07_64_4/page/563|journal=Journal of Marine Research|volume=64|issue=4|pages=563–588 |doi=10.1357/002224006778715711|doi-broken-date=11 July 2025 }}</ref> [[File:Polyps (PSF).png|thumb|right|Koralni polipi]] Voda lahko prehaja skozi koralne grebene na različne načine, vključno s tokovnimi obroči, površinskimi valovi, notranjimi valovi in ​​spremembami plimovanja.<ref name="Leichter et al. 1996" /><ref name="Ezer et al. 2011">{{cite journal |last=Ezer|first=T.|author2=Heyman W.|author3=Houser C.|author4=Kjerfve B.|title=Modeling and observations of high-frequency flow variability and internal waves at a Caribbean reef spawning aggregation site|journal=Ocean Dynamics|year=2011|volume=61|issue=5|pages=581–598|doi=10.1007/s10236-010-0367-2|bibcode=2011OcDyn..61..581E|s2cid=55252988}}</ref><ref name="Fratantoni and Richardson 2006">{{cite journal|last=Fratantoni |first=D. |author2=Richardson P.|title=The Evolution and Demise of North Brazil Current Rings|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2006|volume=36|issue=7|pages=1241–1249 |doi=10.1175/JPO2907.1 |bibcode=2006JPO....36.1241F |hdl=1912/4221|hdl-access=free |url=http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref><ref name="Leichter et al. 1998">{{cite journal |last=Leichter|first=J.|author2=Shellenbarger G.|author3=Genovese S.|author4=Wing S.|title=Breaking internal waves on a Florida (USA) coral reef: a plankton pump at work?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1998 |volume=166|pages=83–97|doi=10.3354/meps166083|bibcode=1998MEPS..166...83L|doi-access=free}}</ref> Gibanje običajno ustvarjajo plimovanje in veter. Ko plimovanje vpliva na različno batimetrijo in se veter meša s površinsko vodo, nastanejo notranji valovi. Notranji val je gravitacijski val, ki se premika vzdolž gostotne stratifikacije v oceanu. Ko vodni del naleti na drugačno gostoto, niha in ustvarja notranje valove.<ref name="Talley et al. 2011">{{navedi knjigo|last=Talley|first=L.|url={{google books |plainurl=y |id=Chb14jomm08C}}|title=Descriptive Physical Oceanography: An Introduction|isbn=978-0-7506-4552-2|year=2011|publisher=Elsevier Inc.|location=Oxford, UK}}</ref> Čeprav imajo notranji valovi običajno nižjo frekvenco kot površinski valovi, se pogosto oblikujejo kot en sam val, ki se razdeli v več valov, ko zadene pobočje in se premika navzgor.<ref name="Helfrich 1992">{{cite journal|author1-link=|last=Helfrich|first=K.|title=Internal solitary wave breaking and run-up on a uniform slope|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-fluid-mechanics_1992-10_243/page/133|journal=Journal of Fluid Mechanics|year=1992|volume=243|pages=133–154|doi=10.1017/S0022112092002660|bibcode = 1992JFM...243..133H |s2cid=122915102 }}</ref> Ta vertikalna razgradnja notranjih valov povzroča znatno diapiknalno mešanje in turbulenco. Notranji valovi lahko delujejo kot črpalke hranil, ki na površje prinašajo plankton in hladno vodo, bogato s hranili.<ref name="Andrews and Gentien 1982">{{cite journal|last=Andrews|first=J.|author2=Gentien P.|title=Upwelling as a source of nutrients for the Great Barrier Reef ecosystems: A solution to Darwin's question?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1982|volume=8|pages=257–269|doi=10.3354/meps008257|bibcode=1982MEPS....8..257A|doi-access=free}}</ref><ref name="Sandstrom and Elliott 1984">{{cite journal|last=Sandstrom|first=H.|author2=Elliott J.|title=Internal tide and solitons on the Scotian shelf: A nutrient pump at work|journal=Journal of Geophysical Research|year=1984|volume=89|issue=C4|pages=6415–6426|doi=10.1029/JC089iC04p06415|bibcode=1984JGR....89.6415S}}</ref><ref name="Wolanski and Hamner 1988">{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Hamner W. |title=Topographically controlled fronts in the ocean and their biological significance|url=https://archive.org/details/sim_science_1988-07-08_241_4862/page/177|journal=Science|year=1988|volume=241|pages=177–181|doi=10.1126/science.241.4862.177|pmid=17841048|issue=4862|bibcode = 1988Sci...241..177W |s2cid=19757639}}</ref><ref name="Rougerie et al. 1992">{{cite journal|last=Rougerie|first=F.|author2=Fagerstrom J.|author3=Andrie C.|title=Geothermal endo-upwelling: A solution to the reef nutrient paradox?|journal=Continental Shelf Research|year=1992|volume=12|pages=785–798|doi=10.1016/0278-4343(92)90044-K|issue=7–8|bibcode = 1992CSR....12..785R |url=http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref><ref name="Wolanski and Delesalle 1993">{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Delesalle B.|title=Upwelling by internal waves, Tahiti, French Polynesia|journal=Continental Shelf Research|year=1993|volume=15|pages=357–368|doi=10.1016/0278-4343(93)E0004-R|issue=2–3|bibcode = 1995CSR....15..357W }}</ref><ref name="Szmant and Forrester 1996">{{Cite journal | last1 = Szmant | first1 = A. M.|author1-link= | last2 = Forrester | first2 = A. | doi = 10.1007/BF01626075 | title = Water column and sediment nitrogen and phosphorus distribution patterns in the Florida Keys, USA | url = https://archive.org/details/sim_coral-reefs_1996-02_15_1/page/21 | journal = Coral Reefs | volume = 15 | issue = 1 | pages = 21–41 | year = 1996 |bibcode = 1996CorRe..15...21S | s2cid = 42822848 }}</ref><ref name="Furnas and Mitchell 1996">{{Cite journal | last1 = Furnas | first1 = M. J. | last2 = Mitchell | first2 = A. W. | doi = 10.1016/0278-4343(95)00060-7 | title = Nutrient inputs into the central Great Barrier Reef (Australia) from subsurface intrusions of Coral Sea waters: A two-dimensional displacement model | url = https://archive.org/details/sim_continental-shelf-research_1996-08_16_9/page/1127 | journal = Continental Shelf Research | volume = 16 | issue = 9 | pages = 1127–1148 | year = 1996 |bibcode = 1996CSR....16.1127F }}</ref><ref name="Leichter and Miller 1999">{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Miller S.|title=Predicting high-frequency upwelling: Spatial and temporal patterns of temperature anomalies on a Florida coral reef |url=https://archive.org/details/sim_continental-shelf-research_1999-06_19_7/page/911|year=1999|volume=19|issue=7|pages=911–928|doi=10.1016/s0278-4343(99)00004-7|journal=Continental Shelf Research|bibcode=1999CSR....19..911L}}</ref><ref name="Leichter et al. 2003">{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Stewart H.|author3=Miller S.|s2cid=15125174|title=Episodic nutrient transport to Florida coral reefs|url=https://archive.org/details/limnology-and-oceanography_2003-07_48_4/page/1394|journal=Limnology and Oceanography|year=2003|volume=48|pages=1394–1407|doi=10.4319/lo.2003.48.4.1394|doi-access=free|issue=4|bibcode=2003LimOc..48.1394L}}</ref> [[File:Sea Cotton.jpg|thumb|left|Večina koralnih polipov se hrani ponoči. Tukaj, v temi, so polipi razširili svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom]] Nepravilna struktura [[Batimetrija|batimetrije]] koralnega grebena lahko poveča mešanje, kar povzroči žepe hladnejše vode in spremenljive ravni hranil.<ref name="Leichter et al. 2005">{{cite journal |last=Leichter|first=J. |author2=Deane G.|author3=Stokes M.|title=Spatial and Temporal Variability of Internal Wave Forcing on a Coral Reef|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2005|volume=35 |issue=11|pages=1945–1962|doi=10.1175/JPO2808.1 |bibcode=2005JPO....35.1945L |s2cid=52498621 |url=https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> Prihod hladne, s hranili bogate vode iz globin zaradi notranjih valov in plimskih vrtin je bil povezan s stopnjami rasti alg, ki se hranijo s suspenzijami in bentoških alg<ref name="Smith et al. 2004">{{cite journal|last=Smith|first=J.|author2=Smith C.|author3=Vroom P.|author4=Beach K.|author5=Miller S.|title=Nutrient and growth dynamics of Halimeda tuna on Conch Reef, Florida Keys: Possible influence of internal tides on nutrient status and physiology|url=https://archive.org/details/limnology-and-oceanography_2004-11_49_6/page/1923|journal=Limnology and Oceanography|year=2004|volume=49|issue=6|pages=1923–1936|doi=10.4319/lo.2004.49.6.1923 |bibcode=2004LimOc..49.1923S|doi-access=free}}</ref> ter planktona in ličink.<ref name="Pineda 1994">{{cite journal|last=Pineda|first=J.|title=Internal tidal bores in the nearshore: Warm-water fronts, seaward gravity currents and the onshore transport of neustonic larvae|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-marine-research_1994-05_52_3/page/427|journal=Journal of Marine Research| year=1994| volume=52| issue=3|pages=427–458 |doi=10.1357/0022240943077046}}</ref> Morska alga ''Codium isthmocladum'' se odziva na globokomorske vire hranil, ker imajo njihova tkiva različne koncentracije hranil, odvisno od globine. Kopičenja jajčec, ličink in planktona na grebenih se odzivajo na vdore v globoko vodo. Podobno se ličinkne organizmov, ki živijo na površini, ko se notranji valovi in ​​vrtine premikajo navpično, prenašajo proti obali. To ima pomemben biološki pomen za kaskadne učinke prehranjevalnih verig v ekosistemih koralnih grebenov in lahko predstavlja še en ključ do rešitve paradoksa. [[Cianobakterije]] zagotavljajo topne nitrate prek fiksacije dušika.<ref>{{cite journal | last1 = Wilson | first1 = E | year = 2004 | title = Coral's Symbiotic Bacteria Fluoresce, Fix Nitrogen | url = http://pubs.acs.org/cen/news/8233/8233notw7.html | journal = Chemical and Engineering News | volume = 82 | issue = 33| page = 7 | doi = 10.1021/cen-v082n033.p007a | url-access = subscription }}</ref> Koralni grebeni so pogosto odvisni od okoliških habitatov, kot so travniki z morsko travo in mangrovski gozdovi, za hranila. Morska trava in mangrove oskrbujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi, ki so bogate z dušikom, in služijo za prehrano rib in živali z grebena z oskrbo z lesom in rastlinjem. Grebeni pa ščitijo mangrove in morsko travo pred valovi in ​​proizvajajo usedline, v katerih se lahko mangrove in morska trava ukoreninijo.<ref name="Greenpeace"/> == Biotska raznovrstnost == {{glavni|Ribe koralnih grebenov}} Koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj produktivne ekosisteme na svetu, saj zagotavljajo kompleksne in raznolike morske habitate, ki podpirajo širok spekter organizmov.<ref name="BarnesMann1991AquaticEcology">{{navedi knjigo | title=Fundamentals of Aquatic Ecology|author1=Barnes, R.S.K. |author2=Mann, K.H. | publisher=Blackwell Publishing| year=1991| isbn=978-0-632-02983-9| pages=217–227| url={{google books |plainurl=y |id=mOZZlzgdTrwC|page=227}}}}</ref><ref name="Fuchs">{{cite journal| author=Fuchs. T| url=http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627| title=Effects of Coral Reef Complexity on Invertebrate Biodiversity| journal=Immediate Science Ecology Publishing| year=2013| volume=2| pages=1–10| archive-date=April 2, 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153213/http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627}}</ref> Obrobni grebeni tik pod oseko imajo obojestransko koristen odnos z mangrovskimi gozdovi ob visoki plimi in travniki morske trave vmes: grebeni ščitijo mangrove in morsko travo pred močnimi tokovi in ​​valovi, ki bi jih poškodovali ali erodirali sedimente, v katerih so ukoreninjene, medtem ko [[mangrove]] in morska trava ščitijo korale pred velikimi dotoki mulja, sladke vode in onesnaževal. Ta raven okoljske raznolikosti koristi mnogim živalim na koralnih grebenih, ki se na primer lahko hranijo z morsko travo in uporabljajo grebene za zaščito ali razmnoževanje.<ref>{{navedi knjigo |author1=Hatcher, B.G. |author2=Johannes, R.E. |author3=Robertson, A.J. |chapter=Conservation of Shallow-water Marine Ecosystems |title=Oceanography and Marine Biology: An Annual Review |volume=27 |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=978-0-08-037718-6 |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=XpmNqFaDZ7cC|page=320}} |page=320}}</ref> Grebeni so dom številnih živali, vključno z ribami, morskimi pticami, spužvami, ožigalkarji (ki vključujejo nekatere vrste koral in meduz), črvi, raki (vključno s kozicami, čistilnimi kozicami, jastogi in rakovicami), mehkužci (vključno z glavonožci), iglokožci (vključno z morskimi zvezdami, morskimi ježki in morskimi kumarami), morskimi špricerji, morskimi želvami in morskimi kačami. Poleg ljudi so sesalci na koralnih grebenih redki, glavna izjema so kiti, ki obiskujejo grebene, kot so delfini. Nekaj ​​vrst se hrani neposredno s koralami, drugi pa se pasejo z algami na grebenu.<ref name="Castro" /> Reef biomass is positively related to species diversity.<ref>{{cite journal |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/110405130347.htm |title=World's Reef Fishes Tussling With Human Overpopulation |journal=ScienceDaily |date=April 5, 2011}}</ref> Različne vrste lahko redno naseljujejo ista skrivališča na grebenu ob različnih urah dneva. Nočni plenilci, kot so kardinalke in veverice, se podnevi skrivajo, medtem ko se damselfish, kirurg, springfish, wrasses in papige skrivajo pred jeguljami in morskimi psi. Veliko število in raznolikost skrivališč v koralnih grebenih, tj. zatočišč, sta najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata visoko raznolikost in visoko biomaso organizmov v koralnih grebenih.<ref name="GratwickeSpeight2005">{{cite journal|last1=Gratwicke|first1=B.|last2=Speight|first2=M. R.|title=The relationship between fish species richness, abundance and habitat complexity in a range of shallow tropical marine habitats|url=https://archive.org/details/journal-fish-biology_2005-03_66_3/page/650|journal=Journal of Fish Biology|volume=66|issue=3|year=2005|pages=650–667|issn=0022-1112|doi=10.1111/j.0022-1112.2005.00629.x|bibcode=2005JFBio..66..650G }}</ref><ref name="FontanetoSanciangco2013">{{cite journal|last1=Fontaneto|first1=Diego|last2=Sanciangco|first2=Jonnell C.|last3=Carpenter|first3=Kent E.|last4=Etnoyer|first4=Peter J.|last5=Moretzsohn|first5=Fabio|title=Habitat Availability and Heterogeneity and the Indo-Pacific Warm Pool as Predictors of Marine Species Richness in the Tropical Indo-Pacific|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=2|year=2013|article-number=e56245|issn=1932-6203|doi=10.1371/journal.pone.0056245|pmid=23457533|pmc=3574161|bibcode=2013PLoSO...856245S|doi-access=free}}</ref> Koralni grebeni imajo tudi zelo visoko stopnjo raznolikosti mikroorganizmov v primerjavi z drugimi okolji.<ref>{{Cite journal |last1=Galand |first1=Pierre E. |last2=Ruscheweyh |first2=Hans-Joachim |last3=Salazar |first3=Guillem |last4=Hochart |first4=Corentin |last5=Henry |first5=Nicolas |last6=Hume |first6=Benjamin C. C. |last7=Oliveira |first7=Pedro H. |last8=Perdereau |first8=Aude |last9=Labadie |first9=Karine |last10=Belser |first10=Caroline |last11=Boissin |first11=Emilie |last12=Romac |first12=Sarah |last13=Poulain |first13=Julie |last14=Bourdin |first14=Guillaume |last15=Iwankow |first15=Guillaume |date=2023-06-01 |title=Diversity of the Pacific Ocean coral reef microbiome |journal=Nature Communications |language=en |volume=14 |issue=1 |page=3039 |doi=10.1038/s41467-023-38500-x |pmid=37264002 |pmc=10235103 |bibcode=2023NatCo..14.3039G |issn=2041-1723|hdl=20.500.11850/616066 |hdl-access=free }}</ref> <gallery mode="packed"> File:Prionurus laticlavius.jpg|Jate grebenskih rib File:Caribbean reef squid.jpg|Karibski grebenski lignji File:Stenopus hispidus (high res).jpg|Progasta koralna kozica File:Triaenodon obesus moc.jpg|Beloplavuti grebenski morski pes File:Green turtle John Pennekamp.jpg|Zelena želva File:Red sea-reef 3627.jpg|Velikanska školjka File:Nephtheidae komodo.jpg|Mehke korale, spužve in ascidije File:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Progasti morski krajt File:Latiaxis wormaldi 002.jpg|Oklep koralnega polža ''Latiaxis wormaldi'' </gallery> == Ekosistemske storitve == Koralni grebeni zagotavljajo ekosistemske storitve za turizem, ribištvo in zaščito obale. Svetovna gospodarska vrednost koralnih grebenov je bila ocenjena na med 29,8 milijarde ameriških dolarjev<ref name=Cesar>{{navedi knjigo |last=Cesar |first=H.J.S. |url= {{google books |plainurl=y |id=WicVAQAAIAAJ}} |title=The Economics of Worldwide Coral Reef Degradation |year=2003 |publisher=Cesar Environmental Economics Consulting |location=The Netherlands |page=4 |author2=Burke, L. |author3=Pet-Soede, L. |access-date=21 September 2013}} (pdf: [https://assets.panda.org/downloads/cesardegradationreport100203.pdf link])</ref> in 375 milijard dolarjev na leto.<ref name=Costanza>{{cite journal |last=Costanza |first=Robert |author2=Ralph d'Arge |author3=Rudolf de Groot |author4= Stephen Farber |author5=Monica Grasso |author6=Bruce Hannon |author7=Karin Limburg |author8=Shahid Naeem |author9=Robert V. O'Neill |author10=Jose Paruelo |author11=Robert G. Raskin |author12=Paul Sutton |author13=Marjan van den Belt |title= The value of the world's ecosystem services and natural capital |journal=Nature |date=15 May 1997 |volume=387 |pages=253–260 |doi= 10.1038/387253a0 |issue=6630 |bibcode= 1997Natur.387..253C |s2cid=672256 |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10189378/ }}</ref> Približno 500 milijonov ljudi ima koristi od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo koralni grebeni.<ref>{{cite journal |doi=10.1146/annurev-environ-012320-083019|doi-access=free|title=The Impacts of Ocean Acidification on Marine Ecosystems and Reliant Human Communities|year=2020|last1=Doney|first1=Scott C. |last2=Busch|first2=D. Shallin|last3=Cooley|first3=Sarah R.|last4=Kroeker|first4=Kristy J. |journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|pages=83–112}}</ref> Ekonomski stroški uničenja enega kvadratnega kilometra koralnega grebena v 25 letih so bili ocenjeni na med 137.000 in 1.200.000 dolarjev.<ref name="WWF">{{navedi splet | url=http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html|title=The Importance of Coral to People|publisher=World Wildlife Fund|access-date=April 7, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710032307/http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html |archive-date=2010-07-10 }}</ref> Za izboljšanje upravljanja obalnih koralnih grebenov je Inštitut za svetovne vire (WRI) razvil in objavil orodja za izračun vrednosti turizma, zaščite obale in ribištva, povezanega s koralnimi grebeni, v sodelovanju s petimi karibskimi državami. Aprila 2011 so objavljeni delovni dokumenti zajemali Sveto Lucijo, Tobago, Belize in Dominikansko republiko. WRI je »zagotavljal, da rezultati študije podpirajo izboljšane obalne politike in načrtovanje upravljanja«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wri.org/project/valuation-caribbean-reefs|title=Coastal Capital: Economic Valuation of Coastal Ecosystems in the Caribbean|date=19 February 2014 |publisher=World Resources Institute}}</ref> Študija v Belizeju je ocenila vrednost storitev grebenov in mangrov na 395–559 milijonov dolarjev letno.<ref>{{navedi splet|url=http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Coastal Capital: Belize: The Economic Contribution of Belize's Coral Reefs and Mangroves|last1=Cooper|first1=Emily|last2=Burke|first2=Lauretta |year=2008|access-date=April 6, 2011|last3=Bood|first3=Nadia}}</ref> Bermudski koralni grebeni otoku zagotavljajo gospodarske koristi v povprečju v vrednosti 722 milijonov dolarjev letno, na podlagi šestih ključnih ekosistemskih storitev, so sporočili Sarkis in sod. (2010).<ref>{{navedi splet |url=http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Total Economic Value of Bermuda's Coral Reefs. Valuation of ecosystem Services|last1=Sarkis|first1=Samia|last2=van Beukering|first2=Pieter J.H. |year=2010|access-date=May 29, 2015|last3=McKenzie |first3=Emily}}</ref> === Zaščita obale === Koralni grebeni ščitijo obale z absorpcijo energije valov, številni majhni otoki pa ne bi obstajali brez grebenov. Koralni grebeni lahko zmanjšajo energijo valov za 97 %, kar pomaga preprečiti izgubo življenj in materialno škodo. Obale, zaščitene s koralnimi grebeni, so tudi bolj stabilne glede erozije kot tiste brez njih. Grebeni lahko ublažijo valove prav tako dobro ali celo bolje kot umetne strukture, zasnovane za obalno obrambo, kot so valobrani.<ref>{{cite journal |last1=Ferarrio|display-authors=et al |first1=F. |title=The effectiveness of coral reefs for coastal hazard risk reduction and adaptation. |journal=Nature Communications |date=2014 |volume=5 |article-number=3794 |doi=10.1038/ncomms4794 |pmid=24825660 |pmc=4354160 |bibcode=2014NatCo...5.3794F }}</ref> Ocenjujejo, da lahko 197 milijonov ljudi, ki živijo pod 10 m nadmorske višine in znotraj 50 km od grebena, posledično zmanjša tveganje zaradi grebenov. Obnova grebenov je bistveno cenejša od gradnje umetnih valobranov v tropskem okolju. Pričakovana škoda zaradi poplav bi se podvojila, stroški zaradi pogostih neurij pa bi se potrojili brez najvišjega metra grebenov. Pri stoletnih nevihtah bi se škoda zaradi poplav povečala za 91 % na 272 milijard ameriških dolarjev brez zgornjega števca.<ref>{{cite journal |last1=Beck, M.|display-authors=et al |title=The global flood protection savings provided by coral reefs |journal=Nature Communications |date=2018 |volume=9 |issue=1 |article-number=2186 |doi=10.1038/s41467-018-04568-z|pmid=29895942 |pmc=5997709 |bibcode=2018NatCo...9.2186B }}</ref> === Ribištvo === Vsako leto se iz koralnih grebenov ulovi približno šest milijonov ton rib. Dobro upravljani grebeni imajo povprečni letni pridelek 15 ton morskih sadežev na kvadratni kilometer. Samo ribolov na koralnih grebenih v jugovzhodni Aziji letno prinese približno 2,4 milijarde dolarjev morskih sadežev. == Grožnje == [[File:Bleached coral (24577819729).jpg|thumb|upright=1.2|Na tem delu Velikega koralnega grebena v Avstraliji se je zgodil pomemben dogodek beljenja koral]] {{ external media| float = right| width = 270px| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=aGGBGcjdjXA&ab_channel=Netflix Chasing Coral] – inventing the first time-lapse camera to record bleaching events as they happen (Netflix, full episode)}} Od svojega nastanka pred 485 milijoni let so se koralni grebeni soočali s številnimi grožnjami, vključno z boleznimi,<ref>{{navedi knjigo |last1=Peters |first1=Esther C. |title=Coral Reefs in the Anthropocene |url=https://archive.org/details/coralreefsinanth0000birk |chapter=Diseases of Coral Reef Organisms |date=2015 |pages=[https://archive.org/details/coralreefsinanth0000birk/page/147 147]–178 |doi=10.1007/978-94-017-7249-5_8 |publisher=Springer Netherlands |language=en|isbn=978-94-017-7248-8 }}</ref> plenjenjem,<ref>{{cite journal |last1=Bradbury |first1=R. H. |last2=Hammond |first2=L. S. |last3=Moran |first3=P. J. |last4=Reichelt |first4=R. E. |title=Coral reef communities and the crown-of-thorns starfish: Evidence for qualitatively stable cycles |url=https://archive.org/details/journal-of-theoretical-biology_1985-03-07_113_1/page/69 |journal=Journal of Theoretical Biology |date=7 March 1985 |volume=113 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1016/S0022-5193(85)80076-X |bibcode=1985JThBi.113...69B |issn=0022-5193}}</ref> invazivnimi vrstami, bioerozijo zaradi paše rib,<ref>{{cite journal |last=Hutchings |first=P.A. |title=Biological destruction of coral reefs |doi=10.1007/BF00298083 |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1 |pages=1–17 |year=1986 |bibcode=1986CorRe...4..239H|s2cid=34046524 }}</ref> cvetenjem alg in geološkimi nevarnostmi. Nedavne človeške dejavnosti predstavljajo nove grožnje. Od leta 2009 do 2018 so se koralni grebeni po vsem svetu zmanjšali za 14 %.<ref>{{navedi splet|last=Visser|first=Nick|date=2021-10-05|title=Planet Lost Startling Amount Of Coral Reefs In 10 Years, Report Finds|url=https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f|url-status=live|access-date=2021-10-05|website=HuffPost|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005112753/https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f |archive-date=5 October 2021 }}</ref> Med človeške dejavnosti, ki ogrožajo korale, spadajo rudarjenje koral, ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu<ref>{{cite journal |last1=Clark |first1=Malcolm R. |last2=Tittensor |first2=Derek P. |title=An index to assess the risk to stony corals from bottom trawling on seamounts |journal=Marine Ecology |date=2010 |volume=31 |issue=s1 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1439-0485.2010.00392.x |bibcode=2010MarEc..31..200C |language=en |issn=1439-0485|doi-access=free }}</ref> ter kopanje kanalov in dostopov do otokov in zalivov, kar lahko vse poškoduje morske ekosisteme, če se ne izvaja trajnostno. Druge lokalizirane grožnje so ribolov z eksplozijo, prekomerni ribolov, prekomerno rudarjenje koral in onesnaževanje morja, vključno z uporabo prepovedanega biocida proti obraščanju tributiltitra; čeprav jih v razvitih državah ni, se te dejavnosti nadaljujejo na območjih z malo okoljske zaščite ali slabim izvrševanjem predpisov.<ref>{{navedi novice |title=Blast fishing |url=https://stopillegalfishing.com/issues/blast-fishing/ |website=Stop Illegal Fishing |access-date=15 November 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Magnuson-Stevens Act: A unique charge for sustainable seafood {{!}} National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://www.noaa.gov/explainers/magnuson-stevens-act-unique-charge-for-sustainable-seafood |website=www.noaa.gov |access-date=15 November 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Coral |url=https://www.fws.gov/international/animals/coral.html |publisher=US Fish and Wildlife Service |access-date=15 November 2019 |archive-date=29 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529020151/https://www.fws.gov/international/animals/coral.html }}</ref> Kemikalije v kremah za sončenje lahko prebudijo latentne virusne okužbe pri zooksantelah in vplivajo na razmnoževanje.<ref>{{navedi novice|url=https://www.scientificamerican.com/article/why-is-hawaii-banning-sunscreen/|title=Why Is Hawaii Banning Sunscreen?|last=Stierwalt|first=Everyday Einstein Sabrina|work=Scientific American|access-date=2018-08-19|language=en}}</ref> Vendar pa se je izkazalo, da koncentracija turističnih dejavnosti prek platform na morju omejuje širjenje bolezni koral med turisti.<ref>{{cite journal|last=Lamb|first=Joleah |author2=Bette Willis|title=Using coral disease prevalence to assess the effects of concentrating tourism activities on offshore reefs in a tropical marine park|url=https://archive.org/details/sim_conservation-biology_2011-10_25_5/page/1044|journal=Conservation Biology|date=August 16, 2011|volume=25 |issue=5|pages=1044–1052|doi=10.1111/j.1523-1739.2011.01724.x|pmid=21848962|bibcode=2011ConBi..25.1044L |s2cid=12979332 |doi-access=free}}</ref> Emisije toplogrednih plinov predstavljajo širšo grožnjo zaradi dviga temperature morja in dviga morske gladine, kar povzroča široko razbarvanje koral in izgubo koralnega pokrova.<ref>{{navedi splet|title=Caribbean coral reefs may disappear within 20 years: Report |url=https://news.biharprabha.com/2014/07/caribbean-coral-reefs-may-disappear-within-20-years-report/|work=IANS|publisher=news.biharprabha.com|access-date=3 July 2014}}</ref> Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše nevihte ter spreminjajo vzorce oceanskega kroženja, kar lahko uniči koralne grebene.<ref>[https://oceanservice.noaa.gov/facts/coralreef-climate.html How does climate change affect coral reefs?]</ref> Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na korale z zmanjšanjem stopnje kalcifikacije in povečanjem stopnje raztapljanja, čeprav lahko korale prilagodijo svoje kalcifikacijske tekočine spremembam pH morske vode in ravni karbonata, da ublažijo vpliv.<ref>{{cite journal |last1=McCulloch |first1=Malcolm T. |last2=D'Olivo |first2=Juan Pablo |last3=Falter |first3=James |last4=Holcomb |first4=Michael |last5=Trotter |first5=Julie A. |title=Coral calcification in a changing World and the interactive dynamics of pH and DIC upregulation |journal=Nature Communications |date=30 May 2017 |volume=8 |issue=1 |article-number=15686 |doi=10.1038/ncomms15686 |pmid=28555644 |pmc=5499203 |bibcode=2017NatCo...815686M |language=en |issn=2041-1723}}</ref><ref>Cooley, S., D. Schoeman, L. Bopp, P. Boyd, S. Donner, D.Y. Ghebrehiwet, S.-I. Ito, W. Kiessling, P. Martinetto, E. Ojea, M.-F. Racault, B. Rost, and M. Skern-Mauritzen, 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter03.pdf Chapter 3: Oceans and Coastal Ecosystems and Their Services]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [H.-O. Pörtner, D.C., Roberts, M., Tignor, E.S., Poloczanska, K., Mintenbeck, A., Alegría, M., Craig, S., Langsdorf, S., Löschke, V., Möller, A., Okem, B., Rama (eds.). Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA, pp. 379–550, doi:10.1017/9781009325844.005.</ref> Vulkansko in človeško onesnaženje z aerosoli lahko vpliva na regionalne temperature morske površine. Leta 2011 sta dva raziskovalca predlagala, da se »obstoječi morski nevretenčarji soočajo z enakimi sinergističnimi učinki več stresorjev«, ki so se pojavili med izumrtjem ob koncu perma. Ta rod »s slabo puferirano dihalno fiziologijo in apnenčastimi lupinami«, kot so korale, je bil še posebej ranljiv.<ref>{{cite journal|author=Clapham ME and Payne|doi=10.1130/G32230.1|title=Acidification, anoxia, and extinction: A multiple logistic regression analysis of extinction selectivity during the Middle and Late Permian|url=https://archive.org/details/sim_geology_2011-11_39_11/page/1059|year=2011|journal=Geology|volume=39|issue=11|pages=1059–1062|bibcode = 2011Geo....39.1059C }}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Payne JL, Clapham ME|doi=10.1146/annurev-earth-042711-105329|title=End-Permian Mass Extinction in the Oceans: An Ancient Analog for the Twenty-First Century?|year=2012|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=40 |issue=1|pages=89–111|bibcode = 2012AREPS..40...89P }}</ref><ref>[https://www.nytimes.com/2012/05/01/science/new-studies-of-permian-extinction-shed-light-on-the-great-dying.html Life in the Sea Found Its Fate in a Paroxysm of Extinction] ''New York Times'', April 30, 2012.</ref> Korale se na stres odzivajo z 'beljenjem' oziroma izločanjem svojih pisanih zooksantelatnih endosimbiontov. Korale z zooksantelami iz klada C so običajno občutljive na beljenje zaradi vročine, medtem ko so korale z odpornejšim kladom A ali D običajno odporne,<ref>{{Cite journal |last1=Abrego |first1=D. |last2=Ulstrup |first2=K. E |last3=Willis |first3=B. L |last4=van Oppen |first4=M. J.H |date=2008-10-07 |title=Species-specific interactions between algal endosymbionts and coral hosts define their bleaching response to heat and light stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |language=en |volume=275 |issue=1648 |pages=2273–2282 |doi=10.1098/rspb.2008.0180 |pmid=18577506 |pmc=2603234 |issn=0962-8452}}</ref> prav tako pa tudi trpežnejši rodovi koral, kot sta ''Porites'' in ''Montipora''.<ref name=Guest2012>{{cite journal |last1=Guest |first1=James R. |last2=Baird |first2=Andrew H. |last3=Maynard |first3=Jeffrey A. |last4=Muttaqin |first4=Efin |last5=Edwards |first5=Alasdair J. |last6=Campbell |first6=Stuart J. |last7=Yewdall |first7=Katie |last8=Affendi |first8=Yang Amri |last9=Chou |first9=Loke Ming |title=Contrasting Patterns of Coral Bleaching Susceptibility in 2010 Suggest an Adaptive Response to Thermal Stress |journal=PLOS ONE |date=9 March 2012 |volume=7 |issue=3 |article-number=e33353 |doi=10.1371/journal.pone.0033353 |pmid=22428027 |pmc=3302856 |bibcode=2012PLoSO...733353G |language=en |issn=1932-6203|doi-access=free }}</ref> Vsakih 4–7 let dogodek [[El Niño]] povzroči beljenje nekaterih grebenov s toplotno občutljivimi koralami, pri čemer je bilo beljenje še posebej razširjeno v letih 1998 in 2010.<ref name="natgeo2006" >{{navedi splet | title=Global Warming Has Devastating Effect on Coral Reefs, Study Shows|first=Sean |last=Markey|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060614171831/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-date=14 June 2006|publisher=National Geographic News|date=May 16, 2006}}</ref> Vendar pa grebeni, ki doživijo hudo beljenje, postanejo odporni na prihodnje beljenje zaradi vročine,<ref>{{cite journal |last1=Maynard |first1=J. A. |last2=Anthony |first2=K. R. N. |last3=Marshall |first3=P. A. |last4=Masiri |first4=I. |title=Major bleaching events can lead to increased thermal tolerance in corals |url=https://archive.org/details/marine-biology_2008-08_155_2/page/173 |journal=Marine Biology |date=1 August 2008 |volume=155 |issue=2 |pages=173–182 |doi=10.1007/s00227-008-1015-y |bibcode=2008MarBi.155..173M |s2cid=85935124 |language=en |issn=1432-1793}}</ref><ref name=Thompson2009>{{cite journal |last1=Thompson |first1=D. M. |last2=van Woesik |first2=R. |title=Corals escape bleaching in regions that recently and historically experienced frequent thermal stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=22 August 2009 |volume=276 |issue=1669 |pages=2893–2901 |doi=10.1098/rspb.2009.0591 |pmid=19474044 |pmc=2817205 }}</ref> zaradi hitre usmerjene selekcije. Podobna hitra prilagoditev lahko zaščiti koralne grebene pred globalnim segrevanjem.<ref>{{cite journal |last1=Matz |first1=Mikhail V. |last2=Treml |first2=Eric A. |last3=Aglyamova |first3=Galina V. |last4=Bay |first4=Line K. |title=Potential and limits for rapid genetic adaptation to warming in a Great Barrier Reef coral |journal=PLOS Genetics |date=19 April 2018 |volume=14 |issue=4 |article-number=e1007220 |doi=10.1371/journal.pgen.1007220 |pmid=29672529 |pmc=5908067 |language=en |issn=1553-7404 |doi-access=free }}</ref> Obsežna sistematična študija koralne skupnosti na otoku Jarvis, ki je med letoma 1960 in 2016 doživela 10 dogodkov beljenja koral, ki so sovpadali z El Niñom, je pokazala, da si je greben po hudih dogodkih opomogel od skoraj popolne smrtnosti.<ref name=Barkley2018>{{Cite journal|last1=Barkley|first1=Hannah C.|last2=Cohen|first2=Anne L.|last3=Mollica|first3=Nathaniel R.|last4=Brainard|first4=Russell E.|last5=Rivera|first5=Hanny E.|last6=DeCarlo |first6=Thomas M.|last7=Lohmann|first7=George P.|last8=Drenkard|first8=Elizabeth J.|last9=Alpert|first9=Alice E.|date=2018-11-08|title=Repeat bleaching of a central Pacific coral reef over the past six decades (1960–2016) |journal=Communications Biology|language=En|volume=1|issue=1|page=177|doi=10.1038/s42003-018-0183-7|pmid=30417118|pmc=6224388|issn=2399-3642}}</ref> === Turisti na grebenih === V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat. Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo. === Koralne hiše === Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti. == Glej tudi == * [[atol]] * [[pregradni greben]] * [[ravni greben]] * [[obalni greben]] * [[življenje ob koralnem grebenu]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}} ;{{ikona en}} * [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work] * [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life] * [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance] * [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA) * [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN) * [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralni grebeni| ]] [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Reliefne oblike]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] d3894z6fo4eoscg50rad8w2wgqalmde Portal:V novicah 100 225722 6772791 6772738 2026-10-31T13:48:43Z TadejM 738 vrnjena novica; ne vem, zakaj je bilo to odstranjeno 6772791 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] ;15. oktober * V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;4. junij * V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) ;11. oktober * V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)] ;25. oktober * Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] ;28. oktober * V trčenju hitrih potniških vlakov južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 69 ljudi, približno sto je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/stevilo-zrtev-zelezniske-nesrece-se-je-povzpelo-na-69-zvocni-posnetek-kaze-na-clovesko-napako/798384 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] ;18. september * V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)] ;15. oktober * [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] ; 18. oktober * Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|October 2026}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 5po7jbp6ewr6qdfyyv5nva1llcu42t9 6772847 6772791 2026-10-31T15:58:30Z TadejM 738 +np 6772847 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] ;15. oktober * V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;4. junij * V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) ;11. oktober * V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)] ;25. oktober * Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] ;28. oktober * V [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 |trčenju hitrih potniških vlakov]] južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 69 ljudi, približno sto je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/stevilo-zrtev-zelezniske-nesrece-se-je-povzpelo-na-69-zvocni-posnetek-kaze-na-clovesko-napako/798384 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] ;18. september * V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)] ;15. oktober * [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] ; 18. oktober * Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|October 2026}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> nve4ey5iu9ybq9oqb41pj2a9bv7kwzc Predloga:Ministri za javno upravo Republike Slovenije 10 227229 6772893 5726505 2026-10-31T18:08:02Z Pv21 142817 Props 6772893 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Ministri za javno upravo Republike Slovenije | title = [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] | listclass = hlist | list1 = * [[Gregor Virant]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Rudi Medved]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Franc Props]] }}<noinclude> [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> dar919twt7uk3zsavraqmelwqt3ues8 Slovenija ima talent 0 231363 6772980 6707125 2026-10-31T21:46:21Z ~2026-58075-84 268214 /* Sezone */ 6772980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Slovenija ima talent | slika = [[Slika:Slovenija ima talent.jpg|300px|Logotip šova]] | naslov = Logotip šova | žanr = [[Televizijska oddaja]] / [[resničnostni šov]] | čas_trajanja = 100 minut (V živo okoli 150 minut) | avtor = | uvodna_špica = | skladatelj = | glavni_igralci = | država = {{SLO}} | jezik = Slovenski | število_predvajanih sezon = 10 | število_predvajanih epizod = 130 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | režiser = | lokacija snemanja = [[Ljubljanska Drama]], [[Ljubljanska opera]] in [[POP TV]] | čas_snemanja = | produkcijska_hiša = [[Pro Plus]] | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[POP TV]] / [[VOYO]] | začetek/konec = 21. marec 2010 - še vedno traja | zunanje_povezave = Zunanje povezave | spletna_stran = {{url|http://slovenijaimatalent.si}} }} '''Slovenija ima talent''' je slovenska televizijska oddaja, posneta po licenci oddaje Got Talent, ki se je predvajala že v več kot 30 državah sveta. Producira in predvaja jo [[POP TV]]. Prva sezona je potekala od 21. marca do 6. junija 2010, oddaja pa je postala [[Slovenija ima talent#Gledanost|najbolj gledana oddaja desetletja na slovenskih televizijah]]. Vse avdicijske oddaje so posnete vnaprej, polfinala in finale pa potekajo v živo. Podjetje [[Pro Plus]], ki ustvarja vodilna komercialna programa POP TV in [[Kanal A]], je najprej odkupilo licenco šova samo za štiri sezone. == Opis šova == Ustvarjalci oddaje iščejo najboljše talente v kateremkoli žanru ali spretnosti. To je lahko [[petje]], [[ples]], [[žongliranje]], [[požiranje ognja]], [[igranje na citre]], [[jodlanje]], [[dresiranje psov]], [[trebušni ples]], [[hoja po vrvi]], [[štrikanje]] ali karkoli drugega. Pred izborom, ki potekajo po večjih slovenskih mestih, sledijo avdicije pred žirijo v [[Ljubljanska Drama|Ljubljanski Drami]] (1. in 2. sezona) ali [[Ljubljanska opera|operi]] (od 3. do 7. sezone) ali v [[POP TV|studiu Pop tv]] (8. in 9. sezona). Po avdicijah odberejo 50 (30) najboljših tekmovalcev. Ti so uvrščeni v 5 polfinalnih oddaj. V polfinalnih in finalni oddaji gledalci preko telefonov glasujejo za svojega favorita. Prvi po številu glasov je takoj uvrščen v veliki finale, med drugo- in tretje-uvrščenim pa odloča žirija. Če se žirija soglasno ne more odločiti (2-2), potem popolnoma odločajo glasovi gledalcev. V velikem finalu tako nastopa 10 najboljših kandidatov, ki se borijo za glavno nagrado. == Oblika == === Predizbori === Predizobri potekajo v večjih slovenskih mestih pred strokovno komisijo, ki ni enaka žiriji. === Avdicije === Avdicije potekajo pred sodniki in občinstvom v živo v Ljubljanski Drami (1. in 2. sezona) in od tretje sezone v Operi ali studiu [[POP TV]]. Žirant lahko kadarkoli kandidata prekine s pritiskom na rdeči gumb, kar pomeni, da mu nastop ni všeč. Ko vsi štirje pritisnejo na rdeči gumb, mora nastopajoči nastop prekiniti. Žirija se po nastopu odloči, ali bo nastopajoči šel naprej ali ne, kar pa ne pomeni nujno, da gre v polfinale. Od četrte sezone lahko vsak žirant pritisne zlati gumb in s tem omogoči tekmovalcu, da se neposredno uvrsti v polfinale, pravico da tega imata tudi voditelja. Zlati gumb lahko posamezni žirant oz. voditelja pritisneta samo enkrat v sezoni. Žiranti v zadnji avdicijski oddaji izberejo najboljših 50 oziroma od tretje sezone 30 polfinalistov. Od druge sezone dalje se žiranti o polfinalistih odločajo v posebni oddaji po avdicijah. === Polfinalne oddaje === Polfinalne oddaje potekajo v studiu [[POP TV]]. V vsaki se 10 polfinalistov (od tretje sezone 6 polfinalistov (v 5. in 9. sezoni samo 5)) bori za dve mesti v finalu. Žirija v polfinalu in finalu še vedno lahko prekine nastop, če jim ni všeč. Pred oddajo in po nastopih gledalci glasujejo za svojega favorita. Voditelja na koncu povesta, kdo je zmagal – ta se neposredno uvrsti v finale – in kdo je po glasovih na drugem in na tretjem mestu. Drugega finalista izbere žirija tako, da se odloči med drugim in tretjim. Od tretje sezone so pred finalom predvajali oddajo o zakulisju polfinalih, v 9. sezoni pa podrobno predstavitev finalistov. === Finale === V finalu se 10 finalistov pomeri za glavno nagrado 50.000 €. Pred oddajo in po nastopih gledalci glasujejo za svojega favorita. Voditelja na koncu povesta, katera dva finalista imata največ glasov in potem še kdo je zmagal. Finale je prvo sezono potekal v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], drugo sezono pa [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Od tretje sezone se finale odvija v studiu [[POP TV]]. == Sezone == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! rowspan="2" colspan=2| Sezona ! rowspan="2" | Število<br>oddaj ! colspan="2" | Originalno predvajanje ! colspan="3" | Zmagovalec |- ! Začetek sezone ! Konec sezone ! Ime ! Starost ! Dejavnost |- | style="background: #2E5894;" | | '''[[Slovenija ima talent (1. sezona)|1.]]''' | 12 | 21. marec 2010 | 6. junij 2010 | [[Lina Kuduzović]] | 7 let | petje |- | style="background: #318CE7;" | | '''[[Slovenija ima talent (2. sezona)|2.]]''' | 13 | 20. marca 2011 | 6. junij 2011 | [[Julija Kramar]] | 35 let | petje |- | style="background: #8A2BE2;" | | '''[[Slovenija ima talent (3. sezona)|3.]]''' | 14 | 17. marec 2013 | 16. junij 2013 | [[Alja Krušič]] | 16 let | petje |- | style="background: #2E5894;" | | '''[[Slovenija ima talent (4. sezona)|4.]]''' | 13 | 28. september 2014 | 21. december 2014 | [[Jana Šušteršič]] | 29 let | petje |- | style="background: #318CE7;" | | '''[[Slovenija ima talent (5. sezona)|5.]]''' | 13 | 20. september 2015 | 13. december 2015 | [[Jernej Kozan]] | 22 let | ples |- | style="background: #8A2BE2;" | | '''[[Slovenija ima talent (6. sezona)|6.]]''' | 13 | 25. september 2016 | 18. december 2016 | [[WildArt]] | 14 let | godalni duo |- | style="background: #2E5894;" | | '''[[Slovenija ima talent (7. sezona)|7.]]''' | 13 | 30. september 2018 | 23. december 2018 | Tjaša Dobravec | 23 let | ples ob drogu |- | style="background: #318CE7;" | | '''[[Slovenija ima talent (8. sezona)|8.]]''' | 13 | 26. september 2021 | 19. december 2021 | Tajda Korče | 15 let | gimnastika |- | style="background: #8A2BE2;" | | '''[[Slovenija ima talent (9. sezona)|9.]]''' | 13 | 24. september 2023 | 17. december 2023 | Domen Kljun | 25 let | petje |- | style="background: #2E5894;" | | '''[[Slovenija ima talent (10. sezona)|10.]]''' | 13 | 29. september 2024 | 22. december 2024 | Edvard in Frida Kaloh | 8 in 7 let | pomnjenje in računanje |- | style="background: #318CE7;" | | '''[[Slovenija ima talent (11. sezona)|11.]]''' | *12-13 | Prva polovica 2027 | Prva polovica 2027 | | | |} == Voditelji == Vsako sezono sta oddaje vodila dva voditelja. {| class="wikitable nowrap unsortable" style="text-align:center; font-size:90%" |- ! rowspan="2" scope="col" | Voditelja ! colspan="19" style="text-align:center" scope="col" | Sezone |- ! width="15"| [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1]]<br/><small>2010</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (2. sezona)|2]]<br/><small>2011</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (3. sezona)|3]]<br/><small>2013</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (4. sezona)|4]]<br/><small>2014</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (5. sezona)|5]]<br/><small>2015</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6]]<br/><small>2016</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (7. sezona)|7]]<br/><small>2018</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (8. sezona)|8]]<br/><small>2021</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (9. sezona)|9]]<br/><small>2023</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (10. sezona)|10]]<br/><small>2024</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (11. sezona)|11]]<br/><small>2026</small> |- ! scope="row" | [[Peter Poles]] | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="2" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Vid Valič]] | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="6" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Matej Puc]] | colspan="2" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="8" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Jože Robežnik]] | colspan="2" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="8" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Domen Valič]] | colspan="5" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="4" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Sašo Stare]] | colspan="6" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | |- ! scope="row" | [[Melani Mekicar]] | colspan="10" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | |} == Žirija == Žirijo so prve 4. sezone sestavljali trije žirantje, od 5. sezone pa štirje žiranti. {| class="wikitable nowrap unsortable" style="text-align:center; font-size:90%" |- ! rowspan="2" scope="col" | Člani žirije ! colspan="19" style="text-align:center" scope="col" | Sezone |- ! width="15"| [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1]]<br/><small>2010</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (2. sezona)|2]]<br/><small>2011</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (3. sezona)|3]]<br/><small>2013</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (4. sezona)|4]]<br/><small>2014</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (5. sezona)|5]]<br/><small>2015</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6]]<br/><small>2016</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (7. sezona)|7]]<br/><small>2018</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (8. sezona)|8]]<br/><small>2021</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (9. sezona)|9]]<br/><small>2023</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (10. sezona)|10]]<br/><small>2024</small> ! width="15"| [[Slovenija ima talent (11. sezona)|11]]<br/><small>2026</small> |- ! scope="row" | [[Brane Kastelic]] | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="9" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Lucienne Lončina]] | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="9" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Branko Čakarmiš]] | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="3" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Damjan Damjanovič]] | colspan="2" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="8" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Ana Klašnja]] | colspan="2" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Rok Golob]] | colspan="3" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | colspan="7" bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Lado Bizovičar]] | colspan="4" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | ● |- ! scope="row" | [[Marjetka Vovk]] | colspan="4" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Andrej Škufca]] | colspan="8" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="FFFF66" | | bgcolor="lightgrey" | |- ! scope="row" | [[Alya]] | colspan="10" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | ● |- ! scope="row" | [[Nuška Drašček]] | colspan="10" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | ● |- ! scope="row" | [[Borut Pahor]] | colspan="10" bgcolor="lightgrey" | | bgcolor="FFFF66" | ● |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nominacija !! Nagrada<br>Da/Ne |- | rowspan="1" | 2011 | Nominacija za strokovni [[Viktor (nagrada)|viktor]] za najboljšo zabavno TV-oddajo | style="text-align:center" bgcolor=lightgreen|Da |- | rowspan="1" | 2011 | Nominacija za [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo TV-oddajo | style="text-align:center" bgcolor=lightgreen|Da |- | rowspan="1" | 2012 | Nominacija za strokovni [[Viktor (nagrada)|viktor]] za najboljšo zabavno TV-oddajo | style="text-align:center" bgcolor=salmon|Ne |- | rowspan="1" | 2014 | Nominacija za strokovni [[Viktor (nagrada)|viktor]] za najboljšo zabavno TV-oddajo | style="text-align:center" bgcolor=salmon|Ne |- |2017 |Nominacija za [[Žarometi (nagrada)|žaromete]] za zabavna TV-oddaja leta | style="text-align:center" bgcolor=salmon|Ne |- |2017 |Nominacija za [[Žarometi (nagrada)|žaromete]] za tekmovalna TV-oddaja leta | style="text-align:center" bgcolor=salmon|Ne |} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{-}} {{Slovenija ima talent}} {{Trenutna lastna produkcija POP TV}} [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] [[Kategorija:Pro Plus]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenija ima talent|*]] qq8u3wlyohnu4myvn90f03mel913kg4 Karitejevo maslo 0 232960 6773027 6718589 2026-11-01T00:47:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773027 wikitext text/x-wiki {{Multiple image |direction=vertical |image1=Mélange du Beurre de karité et huiles essentielles dans une boite pour massage 02.jpg|thumb |caption1=Posoda karitejevega masla, kot se prodaja v Beninu |image2=Vitellaria paradoxa MS4195.JPG |caption2=Semena karitejevega drevesa – surovine za proizvodnjo olja }} [[File:Shea Process.webm|thumb|The Shea Nut.]] [[File:Children transporting crushed shea nut in Ghana.jpg|thumb|upright|Otroci prevažajo zdrobljene karitejeve oreščke v Jisonaayili v Gani]] [[File:Wala Women Making Shea Butter 6.jpg|thumb|Ženske Wala prodajajo karitejevo maslo v Gani]] [[File:Préparation du beurre de Karité - Mali.jpeg|thumb|Tradicionalna priprava karitejevega masla v Maliju]] [[File:A young lady selling shea butter in Ghana.jpg|thumb|left||Mlada ženska prodaja karitejevo maslo v Gani.]] '''Karitejevo maslo''' ({{langx|bm|ߛߌ߮ߕߎߟߎ|sìtulu}}<ref>{{Cite dictionary|title=S|dictionary=Manding (Bambara/Dioula) Dictionary|url=https://dictionary.ankataa.com/lexicon.php?letter=23#e1982|access-date=May 15, 2022|publisher=An ka taa|language=en}}</ref>) je maščoba (triglicerid; predvsem [[oleinska kislina|oleinska]] in [[stearinska kislina]]), pridobljena iz oreščkov afriškega [[karitejevo drevo|karitejevega drevesa]] (''Vitellaria paradoxa'').<ref name="Ullmann">{{cite encyclopedia|year=2002|encyclopedia=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry|publisher=Wiley-VCH|doi=10.1002/14356007.a10_173|isbn=978-3527306732|author=Alfred Thomas|place=Weinheim|chapter=Fats and Fatty Oils}}</ref> Surovo je slonokoščene barve in se običajno rumeno barva s korenino borututu ali [[Palmovo olje|palmovim oljem]]. V kozmetiki se pogosto uporablja kot vlažilna krema ali losjon. Je užitno in se v nekaterih afriških državah uporablja pri pripravi hrane.<ref name="Lost crops of Africa">{{navedi knjigo|url=http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=11763&page=303 |title=Lost Crops of Africa: Volume II: Vegetables (2006) |author=National Research Council |isbn=978-0-309-10333-6|date=2006-10-31 |publisher=National Academies Press }}</ref> Občasno se meša z drugimi olji kot nadomestek za kakavovo maslo, čeprav je okus opazno drugačen.<ref name="sheatreeproducts">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/docrep/008/y5918e/y5918e11.htm|title=Reinforcing sound management through trade: shea tree products in Africa |author=E. T. Masters, J. A. Yidana and P. N. Lovett |year=2004}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.inra.fr/sae2/publications/cahiers/pdf/fold.pdf |author=Fold, N. 2000. |title=A matter of good taste? Quality and the construction of standards for chocolate in the European Union. ''Cahiers d'Economie et Sociologie Rurales'', 55/56: 92–110|date=2013-01-14 }}</ref> Znan je po številnih lokalnih imenih, kot so dagbansko ''kpakahili'', valijsko ''taama'', tvi ''nkuto'', ''kaɗe'' ali ''kaɗanya'' v jeziku hausa, ''òkwùmá'' v jeziku igbo, jorubski ''òrí'' in volofski ''karité'' v [[Senegal]]u.<ref name="goreja">{{navedi knjigo |title=Shea Butter: The Nourishing Properties of Africa's Best-Kept Natural Beauty Secret |last=Goreja |first=W. G. |year=2004 |chapter=2 |page=5 |publisher=TNC International |chapter-url=https://books.google.com/books?id=6iQjwr9v84gC&q=shea+butter |isbn=9780974296258}}</ref> V jeziku Acholi je znan tudi kot ''Moo-yaa''.<ref>{{navedi splet |date=2020-09-14 |title=The wonder oil of the North |url=https://www.monitor.co.ug/uganda/special-reports/uganda-50/the-wonder-oil-of-the-north-1516304 |access-date=2024-02-20 |website=Monitor |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220123334/https://www.monitor.co.ug/uganda/special-reports/uganda-50/the-wonder-oil-of-the-north-1516304 |archive-date=2024-02-20 |url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Splošno ime je ''shísu'' ֛֭ߛ߭ߌ߭ߛߎ (dobesedno 'karitejevo drevo') v jeziku bambara v [[Mali]]ju. Drevo se v volofščini v Senegalu imenuje ''ghariti'', od tod izvira francosko ime drevesa in masla, ''karité''. Karitejevo drevo naravno raste v divjini v suhem savanskem pasu zahodne Afrike od Senegala na zahodu do [[Sudan]]a na vzhodu in do vznožja [[Etiopsko višavje|Etiopskega višavja]]. Pojavlja se v 21 državah afriške celine, in sicer v [[Benin]]u, [[Burkina Faso|Burkini Faso]], [[Kamerun]]u, [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriški republiki]], [[Čad]]u, [[Etiopija|Etiopiji]], [[Eritreja|Eritreji]], [[Gana|Gani]], [[Gvineja Bissau|Gvineji Bissau]], [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]], [[Mali]]ju, [[Niger|Nigru]], [[Nigerija|Nigeriji]], [[Senegal]]u, [[Sierra Leone|Sierri Leone]], [[Južni Sudan|Južnem Sudanu]], [[Sudan]]u, [[Togo|Togu]], [[Uganda|Ugandi]], [[Vzhodni Kongo|Demokratični republiki Kongo]], [[Kenija|Keniji]] in [[Gvineja|Gvineji]]. Ostanek ''Opus latericium'', najden na mestu srednjeveške vasi Saouga, je dokaz o proizvodnji karitejevega masla v 14. stoletju.<ref name=neu>*Neumann, K., et al. 1998. "Remains of woody plants from Saouga, a medieval west African village". ''Vegetation History and Archaeobotany'', 7:57–77.</ref> Maslo so v Veliko Britanijo uvažali do leta 1846.<ref>{{navedi novice|title= Shea Butter|newspaper=Stamford Mercury |date=28 August 1846 |page=2}}</ref> == Sestava in lastnosti == === Maščobnokislinski profili karitejevega masla === Karitejevo maslo je sestavljeno iz petih glavnih maščobnih kislin: palmitinska, stearinska, oleinska, linolna in arahinska (glej spodnjo tabelo). Približno 85 do 90 % maščobnih kislin predstavljata stearinska in oleinska kislina. Relativni delež teh dveh maščobnih kislin vpliva na konsistenco karitejevega masla. Stearinska kislina mu daje trdno konsistenco, medtem ko oleinska kislina vpliva na to, kako mehko ali trdo je karitejevo maslo, odvisno od temperature okolice. Deleži stearinske in oleinske kisline v karitejevih jedrcih in maslu se razlikujejo glede na razširjenost vrste. Ugandsko karitejevo maslo ima dosledno visoko vsebnost oleinske kisline in je pri toplih temperaturah okolice tekoče. Frakcionira se v tekočo in trdno fazo ter je vir tekočega karitejevega olja. Delež maščobnih kislin v zahodnoafriškem karitejevem maslu je veliko bolj spremenljiv kot v ugandskem karitejevem maslu, z vsebnostjo oleinske kisline od 37 do 55 %. Spremenljivost je lahko velika tudi lokalno, drevo, ki daje trdo maslo, pa lahko raste skupaj z drevesom, ki daje mehko maslo. Oreški se za lokalno proizvodnjo nabirajo na širokem območju, zato je konsistenca karitejevega masla odvisna od povprečnega profila maščobnih kislin prebivalstva. V zahodni Afriki ima karitejevo maslo iz regije Mossi Plateau v Burkini Faso višjo povprečno vsebnost stearinske kisline in je zato običajno trše kot karitejevo maslo iz drugih zahodnoafriških regij.[11] {| class="wikitable" |+ Sprememba maščobnih kislin<ref name = "Maranz Agroforestry Systems 60">{{cite journal | last1 = Maranz | first1 = Steven | last2 = Wiesman | first2 = Zeev | last3 = Bisgaard | first3 = Johan | last4 = Bianchi | first4 = Giorgio | title = Germplasm resources of ''Vitellaria paradoxa'' based on variations in fat composition across the species distribution range | url = https://archive.org/details/agroforestry-systems_2004_60_1/page/71 | journal = Agroforestry Systems | volume = 60 | issue=1 |pages = 71–76 | year = 2004 | doi = 10.1023/B:AGFO.0000009406.19593.90 | bibcode = 2004AgrSy..60...71M | s2cid = 2510852 }}</ref> |- ! Maščobne kisline !! Poprečje !! Min !! Max |- | 16:0 Palmitinska || 4,0 || 2,6 || 8,4 |- | 18:0 Stearinska || 41,5 || 25,6 || 50,2 |- | 18:1 Oleinska || 46,4 || 37,1 || 62,1 |- | 18:2 Linolna || 6,6 || 0,6 || 10,8 |- | 20:0 Arahinska || 1,3 || 0,0 || 3,5 |} === Fenolne spojine v karitejevem maslu === V pregledu iz leta 2014 so bile okarakterizirane in kvantificirane fenolne spojine v karitejevem maslu, pri čemer je bilo identificiranih 10 fenolnih spojin, od katerih je osem katehinov.<ref name=":6">{{cite journal |doi=10.1080/10408398.2011.604142 |title=Nutritional Composition of Shea Products and Chemical Properties of Shea Butter: A Review |journal=Critical Reviews in Food Science and Nutrition |volume=54 |issue=5 |pages=673–686 |year=2014 |last1=Honfo |first1=Fernande G. |last2=Akissoe |first2=Noel |last3=Linnemann |first3=Anita R. |last4=Soumanou |first4=Mohamed |last5=Van Boekel |first5=Martinus A. J. S. |pmid=24261539 |s2cid=6345738 }}</ref> Ta študija je tudi ugotovila, da se skupna koncentracija in relativni odstotki različnih fenolnih vsebnosti v karitejevih jedrcih razlikujejo od regije do regije. Avtorji so postavili hipotezo, da je skupna koncentracija fenolov v karitejevih jedrcih povezana s stopnjo okoljskega stresa, ki ga drevesa prenašajo. == Uporaba == Karitejevo maslo se v kozmetični industriji uporablja predvsem za izdelke za nego kože in las (bleščila za ustnice, šminke v stiku, vlažilne kreme in emulzije za kožo ter balzami za suhe in krhke lase). Uporabljajo ga tudi proizvajalci mila in masažnih olj, običajno v majhnih količinah, ker vsebuje veliko nemiljnih snovi, večje količine pa povzročijo mehkejše milo, ki ima manjšo čistilno sposobnost. Nekateri obrtniški proizvajalci mila uporabljajo karitejevo maslo v količinah do 25 % – Evropska unija pa ureja največjo uporabo okoli 28 %, vendar se to redko zgodi v komercialno proizvedenem milu zaradi visokih stroškov v primerjavi z olji, kot sta [[palmovo olje]] ali [[olivno olje]]. V nekaterih afriških državah, kot je Benin, se karitejevo maslo uporablja kot olje za kuhanje,<ref>{{navedi splet | url=https://www.theafricangourmet.com/2018/02/better-cooking-with-shea-butter.html?m=1 | title=Better Cooking with Shea Butter }}</ref> kot vodoodporni vosek, za frizerske namene, za izdelavo sveč in kot sestavina v zdravilnih mazilih. Uporabljajo ga izdelovalci tradicionalnih afriških tolkal za povečanje trajnosti lesa (kot so izrezljane školjke djembe), posušenih buč kalabaš in usnjenih trakov za uglaševanje. V prehrani ga pogosto uporabljajo namesto [[kakavovo maslo|kakavovega masla]] pri izdelavi čokolade, ker ne pušča madežev pri nihanju temperature. 100 odstotno karitejevo maslo je uporabno štiri leta. Uporablja se ga lahko za: * preprečevanje nosečniških strij * povečanje elastičnosti kože * nego poškodovane in suhe kože == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shea butter}} * [http://www.capsurlemonde.org/faso/karite.html ''L'or des femmes'' (Das Gold der Frauen) – Reportage über die Ernte und die Verwandlung der Nüsse zur Sheabutter in Burkina] bei Cap sur le Monde (französisch). * [https://www.erudit.org/revue/cgq/2004/v48/n133/009763ar.html ''La filière féminine du karité'' - (Die Karité-Connection) – Sheabutter ist ein wichtiger Rohstoff für die Kosmetikindustrie geworden] bei Érudit (französisch). * [https://www.academicjournals.org/app/webroot/article/article1380017959_Megnanou%20et%20al.pdf ''Physicochemical and microbiological characteristics of optimized and traditional shea butters from Côte d’Ivoire.''] In: ''African Journal of Biochemistry Research.'' 1(4), 2007, 41–47 (PDF; 99 kB), bei Academic Journals, abgerufen am 12. Mai 2019. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zeliščarstvo]] [[Kategorija:Protivnetne učinkovine]] [[Kategorija:Flora Afrike]] [[Kategorija:Nega kože]] 6occ7w8rpk9ih43w686yebie2vvz0r5 Andrej Petrič 0 233749 6772959 6586392 2026-10-31T20:59:36Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6772959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |field = [[organska kemija]] |alma_mater = [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] |work_institution = [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] |doctoral_advisor = [[Miha Tišler]] }} '''Andrej Petrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], * [[1. januar]] [[1952]], [[Ljubljana]]. Petrič je leta 1975 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] in prav tam 1984 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Strokovno se je izpopolnjeval v [[Združene države Amerike|ZDA]] na univerzah v [[Illinois]]u, [[Utah]]u in [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Leta 1975 se je zaposlil na FNT oziroma kasnejši [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]] v Ljubljani, kjer od leta 2001 deluje kot [[profesor|redni profesor]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{chemist-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrič, Andrej}} [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] 11vp2gkeua03xfshr0kmdmje5yq1w8z Liki serije Somrak 0 235553 6773158 6244601 2026-11-01T11:58:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773158 wikitext text/x-wiki '''Liki serije ''Somrak''''' so [[literarni lik]]i iz [[serija knjig|serije]] [[roman]]ov ''[[Somrak (serija)|Somrak]]''. == Glavni liki == === Bella Swan === {{glavni|Bella Swan}} '''Isabella Marie "Bella" Swan''' (kasneje '''Bella Cullen''') je najstnica, ki se v prvi knjigi, ''[[Somrak (roman)|Somraku]]'' preseli iz [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]], [[Arizona]] v [[Forks, Washington]], kjer živi s svojim očetom, Charliejem. Filmsko je Bello Swan upodobila [[Kristen Stewart]]. === Edward Cullen === {{glavni|Edward Cullen}} '''Edward Cullen''' (rojen '''Edward Anthony Masen''') je sedemnajstletni vampir, ki se je [[20. junij]]a [[1901]] rodil v [[Chicago|Chicagu]]. Ko je umiral za [[španska gripa|špansko gripo]], ga je dr. Carlisle Cullen spremenil v vampirja in sicer na željo njegove matere, Elizabeth. Njegova sposobnost je branje misli, kar sicer deluje na vseh ljudeh, razen na Belli. Filmsko je Edwarda Cullena upodobil [[Robert Pattinson]]. === Jacob Black === {{glavni|Jacob Black}} '''Jacob Black''' je najboljši prijatelj Belle Swan. Je [[Quileute]]čan in hkrati [[volkodlak]]. Filmsko je Jacoba Blacka upodobil [[Taylor Lautner]]. === Alice Cullen === {{glavni|Alice Cullen}} '''Alice Cullen''' (rojena kot '''Mary Alice Brandon''') je posvojena hči Carlisla in Esme, sestra Edwarda, Rosalie in Emmetta ter žena Jasperja. Njena posebnost je, da vidi v prihodnost. Filmsko je Alice Cullen upodobila [[Ashley Greene]].<ref name=first/> === Carlisle Cullen === {{glavni|Carlisle Cullen}} '''Carlisle Cullen''' (imenovan tudi '''Stregone Benefice'''<ref>[http://www.twilightlexiconblog.com/?p=38 Personal Correspondence #5 | Twilight Lexicon]</ref>) je Esmin mož ter oče Emmetta, Rosalie, Jasperja, Edwarda in Alice. Po poklicu je [[zdravnik]]. Umrl je v starosti 23 let, ko ga je na lovu za vampirji ugriznil nek star vampir. Filmsko je Carlisla Cullna upodobil [[Peter Facinelli]].<ref name=first>{{navedi novice|author=Larry Carroll|url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1581728/20080215/story.jhtml|title='Twilight' Character Film Portrayals|publisher=[[MTV]]|date=2008-02-19|accessdate=2008-02-21|archive-date=2010-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100325084755/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1581728/20080215/story.jhtml|url-status=dead}}</ref> === Esme Cullen === {{glavni|Esme Cullen}} '''Esme Cullen''' (rojena kot '''Esme Platt''', kasneje '''Esme Evenson''') je mati Edwarda, Alice in Emmetta Cullena ter Rosalie in Jasperja Hala, ter Carlislova žena. Rodila se je v letu [[1895]] v [[Columbus, Ohio|Columbusu]], [[Ohio]] in bila spremenjena v vampirko v starosti 26 let. Filmsko je Esme Cullen upodobila [[Elizabeth Reaser]]. === Rosalie Hale === {{glavni|Rosalie Hale}} '''Rosalie Hale''' je posvojena hčer Carlisla in Esme, sestra Edwarda, Jasperja in Alice ter žena Emmetta. Rojena je bila leta [[1915]] v [[Rochester, New York|Rochestru]], [[New York]] in umrla v starosti 18 let. Filmsko je Rosalie Hale upodobila [[Nikki Reed]].<ref name=reed/> === Emmett Cullen === {{glavni|Emmett Cullen}} '''Emmett Cullen''' (rojen kot '''Emmett McCarty'''<ref>[http://www.twilightlexiconblog.com/?p=23 Cullen, Emmett | Twilight Lexicon]</ref>) je Rosaliejin mož, Carlislov in Esmin posvojeni sin ter brat Edwarda, Alice in Jasperja. Rodil se je leta 1915 v [[Gatlinburg, Tennessee|Gatlinburgu]], [[Tennessee]], Rosalie pa ga je spremenila pri dvajsetih letih, leta [[1935]], ko ga je napadel [[medved]]. Filmsko je Emmetta Cullena upodobil [[Kellan Lutz]]. === Jasper Hale === {{glavni|Jasper Hale}} '''Jasper Hale''' (rojen kot '''Jasper Whitlock''') je mož Alice Cullen, posvojeni sin Carlisla in Esme ter brat Edwarda, Rosalie in Emmetta. Rojen je bil v [[Teksas]]u in se leta [[1861]] med [[državljanska vojna|državljansko vojno]] pridružil vojski. V starosti dvajset let ga je v vampirja spremenila vampirka po imenu Maria. Filmsko je Jasperja Hala upodobil [[Jackson Rathbone]]. === Renesmee Cullen === {{glavni|Renesmee Cullen}} '''Renesmee "Nessie" Carlie Cullen''' je pol-[[vampir]]ka pol-[[človek]], hči Edwarda Cullena in Belle Swan, ki se je rodila [[10. september|10. septembra]], tri dni pred rojstnim dnem svoje matere. Je tudi nečakinja Alice, Jasperja, Emmetta in Rosalie ter vnukinja Renée Dywer, Charlieja Swana in Carlisla ter Esme Cullen. Kasneje postane tudi partnerka Jacoba Blacka. == Vampirji == === Volturiji === {{glavni|Volturiji}} Klan vampirjev, poznan kot '''Volturiji''', živi v [[Volterra|Volterri]], [[Italija]]. So nekakšna kraljeva družina vampirjev.<ref>{{navedi novice | author=Denise Martin | url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/stephenie_meyer/index.html | title='Twilight': Stephenie Meyer lets her inner fangirl loose at the 'Breaking Dawn' concert series | publisher=[[Los Angeles Times]] | date=2008-08-08 | accessdate=2008-08-21 }}</ref> Člani Volturijev so Aro (ki ga je filmsko upodobil [[Michael Sheen]]), Caius (ki ga je filmsko upodobil [[Jamie Campbell Bower]]), Marcus (ki ga je filmsko upodobil [[Christopher Heyerdahl]]), Jane (ki jo je filmsko upodobila [[Dakota Fanning]]), Alec (ki ga je filmsko upodobil [[Cameron Bright]]), Demetri (ki ga je filmsko upodobil [[Charlie Bewley]]), Felix (ki ga je filmsko upodobil [[Daniel Cudmore]]) in Heidi (ki jo je filmsko upodobila [[Noot Seear]]).<ref name=Volturi>{{cite press release |title=Summit Entertainment Starts Production on The Twilight Saga: New Moon |publisher=[[Summit Entertainment]] |date=2009-04-15 |url=http://www.summit-ent.com/news.php?news_id=110 |accessdate=2009-04-15 }}</ref> Dakota Fanning, Cameron Bright, Charlie Bewley in Daniel Cudmore bodo svoj lik upodobili tudi v filmu ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'' iz leta [[2010]].<ref>{{cite press release |title=Summit Entertainment Starts Production on ''The Twilight Saga: Eclipse'' |publisher=[[Summit Entertainment]] |date=2009-08-18 |url=http://www.summit-ent.com/news.php?news_id=122 |accessdate=2009-08-18 }}</ref> === Jamesov klan === {{glavni|Jamesov klan}} ==== James ==== '''James''' je vodilni vampir izmed trojice. Ima zelo temen značaj, [[človek|ljudi]] in [[žival]]i pa lovi zgolj za [[šport]]. Je par z Victorio. Laurent ga je opisal kot zelo vztrajnega vampirja, ki vedno dobi vse, kar si zaželi. Edini človek, ki mu je pobegnil (Alice Cullen), se je kasneje spremenil v vampirko. James je v ''[[Somrak (roman)|prvem delu]]'' serije ''Somrak'' lovil Bello, ki pa mu je pobegnila. V istem delu sta ga ubila Jasper Hale in Emmett Cullen. Filmsko je Jamesa upodobil [[Cam Gigandet]].<ref name=reed>{{navedi novice | author=Larry Carroll | url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1581592/story.jhtml | title='Twilight' Finds Its Latest Victims: Nikki Reed, Rachelle Lefevre Added To Cast | publisher=[[MTV]] | date=2008-02-14 | accessdate=2008-02-21 | archive-date=2009-09-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090919013825/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1581592/story.jhtml | url-status=dead }}</ref> ==== Victoria ==== '''Victoria''' je drugi član Jamesovega klana. V prvi knjigi igra manjšo vlogo: Jamesovo ljubico in pomočnico pri lovljenju Belle. V knjigi ''[[Mlada luna (roman)|Mlada luna]]'' skorajda ni omenjena, v tretji knjigi, ''[[Mrk (roman)|Mrk]]'' pa naredi vojsko iz novorojenih vampirjev, s katero namerava pokončati Bello, vendar ji načrt ne uspe, saj jo takoj pokončajo Cullenovi in [[volkodlak]]i. Filmsko je v prvih dveh delih Victorio upodobila [[Rachelle Lefevre]]<ref name=reed/>, pozneje, v tretjem pa jo je nadomestila [[Bryce Dallas Howard]].<ref>{{navedi splet |author=Steven Zeitchik |title=Howard to replace Lefevre in 3rd 'Twilight' film |url=http://www.reuters.com/article/filmNews/idUSTRE56S12I20090729 |publisher=[[Reuters]] |date=2009-07-29 |accessdate=2009-08-08 }}</ref> ==== Laurent ==== '''Laurent''' je zadnji izmed trojice vampirjev Jamesovega klana. Ko se James in Victoria odločita ubiti Bello, se preseli v [[Denali, Aljaska]], kjer si želi zaživeti [[vegetarjanci|vegetarijansko]] različico vampirskega življenja. Spoprijatelji se z vampirko Irino, članico Denaliskega klana vampirjev. V ''Mladi luni'' se vrne nazaj v [[Forks, Washington|Forks]], kjer namerava ubiti Bello, vendar mu to prepreči volkodlak Jacob Black. Filmsko je Laurenta upodobil [[Edi Gathegi]].<ref name="hollywood">{{navedi splet|url=http://www.hollywood.com/moviedetail/Twilight/3462420|title=Full Cast & Crew|work=Hollywood.com |accessdate=2008-03-03|archiveurl=https://archive.today/20121204161926/http://www.hollywood.com/movie/Twilight/3462420|archivedate=2012-12-04|url-status=live}}</ref> === Riley === '''Riley''' je opisan kot visok vampir s svetlimi lasmi. V vampirja ga spremeni Victoria v ''[[Mrk (roman)|Mrku]]'', ko je bil Bellinih let. Ko se Riley nauči obvladati, Victorii pomaga voditi njeno vojsko novorojenih vampirjev. Je zaljubljen v Victorio. Na koncu ga Edward Cullen s pomočjo Setha Clearwaterja ubije. Filmsko je Rileyja upodobil [[Xavier Samuel]].<ref>{{navedi splet |author=Tanner Stransky |title='Twilight' third pic 'Eclipse' begins casting with Australian unknown Xavier Samuel |url=http://news-briefs.ew.com/2009/07/twilight-third-pic-eclipse-xavier-samuel.html |publisher=[[Entertainment Weekly]] |date=2009-07-17 |accessdate=2009-08-08 |archive-date=2009-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090718201859/http://news-briefs.ew.com/2009/07/twilight-third-pic-eclipse-xavier-samuel.html |url-status=dead }}</ref> === Amazonska skupina === '''Zafrina''', '''Senna''' in '''Kachiri''' so člani Amazonske skupine vampirjev. Zafrina ima posebno moč, saj lahko oblikuje slike. Teh pa Bella in nihče, ki je pod zaščito njenega ščita ne more videti. Zgradi močno razmerje z Renesmee, ki ji je Zafrina všeč, tako kot njene "lepe slikice". Bella je Zafrini obljubila, da bo Renesmee nekoč pripeljala na obisk. === Ameriški nomadi === '''Peter''', njegova partnerka '''Charlotte''', '''Mary''' in '''Randall''' sestavljajo skupino Ameriških nomadov. Peter je Jasperjev dober prijatelj, ki mu je po preobrazbi pomagal zbežati iz vojske. V preteklosti je Jasper celo živel skupaj s Petrom in Charlotte, vendar ju je kasneje zapustil. === Denalijska skupina === '''Eleazar''', njegova partnerka '''Carmen''', sestre '''Tanya''', '''Irina''' (uničena) in '''Kate''' ter kasneje Katein partner '''Garrett''' so člani Denalijske skupine. Kot Cullenovi tudi Denalijevi ne pijejo [[kri|človeške krvi]]. So v dobrih odnosih z družino Cullen, dokler se odnosi v ''Mrku'' nekoliko ohladijo, ko Denalijevi zavrnejo prošnjo, da bi se pridružili vojski, ki pomaga pri Bellini zaščiti pred Victorio in njenimi novorojenimi vampirji. Tanya je njihov vodja in opisana je kot rdečelaska, ki je izrazila zanimanje za Edwarda Cullena, dokler je slednji ni zavrnil. Carmen govori tudi [[španski jezik]], tako kot Eleazar, bivši član Volturijeve vojske. Sasha, Vasilii in Irina so bivše, že uničene članice Denalijske skupine. Sasha je ustvarila Irino, Tanyo, Kate in Vasilii, na koncu pa so jo uničili Volturiji, saj je ustvarila nesmrtnega otroka (Vasilii). Vampirski zakon namreč prepoveduje ustvarjanje nesmrtnih otrok, saj se slednji ne morejo obvladati in zato niso sposobni varovati skrivnosti vampirskega obstoja. Zaradi tega sta bili uničeni tako Sasha kot Vasilii. Laurent je bil včasih Irinin partner, vendar so ga kasneje uničili Quiletski volkodlaki, česar pa jim Irina ni odpustila. Ko je bila na obisku pri Cullenovih in spoznala Renesmee si je napačno razlagala, da je slednja nesmrtni otrok. Cullenove zato prijavi Volturijem. Ko ugotovijo, da Renesmee ni nesmrtni otrok, Irino za njeno napako uničijo. === Egipčanska skupina === '''Tia''', '''Amun''', '''Benjamin''' in '''Kebi''' so člani Egipčanske skupine vampirjev. Amun, Kebijin partner, ni ravno najbolj navdušen nad podvigom Cullenovih, v katerem naj bi se uprli Volturijem. Benjamin, Tijin partner ima zelo nazorna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Ima tudi sposobnost, s katero lahko obvladuje [[voda|vodo]], [[zrak]], [[zemlja|zemljo]] in [[ogenj]]. === Evropski nomadi === '''Alistair''', '''Charles''' in '''Makenna''' so člani klana Evropskih nomadov. Alistair je Carlislov dober prijatelj, vendar ga ne obišče pogosto. Njegova posebna sposobnost je zasledovanje. Charles, ki je partner Makenne ima posebno sposobnost, s katero lahko zazna resnico. === Irska skupina === '''Siobhan''', '''Liam''' in '''Maggie''' so člani Irske skupine. Liam, Siobhanin partner, je zelo zaščitniški do Maggie in Siobhan. Maggie je sposobna zaznati laži. === Romunska skupina === '''Vladimir''' in '''Stefan''' sta dva zadnja preživela člana Romunske skupine vampirjev. Oba sta stara okrog 1500 let. Volturiji so njun grad uničili, druge člane iz Romunske skupine pa že davno pregnali. Oba sovražita Volturije in čakata na priložnost, s katero bi se jim uspela maščevati za uničenje ostalih članov njune skupine. == Volkodlaki == {{glavni|Volkodlaki (Somrak)}} === Sam Uley === '''Sam Uley''' je alfa plemena volkodlakov [[La Push]]a. Je partner Emily Young. V prvem filmu je Jacobovega junaka upodobil [[Solomon Trimble]]<ref name="trimble">{{navedi splet|url=http://media.www.dailyvanguard.com/media/storage/paper941/news/2008/03/05/News/Role-In.Twilight.Lets.Student.Shine-3252653.shtml|title=Role in Twilight lets student shine|work=Daily Vanguard]|date=2008-03-05|accessdate=2008-03-05|archive-date=2008-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080307035953/http://media.www.dailyvanguard.com/media/storage/paper941/news/2008/03/05/News/Role-In.Twilight.Lets.Student.Shine-3252653.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet | author=Larry Carroll | title='Twilight' Premiere: Robert Pattinson Loses His Hearing, Taylor Lautner Gets An Indecent Proposal | url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1599586/20081118/story.jhtml?rsspartner=rssMozilla | publisher=[[MTV]] | date=2008-11-18 | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-04-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090404131438/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1599586/20081118/story.jhtml?rsspartner=rssMozilla | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | author=Rebecca Murray | title=''Twilight'': Taylor Lautner and Solomon Trimble Interviews | url=http://movies.about.com/library/weekly/bltwilight-premiere-taylor-lautner.htm | publisher=About.com | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-02-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090209165738/http://movies.about.com/library/weekly/bltwilight-premiere-taylor-lautner.htm | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | author=Christina Radish | title=Solomon Trimble Keeps His Possibilities Open | url=http://www.mediablvd.com/magazine/the_news/celebrity/solomon_trimble_keeps_his_possibilities_open_200902021545.html | publisher=Media Blvd | date=2009-02-02 | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-03-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090303113953/http://www.mediablvd.com/magazine/the_news/celebrity/solomon_trimble_keeps_his_possibilities_open_200902021545.html | url-status=dead }}</ref>, sicer pa je Sama Uleyja upodobil [[Chaske Spencer]].<ref name=Wolfpack>{{navedi splet |author=Susan Wloszczyna |title=Wanted: Birth and brawn |publisher=USA Today |date=2009-04-21 |url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2009-04-21-newmoon-side_N.htm |accessdate=2009-06-03}}</ref> === Quil Ateara === '''Quil Ateara''' je tretji član La Pushovega tropa volkodlakov. Opisan je kot zelo mišičast. Je eden izmed petih članov tropa, ki so doživeli vtisnjenje: on ga je z Emilynijino dveletno nečakinjo, Claire. Filmsko je Quiela Atearo upodobil [[Tyson Houseman]].<ref>{{navedi splet |author=Jenny Davies |title=Meet the New New Moon Cast - Wolf Pack |publisher=ReelzChannel |url=http://www.reelzchannel.com/article/863/meet-the-new-new-moon-cast-wolf-pack |accessdate=2009-06-03 |archive-date=2011-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307133330/http://www.reelzchannel.com/article/863/meet-the-new-new-moon-cast-wolf-pack/ |url-status=dead }}</ref> === Embry Call === '''Embry Call''' je volkodlak, ki se prvič pojavi v že ''Somraku''. V prvem delu je Embryja Calla upodobil [[Krys Hyatt]],<ref>{{navedi knjigo |title=Twilight: Director's Notebook |url=https://archive.org/details/twilightdirector0000hard_z9g6 |last=Hardwicke |first=Catherine |authorlink=Catherine Hardwicke |year=2009 |publisher=[[Little, Brown and Company]] |location=New York |isbn=0316070521 |page=[https://archive.org/details/twilightdirector0000hard_z9g6/page/42 42] }}</ref> vendar ga je kasneje filmsko upodobil [[Kiowa Gordon]].<ref name=Wolfpack/> === Paul === '''Paul''' je eden izmed največjih volkodlakov. Na začetku četrte knjige Paul doživi vtisnjenje z Jacobovo starejšo sestro Rachel. Filmsko je Paula upodobil [[Alex Meraz]].<ref name=Meraz>{{cite video |date=2009-04-16 |title=Alex Meraz: Life On The Set Of 'New Moon' |url=http://www.accesshollywood.com/video_1087333&dst=ah |publisher=Access Hollywood |accessdate=2009-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502084028/http://www.accesshollywood.com/video_1087333%26dst%3Dah |archive-date=2009-05-02 |url-status=dead }}</ref> === Jared === '''Jared''' je tudi eden izmed peterice, ki je doživela vtisnjenje: njegova izbranka je Kim, dekle, ki sedi zraven njega pri nekaj šolskih predmetih. Preden se je začel preobraževati, je ni niti opazil, po preobrazbi pa sta popolnoma nerazdružljiva. Filmsko je Jareda upodobil [[Bronson Pelletier]].<ref name=Wolfpack/> === Leah Clearwater === '''Leah Clearwater''' je edina ženska članica tropa v zgodovini. Je tudi sestrična Emily Young, zaročenke Sama Uleyja. V ''Jutranji zarji'' se pridruži na novo ustanovljenemu tropu, katerega vodja je Jacob Black. Filmsko bo Leah Clearwater upodobila [[Julia Jones]].<ref name="Clearwaters">{{navedi splet | author=Nicole Sperling | title='Twilight Saga: Eclipse' beings production today | url=http://news-briefs.ew.com/2009/08/18/twilight-saga-eclipse-begins-production-today/ | work=[[Entertainment Weekly]] | date=2009-08-18 | accessdate=2009-08-20 | archive-date=2012-04-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120401213456/http://news-briefs.ew.com/2009/08/18/twilight-saga-eclipse-begins-production-today/ | url-status=dead }}</ref> === Seth Clearwater === '''Seth Clearwater''' je Leahin mlajši brat. V ''[[Jutranja zarja (roman)|Jutranji zarji]]'' se nekoliko spoprijatelji z Edwardom in celo pride na Bellino in Edwardovo [[poroka|poroko]]. Ko Jacob v isti knjigi ustanovi svoj trop, se mu Seth kaj hitro pridruži. Filmsko je Setha Clearwaterja upodobil [[Boo Boo Stewart]].<ref name="Clearwaters"/> === Collin in Brady === '''Collin''' in '''Brady''' sta najmlajša člana [[La Push]]ovega tropa [[volkodlak]]ov. V ''Mrku'' sta stara 13 let in v ''Jutranji zarji'' sta predstavljena kot člana Samovega tropa. === Ostali volkodlaki === V ''Jutranji zarji'' je omenjenih še sedem volkodlakov, katerih imena so neznana. === Ephariam Black === '''Ephariam Black''' je bil dedek Billyja Blacka in bil je zadnja alfa Quileutskega tropa. Poleg njega sta njegov trop sestavljala še dva volkodlaka: Levi Uley in Quil Ateara st. (pradedek Jacobovega prijatelja Quila). Ephariam Black se je pogodil s Cullenovimi, ki so obljubili, da ne bodo nikoli stopili na ozemlje volkodlakov in da ne bodo nikoli pili človeške krvi. == Ljudje == === Charlie Swan === {{glavni|Charlie Swan}} '''Charlie Swan''' je oče Belle Swan in dela kot vodja policije v Forksu. Je dober prijatelj Harryja Clearwaterja in Billyja Blacka. Na koncu ''Jutranje zarje'' začne razmerje s Sue Clearwater. Filmsko je Charlieja Swana upodobil [[Billy Burke]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.creators.com/lifestylefeatures/hollywood-exclusive/tyson-beckford-enjoying-men-s-supermodel-success-reno-911-s-lennon-delivers-the-state-of-the-state.html |title=Creators.com: Tyson Beckford Enjoying Men's "Supermodel" Success/"Reno 911's" Lennon Delivers the State of the State |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2009-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090425173548/http://www.creators.com/lifestylefeatures/hollywood-exclusive/tyson-beckford-enjoying-men-s-supermodel-success-reno-911-s-lennon-delivers-the-state-of-the-state.html |url-status=dead }}</ref> === Renée Dwyer === {{glavni|Renée Dwyer}} '''Renée Dwyer''' (rojena kot '''Renée Higgenbotham''', včasih '''Renée Swan'''), je mama Belle Swan in bivša žena Charlieja Swana. S slednjim se je poročila malo po končani srednji šoli, vendar ga je z njuno hčerko, ki je bila takrat dojenček, tudi kaj kmalu zapustila in se ločila od njega. Trenutno je poročena z Philom Dywerjem. Filmsko je Renée Dwyer upodobila [[Sarah Clarke]]. === Harry Clearwater === '''Harry Clearwater''' je bil starešina Quiletskega tropa volkodlakov, vse dokler ni v ''Mladi luni'' umrl zaradi [[srčni napad|srčnega napada]]. Za sabo je pustil ženo Sue, hčerko Leah in sina Setha, ki sta kasneje oba postala volkodlaka. Bil je tudi dober prijatelj Billyja Blacka in Charlieja Swana. Filmsko je Harryja Clearwaterja upodobil [[Graham Greene (igralec)|Graham Greene]].<ref name=Volturi/> === Billy Black === '''Billy Black''' je oče Jacoba Blacka, rojen in vzgojen v [[La Push]]u ter starešina Quiletskega tropa volkodlakov. Poleg Jacoba ima še dve hčerki, dvojčici Rachel in Rebecco, njegova žena Sarah pa je že umrla. Billy je neposredni potomec zadnjega alfe Quiletskega tropa volkodlakov, Emphriama Blacka, ki je bil njegov dedek. Je zelo dober prijatelj Bellinega očeta, Charlieja Swana in pokojnega Harryja Clearwaterja.<ref>[http://www.twilightlexiconblog.com/?p=62 Twilight Lexicon | Personal Correspondence #7]</ref> Filmsko je Billyja Blacka upodobil [[Gil Birmingham]]. === Tyler Crowley === '''Tyler Crowley''' je eden izmed Bellinih sošolcev. V ''Somraku'' po nesreči z avtom skoraj zbije Bello, vendar jo reši Edward Cullen. Po tem pripetljaju se Tyler Belli obupno želi oddolžiti, zato jo zasuje z opravičili in jo celo povabi na šolski ples, kar pa Bella zavrne. On pa je pred tem vseeno že vsej šoli raztrobil, da jo bo peljal na ples. Njegovo zanimanje za Bello pa prav nič ne veseli Lauren, ki je zaljubljena vanj. Filmsko je Tylerja Crowleyja upodobil [[Gregory Tyree Boyce]]. === Lauren Mallory === '''Lauren Mallory''' je ena izmed Bellinih sošolk. Opisana je kot blondinka. Na Bello je ljubosumna, saj je bila pred njenim prihodom precej popularna in se ne more sprijazniti s tem, da Bella dobiva veliko pozornosti. Hkrati je nanjo ljubosumna tudi zato, ker ji veliko pozornosti posveča Tyler Crowley, v katerega je zaljubljena. V filmih je lik Lauren Mallory nadomestil lik Jessice Stanley, ki jo je upodobila [[Anna Kendrick]].<ref>{{navedi splet | author=Larry Carroll | title='Twilight' Tuesday: Screenwriter Melissa Rosenberg Was Inspired By 'Brokeback Mountain' | url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1594849/20080916/story.jhtml | publisher=[[MTV]] | date=2008-09-16 | accessdate=2009-04-30 | archive-date=2008-09-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080920024459/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1594849/20080916/story.jhtml | url-status=dead }}</ref> === Mike Newton === '''Mike Newton''' je prijateljski fant, Bellin sošolec, ki je hkrati tudi zaljubljen v Bello. Med serijo Bello pogosto vpraša, če bi odšla na zmenek z njim, vendar ga slednja vedno zavrne. V ''Mladi luni'' gre z Bello in Jacobom v kino, kjer z Jacobom precej tekmujeta za Bellino pozornost. Mikova družina ima v lasti majhno trgovino s športnimi pripomočki, kjer dela Bella. V ''Somraku'' hodi z Jessico Stanley, skupaj pa se kot par spet pojavita šele v ''Jutranji zarji'' na Bellini in Edwardovi [[poroka|poroki]]. Filmsko je Mika Newtona upodobil [[Michael Welch]].<ref name=reed/> === Jessica Stanley === '''Jessica Stanley''' je Bellina sošolka in njena prva prijateljica v Forksu. Prav ona Belli pove nekaj malega o družini Cullen. Tudi sama je nekoliko ljubosumna na Bello, saj ji Mike Newton, v katerega je zaljubljena, posveča toliko pozornosti.<ref name=midnight>{{Navedi splet |url=http://www.stepheniemeyer.com/pdf/midnightsun_chapter1.pdf |title=StephenieMeyer.com {{!}} Twilight Series {{!}} Midnight Sun |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2009-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091026172038/http://www.stepheniemeyer.com/pdf/midnightsun_chapter1.pdf |url-status=dead }}</ref> Filmsko je Jessico Stanley upodobila [[Anna Kendrick]].<ref name=green>{{navedi novice | author=Larry Carroll | url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1581186/20080207/story.jhtml | title='Twilight' Gives The Green Light To Anna Kendrick, Justin Chon For Book-Turned-Movie | publisher=[[MTV]] | date=2008-02-07 | accessdate=2008-02-18 | archive-date=2012-02-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120201013258/http://www.mtv.com/news/articles/1581186/twilight-adds-anna-kendrick-justin-chon-cast.jhtml | url-status=dead }}</ref> === Angela Weber === '''Angela Weber''' je ena izmed Bellinih sošolk in njena bližnja prijateljica. Opisana je kot visoko, sramežljivo, tiho in zelo prijazno dekle. Njen fant je Ben Cheney. Filmsko je Angelo Weber upodobila [[Christian Serratos]]. === Eric Yorkie === '''Eric Yorkie''' je Bellin sošolec, ki je bil na začetku nekoliko zaljubljen vanjo, podobno kakor Mike Newton. Bello povabi na šolski ples, vendar ga zavrne in gre na koncu na ples skupaj z Angelo Weber. Filmsko je Erica Yorkieja upodobil [[Justin Chon]]. === Emily Young === '''Emily Young''' je zaročenka Sama Uleyja in sestrična v drugem kolenu s Sethom in Leah Clearwater. Medtem, ko je hodil z Leah, je Sam doživel vtisnjenje z Emily, ko je slednja obiskala družino Clearwater. Na obrazu ima veliko brazgotino, ki ji jo je po vsej verjetnosti povzročil Sam ali kdo drug iz volčjega tropa, vendar ostali ljudje menijo, da jo je napadel medved. Bella meni, da je Emily neke vrste mama volčjega tropa, saj slednja pripravlja obroke zanje, volkodlaki pa so vedno dobrodošli pri njej. Filmsko je Emily Young upodobila [[Tinsel Korey]]. === Sue Clearwater === '''Sue Clearwater''' je vdova Harryja Clearwaterja, ki je zaradi srčnega napada umrl v ''Mladi luni''. Ima dva otroka, Leah in Setha, ki sta oba volkodlaka. V ''Jutranji zarji'' začne pripravljati hrano za Charlieja, saj se je Bella odselila k Edwardu. Na koncu romana Bella sumi, da sta se Sue in Charlie zaljubila. === J. Jenks === '''Jason Jenks''' (alias '''Jason Scott''') je ponarejevalec [[pravni dokument|pravnih dokumentov]] srednjih let. Alice Bello pošlje do njega, ko izve, da bosta morala Jacob in Renesmee bežati pred Volturiji. Jenks, ki je prej sodeloval z Jasperjem, ima neke vrste strahospoštovanje do družine Cullen. Bella Jacobu in Renesmee pri njemu priskrbi potna lista in vozniški izpit. Jenks verjame, da bodo Renesmee ugrabili, vendar dokumente vseeno priskrbi, saj se boji družine Cullen. == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{Portal|Twilight|Dark apple.png}} * [http://www.stepheniemeyer.com Uradna spletna stran Stephenie Meyer] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Serija Somrak]] [[Kategorija:Liki serije Somrak]] 9330goqpti5r70030ymukmcgwc663d9 Janez Tavčar (škof) 0 237038 6772952 6174983 2026-10-31T19:57:37Z MaksiKavsek 244409 pp, np 6772952 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Janez Tavčar}} {{Infopolje Škof | image = <!-- WD --> | name = Janez Tavčar | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = Ljubljana | Title = pokojni [[ljubljanski škof]] | Period = 1580 - 1597 | Predecessor = [[Konrad Adam Glušič]] | Successor = [[Tomaž Hren]] | ordination = leta 1569 | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> }} '''Janez Tavčar''', tudi '''Tautscher''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]], * okoli leta [[1544]], † [[24. avgust]] [[1597]], [[Gradec]]. == Življenje in delo == Tavčar se je rodil okoli leta 1544 kmečki družini v Štanjelu (po splošnem mnenju, oziroma po ljudskem izročilu pa v [[Dutovlje|Dutovljah]] oz. [[Kreplje|Krepljah]]), umrl v Gradcu, pokopan pa je v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]]. Na [[Dunaj]]u, kjer je študiral [[teologija|bogoslovje]] je bil Tavčar vpisan kot »de Sancto Michaele Carnus« in »Goritiensis«, nedvomno torej bližnji rojak svojih prednikov ljubljanskih škofov [[Urban Textor |Urbana Textorja]] in [[Konrad Adam Glušič|Konrada Glušiča]]. [[Sveto mašniško posvečenje]] je prejel 27. marca 1569. Od 1571 je bil [[župnik]] v [[Komen|Komnu]] (za K. Glušičem), od 1574 mestni župnik v [[Gorica|Gorici]], od 1577 tu [[arhidiakon]] [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], od 1578 pa [[reformacija|reformacijski]] komisar za [[dekanija|dekanijo]] [[Kranj]]. Po smrti škofa Radliča je 1. marca 1580 predlagal [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] Tavčarja za ljubljanskega škofa, brez ugovora je bil že 20. maja potrjen in prejel avgusta 1580 škofovsko posvečenje, prvo škofovsko opravilo je imel 30. oktobra 1580 v Gornjem Gradu. Tavčar je v Ljubljani bival le malokdaj. Škofijo je v prvih letih upravljal iz svoje rezidence v Gornjem Gradu. Dne 24. septembra 1584 ga je nadvojvoda Karel imenoval za svojega svetnika in deželnega namestnika v Gradcu, kar je še stopnjevalo Tavčerjeva bivanje zunaj škofije. Pred smrtjo je Tavčar za naslednika priporočil nadvojvodi Ferdinandu ljubljanskega [[stolnica|stolnega]] [[dekan (religija)|dekan]]a in [[pridigar]]ja [[Tomaž Hren|Hrena]]. Umrl je v Gradcu, po smrti so truplo prepeljali v Gornji Grad, kjer so ga pokopali, škof [[Tomaž Hren]] pa je dal postaviti nagrobnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Janez Tavčar}} * {{SloBio|id=688330|avtor=Smolik Marijan|ime=Tavčar Janez|vir=SBL}} {{Nadškofje Ljubljane}} {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Janez}} [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] b12rju80ya2xm5wamd31v5zayjhee4m Justin Timberlake 0 239187 6773000 6754893 2026-10-31T22:58:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | Name = Justin Timberlake | Landscape = | Background = person | Birth_name = Justin Randall Timberlake | Alias = | Instrument = [[Vokal]], [[klaviature]], [[kitara]], [[beatbox]] | Origin = [[Shelby Forest, Tennessee|Shelby Forest]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[dance]], [[R&B]] | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1993–danes | Label = [[Jive Records|Jive]] | Associated_acts = [['N Sync]]<br /> [[The Y's]]<br /> [[Nelly Furtado]]<br /> [[Britney Spears]]<br /> [[Christina Aguilera]] }} '''Justin Randall Timberlake''', [[Američani|ameriški]] [[pevec]], [[tekstopisec]], [[glasbenik]], [[producent]], [[plesalec]] in [[filmski igralec|filmski]] ter [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[31. januar]] [[1981]], [[Memphis, Tennessee|Memphis]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]].<ref name=filmr/> Nagrajen je bil s šestimi nagradami [[Grammy]] in z dvema nagradama [[Emmy]]. Preboj je doživel, ko so njegov talent odkrili v oddaji ''[[Star Search]]'', kmalu za tem pa so ga sprejeli v igralsko zasedbo [[Disney Channel]]-eve [[televizijska serija|televizijske serije]] ''The New Mickey Mouse Club'', kjer je spoznal tudi [[JC Chasez]]a, svojega kasneje sodelavca pri [[band]]u [['N Sync]], ki ga je financiral [[Lou Pearlman]]. Leta 2002 je izdal svoj prvi samostojni [[glasbeni album]], ''[[Justified]]'', ki je kasneje prodal več kot 7 milijonov izvodov po vsem svetu. Album sta v glavnem promovirali [[skladba|pesmi]] "[[Cry Me a River (pesem, Justin Timberlake)|Cry Me a River]]" in "[[Rock Your Body]]". Justin Timberlake je s svojo samostojno kariero nadaljeval in tako leta 2006 izdal še drugi samostojni glasbeni album, ki je nosil naslov ''[[FutureSex/LoveSounds]]''. Album je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], vseboval pa je tudi pesmi, kot so "[[SexyBack]]," "[[My Love (pesem, Justin Timberlake)|My Love]]," in "[[What Goes Around.../...Comes Around]]." Njegova prva samostojna albuma sta Justina Timberlakea naredila za enega izmed najuspešnejših pevcev na svetu, saj je vsak izmed njiju prodal okrog 9 milijonov kopij (med tem, ko so se albumi, ki jih je posnel s skupino 'N Sync prodali v okrog 55 milijonih izvodov). Poleg glasbe je Justin Timberlake začel tudi z igralsko kariero, njegova ostala dela pa vključujejo tudi založbo [[Tennman Records]], modno hišo [[William Rast]] in restavraciji [http://www.destinony.com/ Destino] ter [http://www.southernhospitalitybbq.com/ Southern Hospitality]. == Zgodnje življenje in začetek kariere == Justin Randall Timberlake se je rodil [[31. januar]]ja [[1981]] v [[Memphis, Tennessee|Memphisu]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]] kot sin mame Lynn Harless (rojena Bomar) in očeta Randalla Timberlakea.<ref name=filmr>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.filmreference.com/film/83/Justin-Timberlake.html|title=Justin Timberlake Biography (1981-)|publisher=Film Reference}}</ref> Justin Timberlake ima [[Angleži|angleške]] in [[Nativo-američani|nativo-ameriške]] korenine.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.gm.tv/index.cfm?articleid=21993|title=Showbiz exclusives - Justin's secret|publisher=[[GMTV]]}}</ref> Njegov dedek, Charles L. Timberlake, je bil [[baptisti]]čni duhovnik in Justin je bil vzgojen kot baptist, kljub temu pa danes pravi, da verjame "bolj v duha kot v vero."<ref name="adherents">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.adherents.com/people/pt/Justin_Timberlake.html|title=The Religious Affiliation of Singer|publisher=Adherents|archive-date=2010-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100508221318/http://www.adherents.com/people/pt/Justin_Timberlake.html|url-status=dead}}</ref> Starša Justina Timberlakea sta se ločila leta 1985 in oba sta se kasneje ponovno poročila. Njegova mama, ki danes vodi podjetje Just-in Time Entertainment, se je poročila z [[bankir]]jem Paulom Harlessom, ko je imel njen sin pet let. Njegov oče, vodja cerkvenega pevskega zbora ima dva sinova, Jonathana (roj. okoli 1993) in Stevena Roberta (roj. 14. avgusta 1998) iz drugega zakona z Liso Perry. Njegova polsestra, Laura Katherine, je umrla kmalu po rojstvu 14. maja 1997 in Justin Timberlake jo v albumu ''[[*NSYNC (album)|*NSYNC]]'' omeni kot "svojega angela v nebesih".<ref>{{navedi splet|url=http://wc.rootsweb.ancestry.com/cgi-bin/igm.cgi?op=GET&db=celebrities&id=I2450 |title=RootsWeb's WorldConnect Project: Celebrity Genealogy! |publisher=Wc.rootsweb.ancestry.com |date= |accessdate=2010-01-02}}</ref> Justin Timberlake je odrasel v [[Shelby Forest, Tennessee|Shelby Forestu]], majhnem podeželjskem mestu med [[Memphis, Tennessee|Memphisom]] in [[Millington, Tennessee|Millingtonom]] v [[Tennessee]]ju. Svojo kariero je začel s prepevanjem [[country]] [[skladba|pesmi]] v oddaji ''[[Star Search]]'', kamor se je prijavil pod imenom "Justin Randall."<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.askmen.com/men/entertainment_60/98_justin_timberlake.html|title=Justin Timberlake|publisher=[[AskMen.com]]|archive-date=2008-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081216012401/http://www.askmen.com/celebs/men/entertainment_60/98_justin_timberlake.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1993 se je Justin Timberlake pridružil igralski zasedbi [[The Walt Disney Company|Disneyjeve]] televizijske serije ''The Mickey Mouse Club''. Njegovi sodelavci so bili njegovo bodoče dekle in pop zvezdnica [[Britney Spears]], njegova bodoča sodelavka pri turneji, [[Christina Aguilera]] in njegov bodoči sodelavec pri [[glasbena skupina|glasbeni skupini]], [[JC Chasez]].<ref name="amg">{{navedi splet|last=Henderson|first=Alex|accessdate=2008-04-22|url=http://www.allmusic.com/artist/justin-timberlake-p373055|title=Justin Timberlake - Biography|publisher=Allmusic}}</ref> Serija se je končala leta 1994, vendar je Justin Timberlake ostal v stikih s Chasezom in kasneje, leta 1995, sta oba postala člana banda, katerega menedžer je postal [[Lou Pearlman]]<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1804365231/bio|title=J C Chasez |publisher=Yahoo! }}</ref> in ki so mu kasneje nadeli ime [['N Sync]]. == Glasbena kariera == === 1995–2002: 'N Sync === {{glavni|'N Sync}} Justin Timberlake in [[JC Chasez]] sta bila glavna pevca [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [['N Sync]], ki je bila popularna predvsem v devetdesetih.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/Story?id=4143898&page=3|title= Ex-Mouseketeers: Where Are They Now?|publisher=ABC News }}</ref> Skupina je nastala leta 1995, svojo kariero pa začela leto pozneje, leta 1996 v [[Evropa|Evropi]]. Svoj preboj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je skupina doživela leta 1998, ko je izdala svoj [[glasbeni album]], imenovan ''[[*NSYNC (album)|*NSYNC]]'', ki je prodal več kot 11 milijonov kopij izvoda.<ref>{{navedi splet|last=Gelman|first=Jason|date=2001-07-05|accessdate=2008-04-22|url=http://music.yahoo.com/read/news/12056353|title=*NSYNC Takes 'Celebrity' In Stride |publisher=[[Yahoo! Music]] }}</ref> Album je vključeval tudi uspešnice, kot je "[[Tearin' Up My Heart]]." Naslednji dve leti je band napredoval podobno, kot [[Backstreet Boys]], 'N Sync pa je želel odpustiti svojega takratnega menedžerja [[Lou Pearlman|Louja Pearlmana]]. Nazadnje je glasbena skupina podpisala pogodbo z založbo [[Jive Records]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.allbusiness.com/services/motion-pictures/4853531-1.html|title='n Sync Moves Draw $150 Mil From Creator |publisher=AllBusiness.com }}</ref> 'N Sync je izdal svoj naslednji album, imenovan ''[[No Strings Attached (album, 'N Sync)|No Strings Attached]]'', v marcu leta 2000. To je postal najhitreje prodajanih albumov vseh časov, saj je že v prvem tednu od izida prodal več kot 2.4 milijonov kopij.<ref name="recordsales">{{navedi splet|last=Ankeny|first=Jason|accessdate=2008-04-22|url=http://www.allmusic.com/artist/nsync-p291150|title=*NSYNC - Biography|work=Allmusic}}</ref> Album je vseboval tudi [[singl]] "[[It's Gonna Be Me (pesem, 'N Sync)|It's Gonna Be Me]]". Izidu albuma je sledil tretji album banda, ki je nosil naslov ''[[Celebrity (album)|Celebrity]]'' in postal drugi najhitreje prodajan album vseh časov. Leta 2002 se je band po končani turneji ''Celebrity Tour'' in izidu pesmi "[[Girlfriend (pesem, 'N Sync)|Girlfriend]]," tretjega singla z albuma ''Celebrity'', da se bodo razšli. Na tej točki je Justin Timberlake začel delati na prvem samostojnem albumu, skupina pa je odšla v zaton. V času svojega nastopanja je bila skupina 'N Sync svetovno znana, nastopali pa so tudi na prireditvah, kot so podelitev [[Oskar (nagrada)|Oskarjev]],<ref name="Academy Awards">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.oocities.com/Hollywood/Theater/6696/00oscar.htm|title=72nd Annual Academy Awards|publisher=GeoCities}}</ref> [[Olimpijske igre]]<ref name="Olympics">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.mtv.com/news/articles/1451549/20011218/creed.jhtml|title=Creed, 'NSYNC, Dave Matthews Band, More Set For Olympic Concert Series|publisher=MTV|archive-date=2008-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20080405160909/http://www.mtv.com/news/articles/1451549/20011218/creed.jhtml|url-status=dead}}</ref> in [[Super Bowl]],<ref name="Super Bowl">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,92497,00.html|title=Clearasil Sets|publisher=Entertainment Weekly|archive-date=2008-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20081010193015/http://www.ew.com/ew/article/0,,92497,00.html|url-status=dead}}</ref> skupno pa so po vsem svetu prodali več kot 50 milijonov kopij svojih albumov<ref name="Worldwide Sales">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.orlandosentinel.com/news/local/orange/orl-mpearlman2807jan28,0,7354100.story?coll=orl-news-headlines-orange|title=Pearlman's money woes follow him downtown|publisher=Orlando Sentinel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012153735/http://www.orlandosentinel.com/news/local/orange/orl-mpearlman2807jan28,0,7354100.story?coll=orl-news-headlines-orange|archivedate=2007-10-12|url-status=live}}</ref> ter tako postali tretja najbolje prodajana deška glasbena skupina v zgodovini.<ref name="sync">{{navedi splet|url=http://www.orlandosentinel.com/news/local/orange/orl-mpearlman2807jan28,0,7354100.story?coll=orl-news-headlines-orange|title=Pearlman's money woes follow him downtown|accessdate=2008-04-22|publisher=The Orlando Sentinel|author=Gutierrez, Pedro Ruz|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012153735/http://www.orlandosentinel.com/news/local/orange/orl-mpearlman2807jan28,0,7354100.story?coll=orl-news-headlines-orange|archivedate=2007-10-12|url-status=live}}</ref> Pozno leta 1999 je Justin Timberlake skupaj z [[Maggie Lawson]] posnel [[Disney Channel]]-ov [[film]] ''[[Vzorno vedenje]]'', kjer je igral vlogo Jasona Sharpea, [[fotomodel]]a, ki se zaljubi v [[natakar]]ico, saj jo zamenja z nekim drugim fotomodelom. Film je izšel 12. marca 2000.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,275632,00.html|title=...And Justin For All|publisher=Entertainment Weekly|archive-date=2008-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20081010165816/http://www.ew.com/ew/article/0,,275632,00.html|url-status=dead}}</ref> Kot član skupine 'N Sync se je Justin Timberlake uvrstil med najbolj priznane glasbene izvajalce, sam pa je tudi napisal oziroma pomagal pri pisanju treh pesmi iz albuma ''Celebrity''. Član banda, [[Lance Bass]], je povedal, da verjame, da je glasbena skupina razpadla,<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-08-22|url=http://www.orlandosentinel.com/entertainment/orl-bass2307oct23,0,2291743,print.story?coll=orl_mezz|title=Lance Bass book comes out|publisher=Orlando Sentinel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071204015349/http://www.orlandosentinel.com/entertainment/orl-bass2307oct23,0,2291743,print.story?coll=orl_mezz|archivedate=2007-12-04|url-status=live}}</ref> za tem pa je odprto kritiziral Timberlakeove dejavnosti v [[knjiga|knjigi]] ''[[Out of Sync]]''. Po drugi strani pa je [[Chris Kirkpatrick]] v avgustu 2008 pripomnil, da bivših pet članov skupine ostaja v tesnih stikih, zato se mu zdi ponovna združitev še mogoča;<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-08-22|url=http://www.okmagazine.com/news/view/8535 | title="Nsync" to Reunite?|publisher=[[OK Magazine]]}}</ref> to možnost je potrdil še oktobra leta 2009.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-19|url=http://www.people.com/people/article/0,,20313678,00.html|title=*NSYNC Reunion Could Still Happen|publisher=People Magazine|archive-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20091022142945/http://www.people.com/people/article/0,,20313678,00.html|url-status=dead}}</ref> V septembru 2008 je tudi Bass spravno komentiral.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-09-30|url=http://www.accesshollywood.com/access-exclusive-lance-bass-talks-possible-nsync-reunion-and-supporting-christina-applegate_article_11176?|title="Access Exclusive: Lance Bass Talks Possible *NSYNC Reunion & Supporting Christina Applegate"|publisher=Access Hollywood|archive-url=https://web.archive.org/web/20100219122122/http://www.accesshollywood.com/access-exclusive-lance-bass-talks-possible-nsync-reunion-and-supporting-christina-applegate_article_11176|archive-date=2010-02-19|url-status=dead}}</ref> === 2002–2004: ''Justified'' in Super Bowl === {{See also|Justified|Super Bowl XXXVIII}} V avgustu 2002, po nekaj mesecih snemanja njegovega samostojnega albuma ''Justified'', je Justin Timberlake nastopil na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]], kjer je prvič nastopil s prvim singlom iz albuma, "[[Like I Love You]]," ki so ga producirali [[The Neptunes]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.usatoday.com/life/music/2002-08-29-mtv-video-music-awards_x.htm|title=MTV Video Music Awards to mix irreverence, 9/11 remembrance |publisher=USA Today }}</ref> Pesem je dosegla enajsto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]].<ref name="timberlake billboard" /> Po singlu je album ''Justified'' izšel 5. novembra 2002.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://archives.cnn.com/2002/SHOWBIZ/Music/10/30/ew.review.mus.justified/|title=Review: Timberlake's 'Justified' strangely anonymous|publisher=CNN|archive-date=2009-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090602004219/http://archives.cnn.com/2002/SHOWBIZ/Music/10/30/ew.review.mus.justified/|url-status=dead}}</ref> Album je prodal manj izvodov kot prejšnji 'N Syncejevi albumi in tako pristal na drugem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], saj je v prvem tednu od izida prodal 439,000 kopij izvodov. Kasneje je prodal nekaj več kot tri milijone izvodov v Ameriki in nekaj več kot sedem milijonov po vsem svetu.<ref name="dailyrecord">{{navedi splet | publisher=The Daily Record | title=The Comback Kid | url=http://www.dailyrecord.co.uk/news/tm_objectid=17004206&method=full&siteid=66633&headline=the-comiebackkid--name_page.html | accessdate=2008-04-22}}</ref> Album je prejel v glavnem kritike, zahvaljujoč mešanju [[R&B]]-ja in [[hip hop]] glasbe producentov [[The Neptunes]] in [[Timbaland]]a.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,384410,00.html|title=Justified (2002)|publisher=Entertainment Weekly|archive-date=2012-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120914161522/http://www.ew.com/ew/article/0,,384410,00.html|url-status=dead}}</ref> Pesem je vseboval tudi single, kot so "[[Cry Me a River (pesem, Justin Timberlake)|Cry Me a River]]" in "[[Rock Your Body]]."<ref name="timberlake billboard">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=341143&model.vnuAlbumId=792590|title=Justin Timberlake|publisher=Billboard|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061020151325/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=341143&model.vnuAlbumId=792590|archivedate=2006-10-20|url-status=live}}</ref> Justin Timberlake je odšel na turnejo [[Justified/Stripped Tour]] s [[Christina Aguilera|Christino Aguilero]] v poletju leta 2003.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.mtv.com/news/articles/1472259/20030603/timberlake_justin.jhtml|title=Justified And Stripped Preview: Timberlake Talks Tour|publisher=MTV|archive-date=2008-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20080501135002/http://www.mtv.com/news/articles/1472259/20030603/timberlake_justin.jhtml|url-status=dead}}</ref> Pri koncu leta je Timberlake posnel pesem "[[I'm Lovin' It (pesem)|I'm Lovin' It]]." Pesem je bila kasneje uporabljena kot glavni singl za reklamno [[McDonald's]]ovo kampanjo "I'm Lovin' It". S pogodbo z McDonald'som je Justin Timberlake zaslužil 6 milijonov dolarjev. Tudi turneja, naslovljena kot [[Justified and Lovin' It Live]] je vključevala pogodbo.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://advertising.about.com/b/a/023379.htm|title=Justin Timberlake the New Ronald McDonald|publisher=About.com|archive-date=2008-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20080720044039/http://advertising.about.com/b/a/023379.htm|url-status=dead}}</ref> Timberlake je pel stranske vokale na [[Nelly]]jevi pesmi "[[Work It (pesem, Nelly)|Work It]]", katere remix je bil vključen tudi v Nellyjev album z remixi iz leta 2003.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-98408266.html|title=Singles and Albums Reviews; Nelly feat Justin Timberlake Work It ****.(192)|publisher=Daily Record|archive-date=2015-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150328145701/http://www.highbeam.com/doc/1G1-98408266.html|url-status=dead}}</ref> V februarju 2004 je bil vključen v polčas prireditve [[Super Bowl XXXVIII]] na [[CBS]]-ju, kjer je Justin Timberlake nastopil z [[Janet Jackson]], prireditev pa si je ogledalo več kot 140 milijonov gledalcev. Na koncu nastopa je Justin Timberlake odtrgal kos črnega usnja z obleke Janet Jackson, kar je bil del spreminjanja besedila pesmi. Po podatkih CBS-ja "oba, Jacksonova in Timberlake sta potrdila, da nameravata sodelovati 'neodvisno in tajno', brez obveščanja kogarkoli."<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-08-25|url=http://www.reuters.com/article/domesticNews/idUSN1142486520070911|title=CBS warns of censorship if bare breast edict stays|publisher=Reuters.com}}</ref> Del kostuma se je odtrgal in za kratek čas se je dojka Janet Jackson razgalila.<ref>{{navedi novice|accessdate=2008-04-22|url=http://www.cnn.com/2004/US/02/02/superbowl.jackson/|title=Apologetic Jackson says 'costume reveal' went awry |publisher=CNN }}</ref> Timberlake se je za nesrečo opravičil in dejal, da mu je "žal, če je kogarkoli prizadel zaradi 'garderobne napake' na prireditvi Super Bowl ...."<ref name="cnn">{{navedi novice | publisher=CNN | title=Apologetic Jackson says costume reveal went awry | url=http://www.cnn.com/2004/US/02/02/superbowl.jackson/ | accessdate=2008-04-22}}</ref> Besedna zveza "garderobna napaka" je bila od takrat, ko jo je Timberlake uporabil, začela pojavljati tudi v medijih, kjer jih uporabljajo za takšne ali drugačne nesreče v [[pop kultura|pop kulturi]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.usatoday.com/life/people/2004-02-03-wardrobe-malfunction-main_x.htm|title=Will 'wardrobe malfunction' live on? |publisher=USA Today }}</ref> Kot rezultat kontroverznosti sta se Timberlake in Jacksonova odločila tudi za opravičilo na podelitvi [[Grammy]]jev leta 2004.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://music.yahoo.com/read/news/12177344|title=Grammys Still Love L.A. |publisher=Yahoo! }}</ref> Timberlake se je za dogodek opravičil tudi ob prevzemu Grammyjev (dobil je Grammyja za ''najboljši pop album vokalista'' za album ''Justified'' in Grammyja za ''najboljši pop vokalni nastop moškega'' za pesem "Cry Me a River").<ref>{{navedi novice|accessdate=2008-04-22|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/article1015147.ece|title=Clinton outdoes wife to win Grammy with Gorbachev|work=The Times|location=London}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sicer je bil nominiran tudi za Grammyja za ''album leta'' za ''Justified'', za ''najboljše sodelovanje za rap pesem'' za "[[Where Is the Love?]]" z [[Black Eyed Peas|The Black Eyed Peas]] in za ''posnetek leta'' za "Cry Me a River".<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.chinadaily.com.cn/en/doc/2004-02/04/content_303125.htm|title= CBS to use tape delay for Grammy telecast |publisher=China Daily }}</ref> === 2004–2006: Sodelovanja in igranje === Po Super Bowlu je Justin Timberlake svojo glasbeno kariero postavil na stran in se posvetil igranju.<ref name="amg"/> Njegova prva filmska vloga je bila [[novinar]]ja v [[triler]]ju ''[[Edison (film)|Edison Force]]'', ki so ga snemali leta 2004, izšel pa je 18. julija 2006.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,589493,00.html|title=Consolidated 'Edison'|publisher=Entertainment Weekly|archive-date=2008-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080529160938/http://www.ew.com/ew/article/0,,589493,00.html|url-status=dead}}</ref> Pojavil se je tudi v [[film]]ih ''[[Alfa Dog]]'', ''[[Očiščenje (film)|Očiščenje]]'', ''[[Kako je propadel svet]]'' [[režiser]]ja [[Richard Kelly (režiser)|Richarda Kellyja]] in glas posodil kralju Artieju Pendragonu v [[animacija|animiranem filmu]] ''[[Shrek 3]]'', ki je izšel 18. maja 2008.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.mania.com/voice-cast-announced-for-shrek-third_article_51701.html|title=Voice cast announced for SHREK THE THIRD|publisher=Mania|archive-date=2008-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080414222009/http://www.mania.com/voice-cast-announced-for-shrek-third_article_51701.html|url-status=dead}}</ref> Kot mladi [[Elton John]] se je pojavil tudi v Johnovem videospotu za pesem "[[This Train Don't Stop There Anymore]]".<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.usatoday.com/life/music/2002/2002-01-11-this-train.htm|title=Timberlake does justice to Elton John |publisher=USA Today }}</ref> Justin Timberlake je imel tudi vlogo Rogerja Davisa v filmski verziji [[rock]][[muzikal]]a ''Rent'', vendar filma niso posneli, saj je režiser [[Chris Columbus]] vztrajal, da so najeli orignalne [[Broadway]]ske igralce iz muzikala ''Rent'', da bi se bolj videl pravi pomen zgodbe.<ref>{{navedi novice|url= http://broadwayworld.com/viewcolumn.cfm?colid=6090|title=Rent Film Success Bodes Well for Future Movie Musicals|publisher=Broadway World|date=2007-11-28|accessdate=2008-02-06}}</ref> Svojo glasbeno kariero je nadaljeval s snemanjem z ostalimi glasbeniki. Po pesmi "Where Is the Love?" je še enkrat sodeloval s skupino Black Eyed Peas za pesem "My Style" iz leta 2005 za njihov album ''[[Monkey Business (album)|Monkey Business]]''.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.rte.ie/arts/2005/0413/timberlakej.html|title= Black Eyed Peas turn to Timberlake |publisher=Radio Telefís Éireann }}</ref> Ko je leta 2005 posnel pesem "[[Signs (pesem, Snoop Dogg)|Signs]]" s [[Snoop Dogg]]om, je Justin Timberlake odkril napako na grlu.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.newindpress.com/NewsItems.asp?ID=IE420050505093010&Page=4&Title=Features+-+People+%26+Lifestyle&Topic=0|title=Throat operation for Timberlake|publisher=Newindpress}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 5. maja 2005 je odšel na operacijo za odstranitev mandeljnov.<ref name="sofeminine">{{navedi splet | publisher=So Feminine | title=Justin Timberlake's Sexy New Album | url=http://www.sofeminine.co.uk/w/star/n138561/news/Justin-Timberlake-s-Sexy-New-Album.html | accessdate=2006-06-21 | archive-date=2009-06-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090616154147/http://www.sofeminine.co.uk/w/star/n138561/news/Justin-Timberlake-s-Sexy-New-Album.html | url-status=dead }}</ref> Obvestili so ga, da nekaj mesecev ne sme ne peti ne govoriti glasno.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-145045066.html|title=THE COMIEBACKKID; Exclusive the BIG razz interview A boyband, solo hits, awards, Hollywood ... now Justin Timberlake is back for more.(Features)|work=Daily Record|archive-date=2015-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150329145522/http://www.highbeam.com/doc/1G1-145045066.html|url-status=dead |via=HighBeam Research}}</ref> Poleti leta 2005 je Timberlake začel z lastnim podjetjem [[JayTee records|JayTee Records]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.guardian.co.uk/world/2005/oct/02/arts.usa|title=Justin bids for Elvis's kingdom |publisher=The Guardian }}</ref> Justin Timberlake se je pojavil na cameo posnetku za videospot za pesem [[Nelly Furtado]] in [[Timbaland]]a, "[[Promiscuous (pesem)|Promiscuous]]", ki je izšel 3. maja 2006. === 2006–2007: ''FutureSex/LoveSounds'' === [[Slika:Jtstpaul.jpg|thumb|right|200px|Justin Timberlake na koncertu v [[St. Paul, Minnesota|St. Paulu]], [[Minnesota]] leta 2007]] Justin Timberlake je svoj drugi samostojni [[glasbeni album]], imenovan ''[[FutureSex/LoveSounds]]'', izdal 12. septembra 2006.<ref name="usatoday2" /> Album, ki ga je Timberlake zasnoval v letu 2005, leto pred izidom, je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], saj je že v prvem tednu od izida prodal več kot 684,000 kopij.<ref name="usatoday2">{{navedi splet | publisher=USA Today | title=Timberlake, roommate Trace talk shop | url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-10-12-timberlake-side_x.htm | accessdate=2008-04-22}}</ref> Album je dosegel tudi naslov albuma, z največ prednaročili na [[iTunes]]u, s [[Coldplay]]jevimi posnetki pa se je boril za [[digitalno]] najbolje prodajan album v enem tednu.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/09/21/AR2006092101136_pf.html|title=Justin Timberlake Album Hits Number One |publisher=The Washington Post }}</ref> Album so producirali [[Timbaland]] in [[Danja (glasbenica)|Danja]] (ki je producirala tudi več drugih albumov), [[will.i.am]], [[Rick Rubin]] in Justin Timberlake sam, med drugim pa vključuje tudi vokale glasbenikov, kot so [[Snoop Dogg]], [[Three 6 Mafia]], [[T.I.]] in [[will.i.am]].<ref name="showbuzz">{{navedi splet | publisher=ShowBuzz | title=Timberlake To Release His Lovesounds | url=http://www.showbuzz.cbsnews.com/stories/2006/06/20/music/main1734879.shtml | accessdate=2006-06-21 | archive-date=2007-10-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071013170612/http://showbuzz.cbsnews.com/stories/2006/06/20/music/main1734879.shtml | url-status=dead }}</ref> Predstavnik studia je album opisal kot album, pri katerem "gre vse za privlačnost" in s ciljem "občutka odraslosti."<ref name="sofeminine" /> Glavni [[singl]] albuma, "[[SexyBack]]", je Justin Timberlake med drugim predstavil tudi na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2006, pesem sama pa je dosegla prvo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100, kjer se je obdržala sedem zaporednih tednov.<ref name="1013break">{{navedi splet | publisher=News - Music, movie, Entertainment | title=Timberlake: "I Will Never Take a Break from Music" | url=http://www.pr-inside.com/timberlake-i-will-never-take-a-break-from-music-r22138.htm | accessdate=2008-04-22 | archive-date=2008-03-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080325084810/http://www.pr-inside.com/timberlake-i-will-never-take-a-break-from-music-r22138.htm | url-status=dead }}</ref> "[[My Love (pesem, Justin Timberlake)|My Love]]", druga pesem z albuma, ki jo je tudi produciral Timbaland in vključuje vokal [[raper]]ja [[T.I.]]-ja, je dosegla prvo mesto na lestvici Hot 100, tako kot tretji singl z albuma, "[[What Goes Around.../...Comes Around]]". Pesem naj bi navdihnil razhod med njegovim prijateljem iz otroštva ter poslovnim družabnikom, Tracem Ayalo, in igralko [[Elisha Cuthbert|Elisho Cuthbert]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.popdirt.com/article55777.html|title='Alpha Dog' Director Explains The Story Behind Justin's New Single|publisher=Popdirt|archive-date=2008-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20081204170559/http://popdirt.com/article55777.html|url-status=dead}}</ref> V oktobru leta 2006 je Justin Timberlake povedal, da se bo raje bolj osredotočal na svojo glasbeno kariero kot pa na igranje, saj bi bilo zanj zapuščanje glasbene industrije na tej točki "najbolj neumna stvar, kar jih lahko naredim."<ref name="1013break" /> Bil je posebni nastopajoči gost na modni prireditvi [[Victoria's Secret]] leta 2006, kjer je pel pesem "SexyBack". Januarja 2007 je Justin Timberlake končal s turnejo [[FutureSex/LoveShow]]. "[[Summer Love/Set the Mood Prelude]]" je bil četrti glasbeni singl iz njegovega albuma, njegov naslednji singl, "[[LoveStoned/I Think She Knows Interlude]]", pa je izšel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Pesem "[[Give It to Me (pesem, Timbaland)|Give It to Me]]", [[Timbaland]]ov singl, kjer Justin Timberlake zapoje v družbi [[Nelly Furtado]] je dosegel prvo mesto na lestvici Hot 100 number-one spot.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003570968|title=Timbaland Soars To No. 1 After Sales Explosion|publisher=Billboard|archive-date=2010-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100106022031/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003570968|url-status=dead}}</ref> Februarja 2008 je Justin Timberlake prejel dve nagradi [[Grammy]]. Na 50. podelitvi Grammyjev je bil Timberlake nagrajen za ''najboljši moški nastop'' za pesem "What Goes Around...Comes Around" in za ''plesni posnetek'' za pesem "LoveStoned/I Think She Knows".<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.instyle.com/instyle/package/grammys/photos/0,,20163406_20167375_20383021,00.html|title=Grammy-Honored Fashion Designers|publisher=InStyle|archive-date=2008-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080423145116/http://www.instyle.com/instyle/package/grammys/photos/0,,20163406_20167375_20383021,00.html|url-status=dead}}</ref> === 2007–2010: Sodelovanja in igranje === V aprilu 2007 je bil Justin Timberlake opažen med vstopanjem v snemalni studio z [[Madonna|Madonno]]. Tako so se potrdile govorice, da Madonna in Justin Timberlake sodelujeta.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.drownedmadonna.com/modules.php?name=News&file=article&sid=18000|title=Justin says more about his collaboration with Madonna!|publisher=Drowned Madonna|archive-date=2007-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927023456/http://www.drownedmadonna.com/modules.php?name=News&file=article&sid=18000|url-status=dead}}</ref> [[skladba|Pesem]] "[[4 Minutes]]" je bila prva pesem, ki jo je [[Timbaland]] zapel na prireditvi Philadelphia's Jingle Ball v [[Filadelfija, Pensilvanija|Philadelphiji]] 17. decembra 2007.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.nme.com/news/madonna/33243|title=Madonna, Justin Timberlake, Timbaland collaboration leaked |publisher=NME }}</ref> Ko je pesem 17. marca 2008 izšla, je bila obravnavana kot [[duet]] med Madonno in Justinom Timberlakeom s stranskimi vokali Timbalanda. To je bil tudi glavni singl iz Madonninega enajstega glasbenega albuma ''[[Hard Candy]]'', ki je vseboval tudi štiri pesmi, ki so bile napisane v sodelovanju s Timberlakeom. [[Singl]] je kasneje postal mednarodna uspešnica, pristal je na vrhu lestvic v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Belgija|Belgiji]], na [[Danska|Danskem]], v [[Kanada|Kanadi]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], na [[Švedska|Švedskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Norveška|Norveškem]] ter se uvrstil med prvih pet v [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Irska|Irskem]], na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Justin Timberlake se pojavi tudi v [[videospot]]u za pesem, ki so ga režirali [[Jonas & François]]. 30. marca 2008 je Justin Timberlake z Madonno nastopil na turneji [[Promocijska turneja Hard Candy|Hard Candy]] v Roseland Ballroom v [[New York]]ju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1586631/20080501/madonna.jhtml |title=MTV review of the Roseland Ballroom Promo Concert |accessdate=2010-04-16 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715134730/http://www.mtv.com/news/articles/1586631/20080501/madonna.jhtml |url-status=dead }}</ref> 6. novembra 2008 je Justin Timberlake z Madonno zapel še v [[Los Angeles]]u na Madonnini turneji [[Sticky & Sweet Tour]].<ref>[http://www.tvguide.com/News/Britney-Spears-Justin-35432.aspx Britney and Justin Back Up Madonna – Separately]" ''TV Guide''. November 7, 2008. Retrieved on November 7, 2008.</ref> Okoli junija 2007 je Justin Timberlake pomagal pri pisanju in produciral pesmi "Nite Runner" in "[[Falling Down (pesem, Duran Duran)|Falling Down]]" za album [[Duran Duran]]a, ''[[Red Carpet Massacre]]'', ki je izšel 13. novembra tistega leta. Pesem "Falling Down" je v Veliki Britaniji izšla dan prej.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20038840_20038841_20047913,00.html|title=Jams Packed|publisher=Entertainment Weekly|archive-date=2007-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20070819152720/http://www.ew.com/ew/article/0,,20038840_20038841_20047913,00.html|url-status=dead}}</ref> Tudi leta 2007 se je Justin Timberlake pojavil v tretjem albumu [[50 Cent]]a, ''[[Curtis (album, 50 Cent)|Curtis]]''. Timberlake je skupaj s Timbalandom pel stranske vokale za četrti singl z albuma, "[[Ayo Technology]]". V sodelovanju z [[Lil Wayne]]om za njegov album ''[[Tha Carter III]]'' je pel z [[Nelly Furtado]] in Timbalandom.<ref>{{navedi novice|title=Lil Wayne Plans His Own Leak|author=Shaheem Reid, Jayson Rodriguez|publisher=MTV|date=2007-06-11|url=http://www.mtv.com/bands/m/mixtape_monday/061107/|accessdate=2008-04-22|archive-date=2008-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20080412193956/http://www.mtv.com/bands/m/mixtape_monday/061107/|url-status=dead}}</ref> Po tem, ko je končal s turnejo FutureSex/LoveSounds tour tudi v [[Australasia|Australasiji]] in [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]] novembra 2007, se je Justin Timberlake ponovno posvetil tudi igralski karieri. Projekt, ki je potekal zgodaj leta 2008, je vključeval [[komedija|komedijo]] [[Mike Myers (igralec)|Mika Myersa]], ''The Love Guru'' (izšla je 20. junija 2008) in [[Dramski film|dramo]] Mika Mereditha ''The Open Road'' (izšla je 28. avgusta 2008). V marcu 2008 so potrdili, da bo Justin Timberlake tudi eden izmed [[producent]]ov za ameriško upodobitev [[peru]]jske komedije ''My Problem with Women'' na [[NBC]]-ju.<ref>{{navedi novice|accessdate=2008-04-22|url=http://www.cnn.com/2008/SHOWBIZ/TV/03/10/timberlake.show.ap/index.html|title= Justin Timberlake working on 'Problem with Women' |publisher=CNN }}</ref> 20. novembra 2008 je ''[[TV Guide]]'' poročal, da bo naslednja pesem Justina Timberlakea, "Follow My Lead", kjer stranske glasove med drugim poje tudi Timberlakeova prijateljica, bivša zvezdnica [[YouTube]]a, [[Esmee Denters]], kmalu dosegljiva za nalaganje na [[MySpace]]u. Ves dobiček od pesmi bo odšel k bolnišnici za otroke, [[Shriners Hospitals for Children]].<ref>[http://www.tvguide.com/News/Justin-Timberlakes-New-1000015.aspx Justin Timberlake's New Single Lends a Hand to Charity]" ''TV Guide''. November 20, 2008. Retrieved on November 21, 2008.</ref> Pozno leta 2009 je [[skladba|pesem]] "[[Dead and Gone]]", ki je nastala v sodelovanju med Justinom Timberlakeom in [[T.I.]]-jem, ki sta jo posnela leta 2008, izšla kot četrti glasbeni singl na T.I.-jevem glasbenem albumu ''[[Paper Trail]]''. V decembru 2008 je Timberlake potrdil, da se bo pojavil in hkrati tudi produciral nekaj [[R&B]]/[[pop glasba|pop]] pesmi pevke [[Ciara|Ciare]] v njenem prihajajočem albumu ''[[Fantasy Ride]]'', ki bo izšel 5. maja 2009. Nastopil je na drugem singlu iz albuma, pesmi "[[Love Sex Magic]]", [[videospot]] za pesem pa je bil sneman 20. februarja 2009.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2009/02/19/ciara-and-justin-timberlake-make-magic/ |title=Ciara and Justin Timberlake Make ‘Magic’ |publisher=Rap-Up.com |date=2009-02-19 |accessdate=2010-01-02 |archive-date=2014-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141012134400/http://www.rap-up.com/2009/02/19/ciara-and-justin-timberlake-make-magic/ |url-status=dead }}</ref> Singl je postal mednarodna uspešnica in se uvrstil med prvih deset najboljših pesmi v številnih državah, na vrhu pa v [[Indija|Indiji]], [[Turčija|Turčiji]] in na [[Tajska|Tajskem]]. Singl je bil na 52. podelitvi nagrad [[Grammy]] nominiran za ''najboljše pop sodelovanje med vokalisti''. Justin Timberlake in njegovo produkcijsko podjetje [[The Y's]] je z [[Mike Elizondo|Mikom Elizondom]] so-napisalo in produciralo pesem "Don't Let Me Down" za drugi glasbeni album [[Leona Lewis|Leone Lewis]], "[[Echo (album, Leona Lewis)|Echo]]," ki je v Združenih državah Amerike 17. novembra 2009. Justin Timberlake je so-napisal in zapel stranske vokale za pesem "[[Carry Out]]," tretji singl iz Timbalandovega albuma "[[Shock Value II]]," ki je izšel 1. december 2009.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-20|url=http://www.mtv.com/news/articles/1627854/20091208/timbaland.jhtml|title=Justin Timberlake is featured on a track called "Carry Out" on Timbaland's new LP, Timbaland Presents Shock Value II|publisher=MTV.com|archive-date=2009-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20091215203117/http://www.mtv.com/news/articles/1627854/20091208/timbaland.jhtml|url-status=dead}}</ref> === Ostalo === Ob koncu leta 2002 je bil Justin Timberlake prva slavna osebnost, ki se je pojavila na ''Punk'd'', seriji, ki jo je ustvaril [[Ashton Kutcher]], da bi ukanil znane osebnosti.<ref>{{navedi novice|accessdate=2008-04-22|url=http://www.cnn.com/2004/SHOWBIZ/TV/01/16/tv.punkd.out.ap/|title=Kutcher: Done with 'Punk'd' -- really |publisher=CNN }}</ref> Timberlake, ki je jokal med epizodo, je kasneje priznal, da je bil med snemanjem potegavščine pod vplivom [[marihuana|marihuane]].<ref>{{navedi novice|accessdate=2010-03-02|url=http://www.nowpublic.com/justin_timberlake_admits_he_was_incredibly_high_during_punkd|title=arhivska kopija|archive-date=2010-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20100831173225/http://www.nowpublic.com/justin_timberlake_admits_he_was_incredibly_high_during_punkd|url-status=dead}}</ref> Tri epizode kasneje je posnel še eno epizodo skupaj s [[Kelly Osbourne]], s čimer je postal prva slavna osebnost, ki se je v seriji pojavila dvakrat.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/access/350834731.html?dids=350834731:350834731&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=Jun+24%2C+2003&author=&pub=Los+Angeles+Times&desc=QUICK+TAKES%3B+MTV+plans+to+air+more+%27Punk%27d%27&pqatl=google|title=QUICK TAKES; MTV plans to air more 'Punk'd'|publisher=Los Angeles Times|archive-date=2009-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090706005850/http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/access/350834731.html?dids=350834731:350834731&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=Jun+24%2C+2003&author=&pub=Los+Angeles+Times&desc=QUICK+TAKES%3B+MTV+plans+to+air+more+%27Punk%27d%27&pqatl=google|url-status=dead}}</ref> Justin Timberlake je kasneje preslepil [[Ashton Kutcher|Ashtona Kutcherja]] in ''Punk'd'' v letu 2003 v epizodi [[NBC]]-jeve televizijske serije ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.teenhollywood.com/d.asp?r=50314&cat=1027|title=Timberlake Punks Ashton on SNL|publisher=Teen Hollywood|archive-date=2008-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080618042036/http://www.teenhollywood.com/d.asp?r=50314&cat=1027|url-status=dead}}</ref> Justin Timberlake je gostil mnogo glasbenih dogodkov, med drugim tudi [[MTV Europe Music Awards|European MTV Music Awards]] leta 2006. 16. decembra 2006 je Justin Timberlake gostil serijo ''[[Saturday Night Live]]'' in tako že drugič postal gostitelj in hkrati glasbeni gost v seriji. Med tem pojavom sta on in [[Andy Samberg]] nastopila z R&B pesmijo, naslovljeno kot "[[Dick in a Box]]," ki je bil eden izmed največkrat gledan video na [[YouTube]]u. 9. maja 2009 se je poleg Samberga, [[Susan Sarandon]] in [[Patricia Clarkson|Patricie Clarkson]] pojavil še na [[SNL Digital Short]], kjer so nastopili s pesmijo, naslovljeno kot "[[Motherlover]]", verzijo pesmi "Dick in a Box".<ref>{{navedi splet|url=http://www.hulu.com/watch/72434/saturday-night-live-motherlover|title=Hulu.com - Mother Lover|date=May 11, 2009|accessdate=2009-11-05|archive-date=2009-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090514161040/http://www.hulu.com/watch/72434/saturday-night-live-motherlover|url-status=dead}}</ref> Justin Timberlake se je kot gost pojavil tudi v oddaji [[Jimmy Fallon|Jimmyja Fallona]], ''[[Late Night with Jimmy Fallon]]'', 2. marca 2009.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-03-03|url=http://www.msnbc.msn.com/id/29469658/|title=Jimmy Fallon Debuts As 'Late Night' Host|archive-date=2009-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090305202928/http://www.msnbc.msn.com/id/29469658/|url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je [[American Broadcasting Company|ABC]] najel Justina Timberlakea, da je napisal pesem za [[National Basketball Association|NBA]]. Justin Timberlake tudi [[producent]] za [[MTV]]-jev resničnostni šov ''The Phone'', ki je premiero dobila 21. aprila 2009. Sodeč po reviji ''[[People Magazine]]'', serija "tekmovalce suva naravnost v srce in tako ustvari avanturo, ki je vredna poletja. V šest ur dolgih epizodah skrivnostni neznanec povabi štiri neznance na nevarno igro. Če sprejmejo, se razdelijo v dve moštvi in upajo, da bodo opravili fizične in psihične izzive, ki spominjajo na [[film]] ''[[Kdo je Bourne?]]'' [[Matt Damon|Matta Damona]] ali film ''[[Na muhi]]'' [[Shia LaBeouf|Shie LaBeoufa]]."<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-04-01|url=http://www.people.com/people/article/0,,20269313,00.html|title=Watch Trailer for Justin Timberlake's New Action Reality Show|archive-date=2009-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090404024812/http://www.people.com/people/article/0,,20269313,00.html|url-status=dead}}</ref> Justin Timberlake bo s svojo vlogo kralja Artieja nadaljeval tudi v filmu ''[[Shrek 4]]''. == Ostala dela == === Poslovanje === Justin Timberlake je eden izmed so-lastnikov ali pokrovitelj treh restavracij v ZDA: "Chi" se je odprla v [[Hollywood|Zahodbem Hollywoodu]], [[Kalifornija]] leta 2003,<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g33252-d350495-Reviews-Chi_Restaurant-West_Hollywood_California.html |title=West Hollywood Restaurants: Read West Hollywood Restaurant Reviews |publisher=TripAdvisor |date= |accessdate=2010-01-02}}</ref> restavraciji "Destino" in"Southern Hospitalty" pa sta se odprli v [[New York]]u v letu 2006 oziroma v letu 2007.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://abcnews.go.com/GMA/Recipes/story?id=3393149|title=Pecan Pie Recipe From Justin Timberlake's Granny Sadie |publisher=ABC News }}</ref> Ima tudi svojo znamko [[tekila|tekile]], imenovano 901; ime prihaja iz dela kode območja njegovega rojstnega mesta, [[Memphis, Tennessee|Memphisa]], [[Tennessee]].<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20266493,00.html Justin Timberlake to Launc Own Brand of Tequila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110108165932/http://www.people.com/people/article/0,,20266493,00.html |date=2011-01-08 }} March 19, 2009</ref> V letu 2005 je Justin Timberlake oblikoval kolekcijo oblačil za [[William Rast]] skupaj s svojim prijateljem iz otroštva, Juanom ("Traceom") Ayalo. Linija, ki je izšla leta 2007, je vsebovala jopiče, puloverje iz [[Kašmir (tkanina)|kašmirja]], kavbojke in polo srajce.<ref name="usatoday1012">{{navedi splet | publisher=USA Today | title=Timberlake's gear on racks, runway | url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-10-12-timberlake-main_x.htm?POE=LIFISVA | accessdate=2008-04-22}}</ref> Nekaj poročil je poročalo, da je linijo navdihnil [[Elvis Presley]]: "Elvis je popolna mešanica Justina in mene," je povedal Alaya. "Lahko greš nazaj in vidiš slike njega v kavbojskih škornjih in kavbojskem klobuku z ljubko srajco z gumbi, nato pa ga vidiš v smokingu in srajco z okraski na hlačah. Radi si mislimo: 'Če bi bil danes še živ, kaj bi nosil?'"<ref>{{Navedi splet |url=http://www.msnbc.msn.com/id/27806771/ |title=Chessman, Kristin. (2008-11-10). “Not Just a Pretty Face,” MSNBC. |access-date=2010-04-16 |archive-date=2008-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081218064938/http://www.msnbc.msn.com/id/27806771/ |url-status=dead}}</ref> Justin Timberlake producira mnoge [[reklama|reklame]], vključno z [[IMG Sports & Entertainment]] od aprila 2008.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-19|url=http://www.theredpages.co.uk/public/news.aspx?id=1699|title=Justin Timberlake signs with IMG for endorsement representation}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Glavni projekti vključujejo reklamiranje za [[Sony]]jevo elektroniko,<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-21|url=http://www.sonyinsider.com/2009/09/18/peyton-manning-justin-timberlake-and-others-in-new-sony-commercial|title=Peyton Manning, Justin Timberlake And Others In New Sony Commercial/|publisher=Sonyinsider.com|archive-date=2015-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150906094022/http://www.sonyinsider.com/2009/09/18/peyton-manning-justin-timberlake-and-others-in-new-sony-commercial/|url-status=dead}}</ref> [[Givenchy]]jeve moške dišave "Play",<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-19|url=http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/Justin-Timberlake-for-Givenchy-Fragrance|title=Justin Timberlake for Givenchy Fragrance|archive-date=2009-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090830021724/http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/Justin-Timberlake-for-Givenchy-Fragrance|url-status=dead}}</ref> [[Audi]]jev "[[Audi A1|A1]]"<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-19|url=http://www.motorauthority.com/blog/1040269_audi-picks-justin-timberlake-as-new-brand-ambassador|title=Audi Picks Justin Timberlake As New Brand Ambassador|archive-date=2013-01-03|archive-url=https://archive.today/20130103205056/http://www.motorauthority.com/blog/1040269_audi-picks-justin-timberlake-as-new-brand-ambassador|url-status=dead}}</ref> in reklamiranje za podjetje [[Callaway Golf Company]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-19|url=http://www.callawaygolf.com/Global/en-US/Articles/TimberlakejoinsCallawayGolf.html|title=TIMBERLAKE JOINS CALLAWAY GOLF|archive-date=2010-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100119044733/http://www.callawaygolf.com/Global/en-US/Articles/TimberlakejoinsCallawayGolf.html|url-status=dead}}</ref> Kot amaterski igralec [[golf]]a je Justin Timberlake leta 2007 kupil igrišče za golfa v svojem domu v [[Millington, Tennessee|Millingtonu]], [[Tennessee]], za katerega je zapravil 16 milijonov dolarjev. Igrišče se je odprlo 25. julija 2009, vendar se je zaprlo že 15. januarja 2010, da bi igrišče izboljšali v naslednjih šestih mesecih.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-20|url=http://mirimichi.com/news|title=Mirimichi Accelerating Improvements in Time for One Year Anniversary|archive-date=2011-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111205011022/http://www.mirimichi.com/news/|url-status=dead}}</ref> === Dobrodelna dela === Justin Timberlake je bil dejaven pri številnih dobrodelnih delih, najprej s pomočjo celotne skupine 'N Sync pri projektu "Challenge for the Children" za vrsto dobrodelnih ustanov, od leta 2001 pa preko svoje organizacije "Justin Timberlake Foundation," ki je prvotno financirala samo programe glasbenega izobraževanja v šolah, danes pa se je razširila v veliko širši program.<ref>{{navedi splet |url=http://www.looktothestars.org/celebrity/99-justin-timberlake |title=Justin Timberlake's Charity Work, Events and Causes |publisher=Looktothestars.org |date= |accessdate=2010-01-02 |archive-date=2012-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828093701/http://www.looktothestars.org/celebrity/99-justin-timberlake |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2005 je bil Timberlake z [[Grammy]]jem nagrajen za svoje dobrodelno delo skupaj z [[režiser]]jem/[[scenarist]]om [[Craig Brewer|Craigom Brewerom]], ki tudi prihaja iz [[Memphis, Tennessee|Memphisa]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://ca.askmen.com/specials/2007_top_49/justin-timberlake-5.html|title=Justin Timberlake |publisher=Askmen.com }}</ref> V novembru leta 2007 je Justin Timberlake doniral 100,000 dolarjev iz svoje Avstralske turneje [[Wildlife Warriors]] [[Steve Irwin|Steveu Irwinu]].<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-08-22|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/10/29/justin_timberlake_pays_tribute_to_the_la|title=Justin Timberlake Pays Tribute To The Late Steve Irwin|archive-date=2009-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090706030434/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/10/29/justin_timberlake_pays_tribute_to_the_la|url-status=dead}}</ref> 23. marca 2008 je doniral še 100,000 dolarjev in sicer Memphisovemu muzeju Rock 'n' Soula oziroma organizaciji Memphis Music Foundation.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.myeyewitnessnews.com/news/local/story.aspx?content_id=67a4064a-54e6-43ce-85f5-7f78f41639c2|title=Justin Timberlake Donates $100,000 to Memphis Rock 'n' Soul Museum |publisher=WLMT }}</ref> 12. novembra 2007 je [[PGA Tour]] potrdila, da bo Justin Timberlake, ki je navdušen golfist,<ref>{{navedi novice|url=http://sports.espn.go.com/golf/news/story?id=3106683 |title=Timberlake to host PGA Tour's Las Vegas event in '08 |publisher=ESPN |date=2007-11-12 |accessdate=2007-11-13}}</ref> gostil njihovo turnejo v [[Las Vegas, Nevada|Las Vegasu]], ki se začne v letu 2008. S Timberlakeovo privolitvijo so ime turneje spremenili v [[Justin Timberlake Shriners Hospitals for Children Open]]. Gostil je tudi dobrodelni koncert turneje.<ref>{{cite press release |url=http://www.pgatour.com/2007/tournaments/r047/11/12/timberlake/index.html |title=Justin Timberlake to host Las Vegas PGA TOUR event in 2008 |publisher=[[PGA Tour]] |date=2007-11-12 |accessdate=2007-11-13 |archive-date=2009-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090419170213/http://www.pgatour.com/2007/tournaments/r047/11/12/timberlake/index.html |url-status=dead }}</ref> Dejavnost je bila uspešna in je bila ponovljena v letu 2009. Ocene vrednosti zbranih sredstev, zbranih v sodelovanju s Timberlakeovo organizacijo Shriners Hospitals for Children je med letom 2009 zaslužila 9 milijonov dolarjev v Združenih državah Amerike.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-18|url=http://celebritygoss.com.au/gossip/index.php/2009/12/justin-timberlake-is-named-most-high-impact-celebrity-for-charity/|title=Justin Timberlake is named most high-impact celebrity for charity|publisher=Celebrity Goss.com|archive-date=2010-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100201235009/http://celebritygoss.com.au/gossip/index.php/2009/12/justin-timberlake-is-named-most-high-impact-celebrity-for-charity/|url-status=dead}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:JustinTimberlake.jpg|thumb|right|Justin Timberlake igra golf leta 2006.]] Zgodaj leta 1999 je Justin Timberlake objavil, da je v resnem razmerju s pop pevko [[Britney Spears]], s katero se je spoznal pri delu za Disneyjevo [[televizijska serija|televizijsko serijo]] ''New Mickey Mouse Club''. Razmerje se je končalo marca leta 2002, domnevno zaradi razmerja med Spearsovo in [[koreograf]]om po imenu [[Wade Robson]], prijateljem Timberlakea in Spearsove. Lynn Harless je kot mama povedala, da je bila tudi sama potrta zaradi razhoda, vendar še danes govori o Britney Spears dobro: "Britney je odrasla na tleh moje dnevne sobe. Ona dva (Britney in Justin) sta bila skupaj kakšnih deset ali enajst let, med njima pa je bila od prvega dne opazna kemija. Je zelo ljubko dekle. Naravnost sovražim to, skozi kar gre danes." Razhod naj bi navdihnil pesem Justina Timberlakea, "[[Cry Me a River (pesem, Justin Timberlake)|Cry Me A River]]", eno izmed najbolj popularnih pesmi iz albuma ''Justified''.<ref>{{navedi knjigo|title=Justin: The Unauthorized Biography|author=Smith, Sean|publisher=[[Pocket Books]]|date=2005-10-04|isbn=1416507736}}</ref> Po Britney Spears je Justin Timberlake zavračal govorjenje o svojem zasebnem življenju z mediji, zaradi česar so bile njegove zveze v rumenem tisku tema ugibanj. Pred letom 2001 naj bi bil povezan s pevko/igralko [[Fergie (pevka)|Stacy Ferguson]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.blender.com/guide/68195/give-peas-chance.html |title=Give Peas A Chance |publisher=Blender |date= |accessdate=2010-01-02}}</ref> V sredi leta 2002 naj bi imel romantično zvezo s plesalko [[Jenna Dewan|Jenno Dewan]],<ref name="solo">{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://archives.cnn.com/2002/SHOWBIZ/Music/11/04/people.cel.timberlake/index.html|title=Justin Timberlake flies solo|publisher=CNN|archive-date=2009-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090601221704/http://archives.cnn.com/2002/SHOWBIZ/Music/11/04/people.cel.timberlake/index.html|url-status=dead}}</ref> med septembrom in oktobrom leta 2002 pa naj bi bil v zvezi z igralko in pevko [[Alyssa Milano|Alysso Milano]].<ref name="solo" /> Justin Timberlake je kmalu za tem, ko sta se v aprilu 2003 spoznala na podelitvi nagrad [[Nickelodeon Kids' Choice Awards]] začel hoditi z igralko [[Cameron Diaz]]. V rumenem tisku so se začele pojavljati govorice o razhodu, ki pa sta jih Diazova in Timberlake včasih prezrla, včasih pa zanikala.<ref>{{navedi splet | publisher=National Ledger | title=Justin Timberlake & Cameron Diaz Pal Addresses Rumors of Demise | url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_27266598.shtml | accessdate=2008-04-22 | archive-date=2008-03-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080327082005/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_27266598.shtml | url-status=dead }}</ref><ref name="people">{{navedi splet | publisher=People Magazine | title=Justin and Cameron: Still Going Strong | url=http://people.aol.com/people/articles/0,19736,1207418,00.html | accessdate=2008-04-22 | archive-date=2006-06-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060626214613/http://people.aol.com/people/articles/0,19736,1207418,00.html | url-status=dead }}</ref> 16. decembra 2006 je v epizodi serije ''[[Saturday Night Live]]'' Cameron Diaz Justina Timberlakea najavila kot glasbenega gosta, par pa je dokončno objavil razhod. Za tem so tabloidi začeli poročati o domnevnem razmerju med Justinom Timberlakeom in [[Scarlett Johansson]], s katero je posnel [[videospot]] za pesem "[[What Goes Around.../...Comes Around Interlude]]",<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.usmagazine.com/node/5442/|title=Justin Splits with Cameron Over Scarlett Johansson |publisher=US Magazine}}</ref> Cameron Diaz in Justin Timberlake pa sta skupaj objavila 11. januarja 2007:<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.people.com/people/article/0,,1142562,00.html|title=Justin Timberlake and Cameron Diaz Break Up|publisher=People magazine|archive-date=2008-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080423005826/http://www.people.com/people/article/0,,1142562,00.html|url-status=dead}}</ref> {{Citatni blok|"Ni v najini navadi, da komentirava status najinega razmerja, vendar sva zaradi spoštovanja do časa, ki sva ga preživela skupaj prisiljena, da to storiva danes, saj je veliko vaših zgodb nepravilnih. Kljub temu, da se je najino romantično razmerje končalo, ostajava prijatelja in še naprej ljubiva in spoštujeva drug drugega."<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.usatoday.com/life/people/2007-01-11-timberlake-diaz_x.htm?csp=34|title=Timberlake, Diaz announce split|publisher=USA Today}}</ref>}} Kasneje, v januarju leta 2007, je bilo objavljeno da igralka [[Jessica Biel]] hodi z Justinom Timberlakeom, saj so se v javnosti pojavile slike para, kako [[surfanje|surfa]] v [[Park City]]ju, [[Utah]] med filmskim festivalom [[Sundance Film Festival]]. 12. maja 2007 je bilo objavljenih tudi več slik z njunih zmenkov.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.tmz.com/2007/05/16/justin-sneaks-in-with-jessica-biel/|title=Justin Sneaks in with Jessica Biel|publisher=TMZ.com}}</ref><ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/showbiz/showbiznews.html?in_article_id=455197&in_page_id=1773|title=Justin gets affectionate with his love Jessica|publisher=[[Daily Mail]]}}</ref> Avgusta 2008 je revija ''Heat'' objavila [[intervju]] z Justinom Timberlakeom, kjer so ga vprašali tudi o njegovi popolni ženski, na kar je odgovoril: "Okrog 1.70 metra visoka, lepa zadnjica, Srednjezahodna Američanka z neke vrste nemškim priimkom, zelene oči, velike ustnice, lepa koža ... ah ... mišičasto telo ... "<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-12-18|url=http://www.theinsider.com/news/1107329_Justin_Timberlake_I_m_not_engaged_to_Jessica_Biel/|title=Justin Timberlake: I'm not engaged to Jessica Biel|publisher=Theinsider.com|archive-date=2010-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100422222816/http://www.theinsider.com/news/1107329_Justin_Timberlake_I_m_not_engaged_to_Jessica_Biel|url-status=dead}}</ref> Kakorkoli že, med pojavom v oddaji ''[[The Tonight Show with Jay Leno]]'' 11. junija 2008, ko ga je [[Jay Leno]] spraševal karkoli, povezano z govoricami o nosečnosti in zaroki, je Timberlake v šali odgovoril, da je "zaročen zaradi sodelovanja v pogovoru z Lenom" in da "na splošno lahko vsak zanosi."<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-08-23|url=http://www.people.com/people/article/0,,20205881,00.html?xid=rss-topheadlines|title=Justin Timberlake Tells Leno He's Not Engaged – or Pregnant|publisher=People magazine|archive-date=2008-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20080803063714/http://www.people.com/people/article/0,,20205881,00.html?xid=rss-topheadlines|url-status=dead}}</ref> Par se je razšel v aprilu leta 2010.<ref>http://www.imdb.com/name/nm0005493/bio</ref> Justin Timberlake je dobil naslove "privlačnega moškega" od revij ''[[People (revija)|Teen People]]'' in ''[[Cosmopolitan (revija)|Cosmopolitan]]''.<ref>{{navedi splet|accessdate=2008-04-22|url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20154290_20159879_14,00.html|title=The Sexiest Men Alive|publisher=People magazine|archive-date=2015-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150322111646/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20154290_20159879_14,00.html|url-status=dead}}</ref> 17. februarja 2009 je bil imenovan za "najbolj elegantnega moškega v Ameriki", naslov pa mu je dodelila revija ''GQ''.<ref>{{navedi splet|accessdate=2009-02-17|url=http://news.yahoo.com/s/nm/20090217/en_nm/us_timberlake_3|title=Justin Timberlake named most stylish man in America|publisher=Reuters|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090221231746/http://news.yahoo.com/s/nm/20090217/en_nm/us_timberlake_3|archivedate=2009-02-21|url-status=live}}</ref> == Diskografija == {{glavni|Diskografija Justina Timberlakea}} === Albumi === * 2002: ''[[Justified]]'' * 2006: ''[[FutureSex/LoveSounds]]'' * 2012: ''The 20/20 Experience'' * 2013: ''The 20/20 Experience – 2 of 2'' * 2018: ''Man of the Woods'' * 2024: ''Everything I Thought It Was'' === DVD-ji === * 2003: ''Justified: The Videos'' * 2003: ''Live from London'' * 2007: ''[[FutureSex/LoveShow#Broadcast and recordings|Futuresex/Loveshow - Live from Madison Square Garden]]'' === Koncertne turneje === * 2003: ''[[Justified/Stripped Tour]]'' * 2003/2004: ''[[Justified and Lovin' It Live]]'' * 2007: ''[[FutureSex/LoveShow]]'' == Filmografija == {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- style="text-align:center;" ! style="background:#ccc;"| Leto ! style="background:#ccc;"| Naslov ! style="background:#ccc;"| Vloga ! style="background:#ccc;"| Opombe |- | rowspan="2"| 2000 | ''Longshot'' | Valet | |- | ''[[Vzorno vedenje]]'' | Jason Sharpe | [[Televizijski film]] |- | 2001 | ''[[Vse za ljubezen (film)|Vse za ljubezen]]'' | Kozmetičar | Nedokončan cameo posnetek |- | 2005 | ''[[Edison (film)|Edison]]'' | Josh Pollack | |- | rowspan="3"| 2006 | ''[[Alfa Dog]]'' | Frankie Ballenbacher | |- | ''[[Kako je propadel svet]]'' | Pvt Pilot Abilene | |- | ''[[Očiščenje (film)|Očiščenje]]'' | Ronnie | |- | 2007 | ''[[Shrek 3]]'' | Artie Pendragon | Glasovna vloga |- |2008 | ''The Love Guru'' | Jacques "Le Coq" Grande |- |2009 | ''The Open Road'' | Carlton Garrett | |- | rowspan="2"|2010 | ''[[Shrek 4]]'' | Artie Pendragon | Glasovna vloga |- | ''The Social Network'' | Sean Parker | |- | 2011 | ''[[In Time]]'' | Will Salas | |- style="text-align:center;" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- style="text-align:center;" ! style="background:#ccc;"| Leto ! style="background:#ccc;"| Naslov ! style="background:#ccc;"| Vloga ! style="background:#ccc;"| Opombe |- | 1993–1995 | ''The Mickey Mouse Club'' | On | |- | 1999 | ''[[Dotik angela]]'' | Mož, ki nastopa na ulici | "Voice of an Angel" |- | 2005–2009 | ''[[Saturday Night Live]]'' | On | 3 epizode |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (T)]] * [[Seznam vegetarijancev]] == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{wikiquote}} {{commons}} * {{official|http://www.justintimberlake.com/}} * [http://www.allmusic.com/artist/justin-timberlake-p373055 Justin Timberlake] na [[Allmusic]] * {{imdb name|name=Justin Timberlake|id=0005493}} * [https://www.facebook.com/nsync Facebook] {{start box}} {{succession box|before=[[Sarah Michelle Gellar]] in [[Jack Black]]| title=Voditelj podelitve nagrad [[MTV Movie Awards]]| years=2003 (s [[Seann William Scott|Seannom Williamom Scottom]])| after=[[Lindsay Lohan]]}} {{succession box|before=[[Sacha Baron Cohen]] (kot Borat)| title=Voditelj podelitve nagrad [[MTV Europe Music Awards]]| years=2006| after=[[Snoop Dogg]]}} {{end box}} {{Justin Timberlake}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Timberlake, Justin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] [[Kategorija:Ameriški plesalci]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški producenti]] [[Kategorija:Ameriški kitaristi]] [[Kategorija:Ameriški dance pevci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški R&B pevci]] [[Kategorija:Vegetarijanci]] c0xm3llxogmca2olf2r2t387vayboca France Stele (umetnostni zgodovinar) 0 243897 6772981 6653439 2026-10-31T21:49:41Z G-Cup 10746 /* Življenje in delo */ 6772981 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|France Stele}} {{Infopolje Znanstvenik | name = France Stele | image = <!--WD--> | caption = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | residence = | nationality = slovenska | field = umetnostna zgodovina | work_institution = Univerza v Ljubljani | alma_mater = Filozofska fakulteta na Dunaju | academic_advisors = | doctoral_advisor = Max Dvořák | doctoral_students = | known_for = | prizes = Prešernova nagrada, Herderjeva nagrada, zlati doktorat dunajske univerze, častni doktorat ljubljanske univerze | religion = RK | footnotes = }} '''France Stele''' [Francè Stelè], [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], konservator, univerzitetni profesor, akademik * [[21. februar]] [[1886]], [[Tunjice]], † [[10. avgust]] [[1972]], [[Ljubljana]]. France Stelè je ob [[Izidor Cankar|Izidorju Cankarju]] in [[Vojeslav Mole|Vojeslavu Moletu]] predstavnik klasičnega, pionirskega rodu slovenske umetnostne zgodovine in eden najzaslužnejših [[raziskovalec|raziskovalcev]] slovenske [[umetnost]]i, prvi profesionalni konservator, univerzitetni profesor, likovni [[kritik]] in [[urednik]]. == Življenje in delo == France Stelè, rojen 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku kmetu Francetu in Jožefi Stelè (rojeni Pavlič), je ljudsko šolo obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v [[Kranj]]u (1898–1906). Kljub izrazitemu [[matematika|matematičnemu]] talentu se je odločil za humanistične študije, poudarjeno umetnostne zgodovine na Dunaju. Po odsluženem vojaškem roku (30. avstrijski pešpolk v [[Lvov]]u) je 1907 študiral [[Slovanski jeziki|slovanske jezike]] in [[zgodovina|zgodovino]] na [[dunaj]]ski [[Filozofska fakulteta na Dunaju|Filozofski fakulteti]] in tam postal član [[Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje|Inštituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje]]. Na umetnostno-zgodovinskem študiju, ki je bil Steletov osrednji študijski predmet, sta bila glavna učitelja prof. [[Max Dvořák]], ki je štel Steleta med svoje najljubše učence ter mu ostal prijatelj do smrti 1921, in Julius Schlosser. Poslušal je tudi predavanja Josipa Strzygowskega in prebiral teorije Aloisa Riegla. Leta 1911 je končal študij in se usposobil za arhivsko, bibliotečno, muzejsko in spomeniško službo. Leta 1912 [[doktorat|je doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] o [[srednji vek|srednjeveškem]] stenskem slikarstvu na [[Kranjska|Kranjskem]] ''Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem''. Istega leta je bil nastavljen kot praktikant pri dunajski Centralni komisiji za varstvo spomenikov. Sredi junija 1913 je prevzel službo deželnega [[konservator|konservatorja]] za Kranjsko. Pisarno je imel na Mestnem trgu 25 v Ljubljani. Vodil je tudi referat za [[Koroška (vojvodina)|koroške]] [[spomenik]]e. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil kmalu vpoklican in poslan na fronto. Od septembra 1914 je bil v ruskem vojnem ujetništvu, večinoma v [[Sibirija|Sibiriji]]. Ko se je po petih letih jeseni 1919 vrnil domov, je v [[Ljubljana|Ljubljani]] znova prevzel vodstvo spomeniškega urada za Slovenijo. Ponovno je skrbel za spomenike in pripravil celo poseben zakon o varstvu spomenikov; jugoslovanske kraljevske oblasti ga niso sprejele. Od 1921 je honorarno predaval umetnostno zgodovino na [[arhitektura|arhitekturnem]] oddelku [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniške fakultete v Ljubljani]]. Leta 1937 je bil imenovan za [[izredni profesor|izrednega profesorja]] umetnostne zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], 1942 je bil prav tam izvoljen za rednega profesorja, a je bil potrjen šele po koncu vojne. Leta 1960 se je uradno upokojil, predaval pa je še naprej na oddelku za umetnostno zgodovino. Spomeniško službo je začasno vodil tudi po tragični smrti naslednika [[France Mesesnel|Franceta Mesesnela]] (domobranci so ga brez sodbe ubili tik pred osvoboditvijo maja 1945 na Turjaku) takoj po drugi svetovni vojni. Kot član organizacije PEN se je maja 1935 udeležil kongresa v Barceloni. Leta 1936 je postal član Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani in Mednarodne zveze muzejev, od 1937 je bil v Mednarodnem odboru za umetnostno zgodovino (CIHA; od 1960 častni član), od 1940 redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (kasneje tajnik njenega razreda za zgodovinske in družbene vede), od 1951 dopisni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]], od 1954/5 dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|JAZU]] in od 1970 [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]], od 1955 član jugoslovanske sekcije Mednarodne zveze likovnih kritikov (AICA); bil je dosmrtni član Avstrijskega zgodovinskega inštituta, častni član več slovenskih muzejskih društev in Zveze društev jugoslovanskih konservatorjev ter predsednik in nato častni predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva. Bil je urednik več revij. Že med obema vojnama je bil aktiven član PEN kluba. Od ustanovitve leta 1948 do smrti je vodil umetnostnozgodovinsko sekcijo pri zgodovinskem inštitutu SAZU, ki je prerasel v samostojen inštitut leta 1975 in se imenuje po njem ([[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] [[ZRC SAZU]]). [[Slika:France and Melita Stele 1910s.jpg|sličica|Z bodočo ženo, zgodovinarko [[Melita Pivec Stele|Melito Pivec Stele]] v 1910-tih letih.]] Pred prvo svetovno vojno je prijateljeval z Angelo Piskernik. Poročen je bil s slovensko bibliotekarko in zgodovinarko, [[Melita Pivec - Stele|Melito Pivec]]. Imela sta sina Franceta (delal je kot fotograf) in hčer Melito (delala je kot umetnostna zgodovinarka, kustosinja v Moderni galeriji). Po njem je imenovana [[Steletova nagrada|najvišja nagrada za področje varstva kulturne dediščine]] (ustanovljena 1990) Njegovo ime nosi Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU. Steletov bronast doprsni spomenik je postavljen v njegovem rojstnem kraju. Avtor portretne glave je Stojan Batič. Pokopan je na Žalah v Ljubljani. == Bibliografija == *''Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih'' (1924) *''Umetnost zapadne Evrope'' (1935) *''Monumenta artis slovenicae I-II'' (1935-1938) *''Slovenski slikarji'' (1949) *''Umetnost v Primorju'' (1960) *''Slovenski impresionisti'' (1970) == O njem == * Milček Komelj: ''France Stelè, spomini nanj, na njegovo delo in učence'' (uvodno besedilo Mija Oter Gorenčič), Slovenska matica, 2025 == Odlikovanja in priznanja == * zlati doktorat dunajske univerze (1962) * [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo (1966) *red zaslug za ljudstvo (narod) z zlato zvezdo (1966) * častni doktorat ljubljanske univerze (1969) * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo z zlatim vencem]] (1969) * [[Herderjeva nagrada]] (1969) * [[častni občani občine Kamnik|častni občan občine Kamnik]] (1971) == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|France Stele|France Stele}} *''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU *''Enciklopedija Slovenije''. (1998). Knjiga 12. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=608537|avtor=Cevc Emilijan|ime=Stelè Francè|vir=SBL}} * {{leksikon.si|80|France Stele}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stele, France}} [[Kategorija:France Stele (umetnostni zgodovinar)| ]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] t4m51p9uca465guv7220zmp3mvrqysb Steletova nagrada 0 245314 6773097 6767485 2026-11-01T10:19:34Z G-Cup 10746 /* Prejemniki Steletove nagrade */ 6773097 wikitext text/x-wiki '''Steletova nagrada''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada, ki jo od leta [[1990]] kontinuirano podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za življenjske dosežke in za dosežke preteklega leta na področju konservatorstva: ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Ime nosi po [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Francetu Steletu]], prvem slovenskem poklicnem [[Konservator|konservatorju]]. Podeljuje se (praviloma) ena '''nagrada''' za življenjsko delo in do tri '''priznanja'''. === Zgodovina === Ob prvi podelitvi nagrad leta 1990, na 21. februar, Steletov rojstni dan, so ta dan razglasili za dan slovenskih konservatorjev. Leta 2024 nagrad niso podelili zaradi pomanjkanja denarja za izpeljavo dogodka, izostalo podelitev pa so nadoknadili naslednje leto. == Prejemniki Steletove nagrade == {| class="wikitable sortable" style="font-size:86%;" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Ime !style="width: 250px;" |Ustanova |- |'''1990''' |[[Nace Šumi]] |Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut |- |'''1991''' |Andreja Volavšek |Zavod za varstvo dediščine, Maribor |- | rowspan="2" |'''1992''' |[[Stanislav Peterlin|Stanislav Stane Peterlin]] |svetovalec ministra za kulturo, ZVKDS |- |[[Ivan Stopar]] |Zavod za varstvo dediščine, Celje |- |'''1993''' |Miha Pirnat |ZVKDS, Restavratorski center |- |'''1994''' |Iva Mikl Curk |ZVKDS |- |'''1995''' |Mirko Šoštarič |Zavod za varstvo dediščine, Maribor |- |'''1996''' |Marijan Slabe |ZVKDS |- |'''1997''' |[[Emilijan Cevc]] |ZRC SAZU |- |'''1998''' |Olga Zupan |ZVKDS OE Kranj |- |'''1999''' |[[Cene Avguštin]] |Pokrajinski muzej Kranj |- |'''2000''' |Momo Vuković |ZVKDS, Restavratorski center RS |- |'''2001''' |[[Sergej Vrišer]] |Pokrajinski muzej Maribor |- |'''2002''' |Stojan Ribnikar |gradbeni inženir, statik |- |'''2003''' |[[Marijan Zadnikar]] |ZVKDS |- |'''2004''' |Tone Mikeln |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |- |'''2005''' |Ivan Bogovčič |ZVKDS, Restavratorski center |- |'''2006''' |[[Anka Aškerc]] |ZVKDS OE Celje |- |'''2007''' |Viktor Gojkovič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2008''' |[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] |Fakulteta za arhitekturo |- |'''2009''' |[[Sonja Ana Hoyer]] |ZVKDS OE Piran |- |'''2010''' |Janez Mikuž |ZVKDS OE Maribor |- |'''2011''' |Mira Strmčnik Gulič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2012''' |[[Nataša Štupar Šumi]] |ZVKDS |- |'''2013''' |Alenka Železnik |ZVKDS, OE Ljubljana |- |'''2014''' |Stanko Gojkovič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2015''' |Jovo Grobovšek |ZVKDS OE Novo mesto |- |'''2016''' |[[Stane Bernik]] |ALUO |- |'''2017''' |Milan Sagadin |ZVKDS OE Kranj |- |'''2018''' |Nika Leben |ZVKDS OE Kranj |- |'''2019''' |Danilo Breščak |ZVKDS, OE Novo mesto |- |'''2020''' |[[Jelka Pirkovič]] |MK, FF |- |'''2021''' |Albin Bine Kovačič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2022''' |Mojca Marjana Kovač |ZVKDS OE Piran |- |'''2023''' |Gojko Zupan |DKD, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino na [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo]] |- |'''2024''' | colspan="2" style="text-align: center;" |{{grey|''ni bila podeljena''}} |- |'''2025''' | style="text-align: center;" | | style="text-align: center;" | |} == Prejemniki Steletovega priznanja == {| class="wikitable sortable" style="font-size:86%;" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Ime !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- | rowspan="3" |'''1990''' |Miha Pirnat |Restavratorski center SRS |reševanje poslikav v Egiptu, oljno slikarstvo |- |Jože Požauko | | |- |Stojan Ribnikar | |statične analize gradov |- | rowspan="3" |'''1991''' |Tone Mikeln (konservator), [[Boris Podrecca]] (arhitekt), Alenka Pintar in Gregorij Pintar (zakonca in investitorja) |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za prenovo nekdanje [[Cerkev sv. Donata, Piran|cerkve sv. Donata v Piranu]] v likovno galerijo |- |Boris Križan, Robert Turk |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za ohranitev in predstavitev naravne dediščine podvodnega sveta slovenskega dela [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] |- |Viktor Gojkovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za restavratorska dela v prezbiteriju [[Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj|minoritskega samostana na Ptuju]] |- | rowspan="3" |'''1992''' |Robert Červ, Mitja Mozetič, Danilo Remec |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica |za obnovo [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo v Brdih]] |- |Mira Strmčnik Gulič, Stanko Gojkovič, Ivan Tušek, Marija Lubšina Tušek, Irena Kranjc Horvat, Marlenka Habjanič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za prezentacijo temeljev Ville rusticae na obrobju Maribora |- |Janez Mikuž, Marjan Teržan, Viktor Gojkovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za rekonstrukcijo [[Kužno znamenje, Maribor|kužnega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru]] |- | rowspan="3" |'''1993''' |Milan Sagadin, France Vardjan, Ivan Bogovčič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Restavratorski center Slovenije |za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na [[Ajdna|Ajdni]] |- |[[Friderik Kolšek]] (prelat in celjski opat) |Župnija Celje |za posebno skrb obnavljanju cerkvenih stavb v svoji župniji |- |Mira Ivanovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto |kot nosilka projekta [[Krajinski park Lahinja]] |- | rowspan="3" |'''1994''' |Bernarda Nada Osmuk |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica |za prezentacijo [[Rimska utrdba Castra|rimske postojanke Castra]] |- |[[Sonja Ana Hoyer]] |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za izjemno uspešno monografsko predstavitev in obnovo [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeve hiše v Piranu]] |- | |[[Občina Ptuj]] |za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]] |- | rowspan="3" |'''1995''' |[[Mitja Ferenc]] |Uprava RS za kulturno dediščino |za topografijo in razstavo Izgubljena kulturna dediščina [[Kočevski nemci|kočevskih Nemcev]] |- |[[Vito Hazler]] |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje |za dosežke na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva |- |Špela Valentinčič Jurkovič, Juša Vavken, Darja Pergovnik, Mojca Torkar, Mojca Gabrič z zunanjimi sodelavci |Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) |za obnovo [[Polhograjska graščina|polhograjskega gradu]] |- | rowspan="3" |'''1996''' |Ivan Bogovčič |RC Slovenija |za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji |- |Staša Blažič Gjura, [[Vlasto Kopač]], [[Barbara Rot]] s sodelavci, konservatorji zavoda in z zunanjimi strkovnjaki |Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) |za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]] |- |Marinka Dražumerič |Regionalni zavod v Novem mestu |za strokovno opravljena dela |- | rowspan="3" |'''1997''' |Andrej Hudoklin | |za aktivno vlogo pri ohranitvi močvirnega sveta [[Jovsi|Jovsov]] ob reki Sotli ter ureditve izvirnega območja ponikalnice [[Temenica (reka)|Temenice]] |- |Aleš Arih | |za izjemen dosežek fizične in vsebinske obnove mlina v Savcih pri Ormožu |- |Mira Ličen Krmpotić | |za večletno izjemno uspešno delo pri interdisciplinarnih pripravah konservatorskih programov za prenovo arhitekturnih spomenikov na območju [[Slovenska obala|slovenske obale]] |- | rowspan="3" |'''1998''' |Jerneja Batič |Uprava RS za kulturno dediščino |za odmevno delo na področju popularizacije kulturne dediščine |- |Nika Leben |ZVKDS OE Kranj |za uspešno obnovo kapele sv. Petra v Stražišču v Kranju |- |Branka Primc |ZVKDS OE Celje |za obnovo Pelikanovega fotografskega ateljeja v Celju |- | rowspan="3" |'''1999''' |gradbeni odbor, restavratorka Irena Čuk | |za obnovo podružnične cerkve sv. Duha pod Ojstrico |- |Renata Pamić |ZVKDS OE Kranj |za obnovo [[Ruska kapelica|Ruske kapelice na Vršiču]] |- |Janez Šamperl (pater) | |za prenovo kompleksa Minorotskega samostana v Piranu |- | rowspan="3" |'''2000''' |Alenka Železnik |ZVKDS OE Ljubljana |za prenovo protiturškega tabora Cerovo |- |Jelka Skalicky |ZVKDS OE Maribor |za obnovo [[Dominkova domačija|Dominkove domačije]] v Gorišnici |- |Vladimir Knific |ZVKDS OE Kranj |za obnovo [[Pocarjeva domačija|Pocarjeve domačije]] v Zgornji Radovni |- | rowspan="3" |'''2001''' |Alenka Kolšek |ZVKDS OE Celje |za ponovno oživitev in ureditev parka ob dvorcu Šenek |- |Svjetlana Kurelac |ZVKDS OE Maribor |za obnovo [[Cerkev Device Marije na Kamnu|cerkve Marije Device na Kamnu]] |- |odbor za prenovo (44 kmetov in zasebnikov, vključno z župnikom, vodja Nataša Podkrižnik z ZVKDS OE Celje) | |za prenovo cerkve Sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino |- | rowspan="2" |'''2002''' |Tone Marolt |ZVKDS OE Kranj |za tridesetletno restavratorsko delo pri obnovi kulturnih spomenikov |- | |[[Kartuzija Pleterje]] |za sodelovanje pri ohranjanju in vzdrževanju samostana |- | rowspan="3" |'''2003''' |Aleš Sotler |vodja oddelka za slikarstvo v Restavratorskem centru ZVKDS |za restavratorske posege na stenskih poslikavah v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu in v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem |- |Anton Polenec | |za prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji [[Nacetova hiša, Puštal|Nacetove domačije v Puštalu]] pri Škofji Loki |- |Damjana Pečnik |ZVKDS OE Kranj |za vodenje prenove [[Grad Jable|gradu Jablje]] |- | rowspan="3" |'''2004''' |Ivo Gričar |ZVKDS OE Celje |za izjemne dosežke pri raziskovanju in dokumentiranju kulturnih spomenikov, posebej [[Grad Komenda (Polzela)|Komende pri Polzeli]] in [[Grad Strmol|gradu Strmol]] |- |Stanislav Gradišnik | |za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev [[Grad Slovenska Bistrica|gradu Slovenska Bistrica]] |- |Rado Zoubek |Restavratorski center, ZVKDS |za restavratorski poseg v fresko sv. Krištofa na prezbiteriju [[Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec|cerkve sv. Kancijana v Vrzdencu]] |- | rowspan="3" |'''2005''' |Aleš Hafner | |za izjemen projektantski pristop pri obnovi kulturnih spomenikov |- |Mateja Kavčič |Restavratorski center, ZVKDS |za vrhunsko vodenje in koordiniranje konservatorsko - restavratorskih posegov v križnem hodniku [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanske opatije Stična]] |- |Martin Panič (župnik in častni kanonik) | |za izjemna prizadevanja za izvedbo obnovitvenih posegov na cerkvenih objektih v [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župniji sv. Peter pod Svetimi Gorami]] |- | rowspan="3" |'''2006''' |Bogdan Badovinac | |za vodenje obnovitvenih posegov na [[Minoritski samostan Olimje|samostanskem kompleksu Olimje]] |- |Bernarda Jesenko Filipič | |za izdelavo kakovostne dokumentacije ob posegih na kulturnih spomenikih na Gorenjskem. |- |Natalija Planinc | |za vodenje piranskega društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot, ki je lani ob ZVKDS in [[Občina Piran|občini Piran]] pripravilo 60 prireditev ob odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Nesnovna kulturna dediščina |- | rowspan="3" |'''2007''' |Albin Bine Kovačič | |za vodenje restavratorskih posegov v prezbiteriju [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkve sv. Martina v Šmartnem na Pohorju]] |- |Dunja Gorišek |ZVKDS OE Celje |za vodenje celovite prenove Kulturnega doma v Velenju |- |Jože Andrej Mihelič (profesor športne vzgoje) | |za popularizacijo naravne in kulturne dediščine [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] |- | rowspan="3" |'''2008''' |Neva Sulič Urek | |za izjemna prizadevanja pri vodenju celovite prenove Špitala v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]] |- |Barbka Gosar Hirci | |za izjemna prizadevanja pri projektu obnove [[Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom|oltarne slike sv. Miklavža med sv. Mohorjem in Fortunatom]] |- |[[Matjaž Brojan]] | |za dolgoletna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] |- | rowspan="3" |'''2009''' |Nika Leben | |za odkritje in prenovo baročne dvorane v [[Graščina, Radovljica|radovljiški graščini]] |- |Marija Radmilovič | |za ureditev viničarije Kebl v [[Slatina, Kungota|Slatini]] v Slovenskih goricah |- |Andrej Grobelnik | |za prizadevanja pri prenovi sakralne dediščine |- | rowspan="3" |'''2010''' |Maja Avguštin |ZVKDS OE Kranj |za pomemben prispevek v pet let trajajočem projektu prenove Prašnikarjevega dvorca - depandanse v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]] |- |[[Iztok Premrov]] | |za oddajo ''Podoba podobe'' na [[TV SLO]] |- |Ksenija Kovačec Naglič | |za register nepremične kulturne dediščine |- | rowspan="3" |'''2011''' |Eva Pezdiček Sapač | |za celovito izpeljano prenovo [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] na Pivoli pri Mariboru |- |Tanja Hohnec | |za projekt celovite obnove občinske kolonije v Trbovljah |- |Sarah Hogg, Keith Hogg (zakonca) | |za obnovo in revitalizacijo kulturnega spomenika, hiše "Pri Lenart" v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski dolini |- | rowspan="3" |'''2012''' |Alenka Horvat | |za vodenje celovite prenove [[Graščina v Oplotnici|graščine v Oplotnici]] |- |[[Maruša Zorec]] | |za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi |- |Smiljan Simerl | |za posebne zasluge na področju poenotenja meril in standardov ter vzorčnega dokumentiranja kulturnih spomenikov |- | rowspan="3" |'''2013''' |Marinka Dražumerič | |za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu |- |Miran Ježovnik | |za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije |- |Mirko Lavbič | |za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v svoji lasti |- | rowspan="3" |'''2014''' | |ZVKDS |za do podelitve največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 |- |Andreja Mihelčič Koželj | |za vodenje celostne prenove parka [[Grad Sevnica|gradu Sevnica]] |- |Janez Ferkolj (župnik) | |za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine [[Blejski otok|blejskega otoka]] |- | rowspan="3" |'''2015''' |Milena Antonić | |za vzpostavitev in uveljavitev avtorskega projekta Spoznaj, varuj, ohrani |- |Dušan Štepec | |za strokovno sodelovanje pri projektu Dežela kozolcev v Šentrupertu |- | |[[Občina Kidričevo]] |za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]] |- | rowspan="3" |'''2016''' |Andrejka Ščukovt | |za vodenje posegov na Nježni hiši na Jevščku na Kobariškem |- |Irena Vesel | |za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikove hiše v Trnovem]] |- |Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič, Gorazd Gerlič | |za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru |- | rowspan="4" |'''2017''' |Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar | |za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v [[Celje|Celju]] |- |Marija Režek Kambič | |za vodenje obnove [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]] |- |predsednik Miran Krivec ter članice Andreja Mihelčič Koželj, Milana Klemen, Nataša Koruza, Petra Jernejec Babič, Darja Pergovnik |ZVKDS |za sanacijo posledic [[Žled|žleda]] na vrtnoarhitekturni dediščini |- |[[Saša Arsenovič]] (podjetnik) | |za obnovo kulturnih spomenikov in velik prispevek k revitalizaciji starega mestnega jedra [[Maribor|Maribora]] |- | rowspan="3" |'''2018''' |Marvy Lah |ZVKDS OE Nova Gorica |za celovito prenovo spomenika Lipica – [[Kobilarna Lipica]] |- |Tatjana Adamič |ZVKDS OE Ljubljana |za celovito prenovo spomenika Ljubljana – Hotel Tivoli |- |Slavko Šorli | |za izjemno prizadevanje pri vzdrževanju in obnovi gospodarskih objektov na domačiji Kneške Ravne 9 ter za ohranjanje in širjenje starih obrtnih znanj (kritine na objektih kulturne dediščine) |- | rowspan="3" |'''2019''' |Dean Damjanović |ZVKDS OE Maribor |za uspešno celovito prenovo starega pokopališča na Ptuju |- |Eda Belingar |ZVKDS OE Nova Gorica |za uspešno mednarodno promocijo in ohranjanje suhozidne gradnje v Sloveniji |- | |Hotel Memento Piran |za uspešno prenovo stavb v Piranu v družinski hotel |- | rowspan="3" |'''2020''' |Minka Osojnik |ZVKDS OE Nova Gorica |za uspešno vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi |- |Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar, Jožef Drešar | |za prenovo pročelij [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|cerkve Marijinega rojstva v Tišini]] |- |[[Aleš Musar]] (investitor) ter konservatorka Damjana Pediček Terseglav in restavrator Jožef Drešar z ekipo | |za celovito prenovo [[Ruska dača, Zgornje Gameljne|Ruske dače v Zgornjih Gameljnah]] |- | rowspan="3" |'''2021''' |Katharina Zanier | |za kvalitetno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+ |- |Zorko Bajc | |za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu |- |družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk | |za celostno obnovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkova domačija |- | rowspan="2" |'''2022''' |Simona Menoni Muršič | |za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju |- | |[[Občina Trnovska vas|Občina Trnovska vas]] |za celovito obnovo Simoničeve domačije v Trnovski vasi |- | rowspan="4" |'''2023''' |Matija Črešnar | |za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine |- |Jerneja Batič |Oddelek za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] |za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani |- | |ZVKDS OE Maribor |za monografijo ''Dediči prostora, varuhi pomnikov'' |- | |[[Občina Brežice]] |za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika [[Vodovodni stolp, Brežice|Brežice - Vodovodni stolp]] (EŠD 7131) |- | rowspan="3" |'''2024''' |Matevž Remškar | |za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja Cerkve sv. Jurija v Šenčurju |- |Urška Todosovska Šmajdek |ZVKDS OE Celje |za celovito prenovo Pelikanove hiše v Celju |- |Irena Cigula, Mirko Cigula (zakonca) |oskrbnika [[Dvorec Dornava|dvorca Dornava]] |za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine na območju Slovenije |} == Glej tudi == * [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja|Nagrade in priznanje Izidorja Cankarja]] * [[Nagrada Mirka Šubica]] * [[Valvasorjeva nagrada]] == Viri == '''1990–2000''' * "Konservatorji so prvič podelili Steletove nagrade". ''Delo'' (22. februar 1990), letnik 32, številka 44. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6EUX7O0N}} * "Steletove nagrade za področje restavriranja in konserviranja". ''Delo'' (22. februar 1991), letnik 33, številka 44. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3IJQLMII}} * "Steletove nagrade za restavratorska dela". ''Delo'' (22. februar 1992), letnik 34, številka 43. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y2HORJX5}} * "Zaslužnih je mnogo, izbranih pa malo". ''Delo'' (20. februar 1993), letnik 35, številka 41. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5OGWR9IG}} * "Skrbni konservatorji". ''Delo'' (4. marec 1994), letnik 36, številka 52. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KGW6G6H6}} * "Nagrajena skrb za zelo občutljivo dediščino". ''Delo'' (22. februar 1995), letnik 37, številka 43. str. 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7PXL08MF}} * "Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?". ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}} * "Slovensko konservatorstvo si zasluži vso pohvalo". ''Delo'' (6. marec 1997), letnik 39, številka 53. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CLLANJO5}} * "Dediščina, zaupana ženskam". ''Delo'' (26. marec 1998), letnik 40, številka 71. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZPENTNR3}} * "Požrtvovalno reševanje dediščine". ''Delo'' (24. marec 1999), letnik 41, številka 68. str. 9. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5WIWN98H}} * [https://www.sta.si/485233/dobitniki-steletove-nagrade-in-priznanj-v-konservatorstvu Dobitniki Steletove nagrade in priznanj v konservatorstvu]. 8. maj 2000. ''sta.si'' '''2001–2010''' * [https://www.dnevnik.si/412 Steletova odličja]. 19. april 2001. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/20378 Podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2001]. 27. marec 2002. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/45892 Steletova nagrada in priznanja za leto 2002]. 17. marec 2003. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/77892 Podelitev Steletovih nagrad]. 25. marec 2004. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/118889 Steletova nagrada in Steletova priznanja za leto 2004]. 29. marec 2005. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/172697 V Narodni galeriji podelitev Steletove nagrade in priznanj]. 29. marec 2006. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/237780 Podelili Steletova priznanja]. 3. april 2007. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/306762 Peter Fister dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 20. marec 2008. ''dnevnik.si'' * [https://www.sta.si/1376475/ana-sonja-hoyer-steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo Ana Sonja Hoyer - Steletova nagrajenka za življenjsko delo]. 26. marec 2009. ''sta.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/janez-mikuz-prejme-steletovo-nagrado-za-konservatorstvo/226292 Janez Mikuž prejme Steletovo nagrado za konservatorstvo]. 22. marec 2010. ''rtvslo.si'' '''2011–2020''' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo-mira-strmcnik-gulic/254077 Steletova nagrajenka za življenjsko delo Mira Strmčnik Gulič]. 28. marec 2011. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-natasi-stupar-sumi/279762 Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi]. 26. marec 2012. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-je-alenka-zeleznik/306021 Steletova nagrajenka je Alenka Železnik]. 5. april 2013. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stane-bernik-je-dobitnik-steletove-nagrade-za-zivljenjsko-delo/393147 Stane Bernik je dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 16. maj 2016. ''rtvslo.si'' * [https://www.gorenjskiglas.si/article/20170509/C/170509791/1246/August Nagrada dr. Milanu Sagadinu]. 9. maj 2017. ''gorenjskiglas.si'' * [https://www.dnevnik.si/1042771038 Steletovi nagrajenci: osrednja nagrada dr. Milanu Sagadinu, priznanja skrbnikom kulturne dediščine]. 8. maj 2017. ''dnevnik.si'' * [https://www.zvkds.si/sl/novice/steletova-nagrada-priznanja-za-leto-2019 Steletova nagrada in priznanja za leto 2019]. 3. september 2020. ''zvkds.si'' * [https://www.dnevnik.si/1042938188 Steletova nagrada za življenjsko delo Jelki Pirkovič]. 7. september 2020. ''dnevnik.si'' '''2021–''' * [https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 Podelitev Steletove nagrade in Steletovih priznanj za leto 2021]. 23. maj 2022. ''zvkds.si'' * [https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slavnostna-podelitev-steletovih-nagrad-in-priznanj-za-leto-2022/ Slavnostna podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022]. 6. junij 2023. ''gov.si'' * [https://misli.sta.si/3304206/v-narodni-galeriji-bodo-podelili-steletova-priznanja V Narodni galeriji bodo podelili Steletova priznanja]. 27. maj 2024. ''misli.sta.si'' == Zunanje povezave == * [https://s-kd.si/steletova-nagrada/ Steletova nagrada]. ''s-kd.si'' [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Konservatorstvo in restavratorstvo]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1990]] [[Kategorija:France Stele (umetnostni zgodovinar)]] d7bok8m71a1fmgv51nk73uie78yygjn 6773099 6773097 2026-11-01T10:22:19Z G-Cup 10746 6773099 wikitext text/x-wiki '''Steletova nagrada''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada, ki jo od leta [[1990]] kontinuirano podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za življenjske dosežke in za dosežke preteklega leta na področju konservatorstva: ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Ime nosi po [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Francetu Steletu]], prvem slovenskem poklicnem [[Konservator|konservatorju]]. Podeljuje se (praviloma) ena '''nagrada''' za življenjsko delo in do tri '''priznanja''' članom SKD in zunanjim izvajalcem, lastnikom dediščine in promotorjem. === Zgodovina === Ob prvi podelitvi nagrad leta 1990, na 21. februar, Steletov rojstni dan, so ta dan razglasili za dan slovenskih konservatorjev. Leta 2024 nagrad niso podelili zaradi pomanjkanja denarja za izpeljavo dogodka, izostalo podelitev pa so nadoknadili naslednje leto. == Prejemniki Steletove nagrade == {| class="wikitable sortable" style="font-size:86%;" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Ime !style="width: 250px;" |Ustanova |- |'''1990''' |[[Nace Šumi]] |Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut |- |'''1991''' |Andreja Volavšek |Zavod za varstvo dediščine, Maribor |- | rowspan="2" |'''1992''' |[[Stanislav Peterlin|Stanislav Stane Peterlin]] |svetovalec ministra za kulturo, ZVKDS |- |[[Ivan Stopar]] |Zavod za varstvo dediščine, Celje |- |'''1993''' |Miha Pirnat |ZVKDS, Restavratorski center |- |'''1994''' |Iva Mikl Curk |ZVKDS |- |'''1995''' |Mirko Šoštarič |Zavod za varstvo dediščine, Maribor |- |'''1996''' |Marijan Slabe |ZVKDS |- |'''1997''' |[[Emilijan Cevc]] |ZRC SAZU |- |'''1998''' |Olga Zupan |ZVKDS OE Kranj |- |'''1999''' |[[Cene Avguštin]] |Pokrajinski muzej Kranj |- |'''2000''' |Momo Vuković |ZVKDS, Restavratorski center RS |- |'''2001''' |[[Sergej Vrišer]] |Pokrajinski muzej Maribor |- |'''2002''' |Stojan Ribnikar |gradbeni inženir, statik |- |'''2003''' |[[Marijan Zadnikar]] |ZVKDS |- |'''2004''' |Tone Mikeln |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |- |'''2005''' |Ivan Bogovčič |ZVKDS, Restavratorski center |- |'''2006''' |[[Anka Aškerc]] |ZVKDS OE Celje |- |'''2007''' |Viktor Gojkovič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2008''' |[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] |Fakulteta za arhitekturo |- |'''2009''' |[[Sonja Ana Hoyer]] |ZVKDS OE Piran |- |'''2010''' |Janez Mikuž |ZVKDS OE Maribor |- |'''2011''' |Mira Strmčnik Gulič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2012''' |[[Nataša Štupar Šumi]] |ZVKDS |- |'''2013''' |Alenka Železnik |ZVKDS, OE Ljubljana |- |'''2014''' |Stanko Gojkovič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2015''' |Jovo Grobovšek |ZVKDS OE Novo mesto |- |'''2016''' |[[Stane Bernik]] |ALUO |- |'''2017''' |Milan Sagadin |ZVKDS OE Kranj |- |'''2018''' |Nika Leben |ZVKDS OE Kranj |- |'''2019''' |Danilo Breščak |ZVKDS, OE Novo mesto |- |'''2020''' |[[Jelka Pirkovič]] |MK, FF |- |'''2021''' |Albin Bine Kovačič |ZVKDS OE Maribor |- |'''2022''' |Mojca Marjana Kovač |ZVKDS OE Piran |- |'''2023''' |Gojko Zupan |DKD, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino na [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo]] |- |'''2024''' | colspan="2" style="text-align: center;" |{{grey|''ni bila podeljena''}} |- |'''2025''' | style="text-align: center;" | | style="text-align: center;" | |} == Prejemniki Steletovega priznanja == {| class="wikitable sortable" style="font-size:86%;" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Ime !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- | rowspan="3" |'''1990''' |Miha Pirnat |Restavratorski center SRS |reševanje poslikav v Egiptu, oljno slikarstvo |- |Jože Požauko | | |- |Stojan Ribnikar | |statične analize gradov |- | rowspan="3" |'''1991''' |Tone Mikeln (konservator), [[Boris Podrecca]] (arhitekt), Alenka Pintar in Gregorij Pintar (zakonca in investitorja) |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za prenovo nekdanje [[Cerkev sv. Donata, Piran|cerkve sv. Donata v Piranu]] v likovno galerijo |- |Boris Križan, Robert Turk |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za ohranitev in predstavitev naravne dediščine podvodnega sveta slovenskega dela [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] |- |Viktor Gojkovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za restavratorska dela v prezbiteriju [[Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj|minoritskega samostana na Ptuju]] |- | rowspan="3" |'''1992''' |Robert Červ, Mitja Mozetič, Danilo Remec |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica |za obnovo [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo v Brdih]] |- |Mira Strmčnik Gulič, Stanko Gojkovič, Ivan Tušek, Marija Lubšina Tušek, Irena Kranjc Horvat, Marlenka Habjanič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za prezentacijo temeljev Ville rusticae na obrobju Maribora |- |Janez Mikuž, Marjan Teržan, Viktor Gojkovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor |za rekonstrukcijo [[Kužno znamenje, Maribor|kužnega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru]] |- | rowspan="3" |'''1993''' |Milan Sagadin, France Vardjan, Ivan Bogovčič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Restavratorski center Slovenije |za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na [[Ajdna|Ajdni]] |- |[[Friderik Kolšek]] (prelat in celjski opat) |Župnija Celje |za posebno skrb obnavljanju cerkvenih stavb v svoji župniji |- |Mira Ivanovič |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto |kot nosilka projekta [[Krajinski park Lahinja]] |- | rowspan="3" |'''1994''' |Bernarda Nada Osmuk |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nova Gorica |za prezentacijo [[Rimska utrdba Castra|rimske postojanke Castra]] |- |[[Sonja Ana Hoyer]] |Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran |za izjemno uspešno monografsko predstavitev in obnovo [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijeve hiše v Piranu]] |- | |[[Občina Ptuj]] |za posebno skrb pri varovanju, obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra [[Ptuj|Ptuja]] |- | rowspan="3" |'''1995''' |[[Mitja Ferenc]] |Uprava RS za kulturno dediščino |za topografijo in razstavo Izgubljena kulturna dediščina [[Kočevski nemci|kočevskih Nemcev]] |- |[[Vito Hazler]] |Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje |za dosežke na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva |- |Špela Valentinčič Jurkovič, Juša Vavken, Darja Pergovnik, Mojca Torkar, Mojca Gabrič z zunanjimi sodelavci |Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) |za obnovo [[Polhograjska graščina|polhograjskega gradu]] |- | rowspan="3" |'''1996''' |Ivan Bogovčič |RC Slovenija |za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji |- |Staša Blažič Gjura, [[Vlasto Kopač]], [[Barbara Rot]] s sodelavci, konservatorji zavoda in z zunanjimi strkovnjaki |Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) |za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]] |- |Marinka Dražumerič |Regionalni zavod v Novem mestu |za strokovno opravljena dela |- | rowspan="3" |'''1997''' |Andrej Hudoklin | |za aktivno vlogo pri ohranitvi močvirnega sveta [[Jovsi|Jovsov]] ob reki Sotli ter ureditve izvirnega območja ponikalnice [[Temenica (reka)|Temenice]] |- |Aleš Arih | |za izjemen dosežek fizične in vsebinske obnove mlina v Savcih pri Ormožu |- |Mira Ličen Krmpotić | |za večletno izjemno uspešno delo pri interdisciplinarnih pripravah konservatorskih programov za prenovo arhitekturnih spomenikov na območju [[Slovenska obala|slovenske obale]] |- | rowspan="3" |'''1998''' |Jerneja Batič |Uprava RS za kulturno dediščino |za odmevno delo na področju popularizacije kulturne dediščine |- |Nika Leben |ZVKDS OE Kranj |za uspešno obnovo kapele sv. Petra v Stražišču v Kranju |- |Branka Primc |ZVKDS OE Celje |za obnovo Pelikanovega fotografskega ateljeja v Celju |- | rowspan="3" |'''1999''' |gradbeni odbor, restavratorka Irena Čuk | |za obnovo podružnične cerkve sv. Duha pod Ojstrico |- |Renata Pamić |ZVKDS OE Kranj |za obnovo [[Ruska kapelica|Ruske kapelice na Vršiču]] |- |Janez Šamperl (pater) | |za prenovo kompleksa Minorotskega samostana v Piranu |- | rowspan="3" |'''2000''' |Alenka Železnik |ZVKDS OE Ljubljana |za prenovo protiturškega tabora Cerovo |- |Jelka Skalicky |ZVKDS OE Maribor |za obnovo [[Dominkova domačija|Dominkove domačije]] v Gorišnici |- |Vladimir Knific |ZVKDS OE Kranj |za obnovo [[Pocarjeva domačija|Pocarjeve domačije]] v Zgornji Radovni |- | rowspan="3" |'''2001''' |Alenka Kolšek |ZVKDS OE Celje |za ponovno oživitev in ureditev parka ob dvorcu Šenek |- |Svjetlana Kurelac |ZVKDS OE Maribor |za obnovo [[Cerkev Device Marije na Kamnu|cerkve Marije Device na Kamnu]] |- |odbor za prenovo (44 kmetov in zasebnikov, vključno z župnikom, vodja Nataša Podkrižnik z ZVKDS OE Celje) | |za prenovo cerkve Sv. Protazija in Gervazija v Rovtu pod Menino |- | rowspan="2" |'''2002''' |Tone Marolt |ZVKDS OE Kranj |za tridesetletno restavratorsko delo pri obnovi kulturnih spomenikov |- | |[[Kartuzija Pleterje]] |za sodelovanje pri ohranjanju in vzdrževanju samostana |- | rowspan="3" |'''2003''' |Aleš Sotler |vodja oddelka za slikarstvo v Restavratorskem centru ZVKDS |za restavratorske posege na stenskih poslikavah v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu in v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem |- |Anton Polenec | |za prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji [[Nacetova hiša, Puštal|Nacetove domačije v Puštalu]] pri Škofji Loki |- |Damjana Pečnik |ZVKDS OE Kranj |za vodenje prenove [[Grad Jable|gradu Jablje]] |- | rowspan="3" |'''2004''' |Ivo Gričar |ZVKDS OE Celje |za izjemne dosežke pri raziskovanju in dokumentiranju kulturnih spomenikov, posebej [[Grad Komenda (Polzela)|Komende pri Polzeli]] in [[Grad Strmol|gradu Strmol]] |- |Stanislav Gradišnik | |za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev [[Grad Slovenska Bistrica|gradu Slovenska Bistrica]] |- |Rado Zoubek |Restavratorski center, ZVKDS |za restavratorski poseg v fresko sv. Krištofa na prezbiteriju [[Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec|cerkve sv. Kancijana v Vrzdencu]] |- | rowspan="3" |'''2005''' |Aleš Hafner | |za izjemen projektantski pristop pri obnovi kulturnih spomenikov |- |Mateja Kavčič |Restavratorski center, ZVKDS |za vrhunsko vodenje in koordiniranje konservatorsko - restavratorskih posegov v križnem hodniku [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanske opatije Stična]] |- |Martin Panič (župnik in častni kanonik) | |za izjemna prizadevanja za izvedbo obnovitvenih posegov na cerkvenih objektih v [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|župniji sv. Peter pod Svetimi Gorami]] |- | rowspan="3" |'''2006''' |Bogdan Badovinac | |za vodenje obnovitvenih posegov na [[Minoritski samostan Olimje|samostanskem kompleksu Olimje]] |- |Bernarda Jesenko Filipič | |za izdelavo kakovostne dokumentacije ob posegih na kulturnih spomenikih na Gorenjskem. |- |Natalija Planinc | |za vodenje piranskega društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot, ki je lani ob ZVKDS in [[Občina Piran|občini Piran]] pripravilo 60 prireditev ob odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Nesnovna kulturna dediščina |- | rowspan="3" |'''2007''' |Albin Bine Kovačič | |za vodenje restavratorskih posegov v prezbiteriju [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkve sv. Martina v Šmartnem na Pohorju]] |- |Dunja Gorišek |ZVKDS OE Celje |za vodenje celovite prenove Kulturnega doma v Velenju |- |Jože Andrej Mihelič (profesor športne vzgoje) | |za popularizacijo naravne in kulturne dediščine [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] |- | rowspan="3" |'''2008''' |Neva Sulič Urek | |za izjemna prizadevanja pri vodenju celovite prenove Špitala v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]] |- |Barbka Gosar Hirci | |za izjemna prizadevanja pri projektu obnove [[Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom|oltarne slike sv. Miklavža med sv. Mohorjem in Fortunatom]] |- |[[Matjaž Brojan]] | |za dolgoletna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] |- | rowspan="3" |'''2009''' |Nika Leben | |za odkritje in prenovo baročne dvorane v [[Graščina, Radovljica|radovljiški graščini]] |- |Marija Radmilovič | |za ureditev viničarije Kebl v [[Slatina, Kungota|Slatini]] v Slovenskih goricah |- |Andrej Grobelnik | |za prizadevanja pri prenovi sakralne dediščine |- | rowspan="3" |'''2010''' |Maja Avguštin |ZVKDS OE Kranj |za pomemben prispevek v pet let trajajočem projektu prenove Prašnikarjevega dvorca - depandanse v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]] |- |[[Iztok Premrov]] | |za oddajo ''Podoba podobe'' na [[TV SLO]] |- |Ksenija Kovačec Naglič | |za register nepremične kulturne dediščine |- | rowspan="3" |'''2011''' |Eva Pezdiček Sapač | |za celovito izpeljano prenovo [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] na Pivoli pri Mariboru |- |Tanja Hohnec | |za projekt celovite obnove občinske kolonije v Trbovljah |- |Sarah Hogg, Keith Hogg (zakonca) | |za obnovo in revitalizacijo kulturnega spomenika, hiše "Pri Lenart" v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski dolini |- | rowspan="3" |'''2012''' |Alenka Horvat | |za vodenje celovite prenove [[Graščina v Oplotnici|graščine v Oplotnici]] |- |[[Maruša Zorec]] | |za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi |- |Smiljan Simerl | |za posebne zasluge na področju poenotenja meril in standardov ter vzorčnega dokumentiranja kulturnih spomenikov |- | rowspan="3" |'''2013''' |Marinka Dražumerič | |za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu |- |Miran Ježovnik | |za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije |- |Mirko Lavbič | |za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v svoji lasti |- | rowspan="3" |'''2014''' | |ZVKDS |za do podelitve največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 |- |Andreja Mihelčič Koželj | |za vodenje celostne prenove parka [[Grad Sevnica|gradu Sevnica]] |- |Janez Ferkolj (župnik) | |za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine [[Blejski otok|blejskega otoka]] |- | rowspan="3" |'''2015''' |Milena Antonić | |za vzpostavitev in uveljavitev avtorskega projekta Spoznaj, varuj, ohrani |- |Dušan Štepec | |za strokovno sodelovanje pri projektu Dežela kozolcev v Šentrupertu |- | |[[Občina Kidričevo]] |za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]] |- | rowspan="3" |'''2016''' |Andrejka Ščukovt | |za vodenje posegov na Nježni hiši na Jevščku na Kobariškem |- |Irena Vesel | |za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikove hiše v Trnovem]] |- |Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič, Gorazd Gerlič | |za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru |- | rowspan="4" |'''2017''' |Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar | |za uspešno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v [[Celje|Celju]] |- |Marija Režek Kambič | |za vodenje obnove [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodne galerije v Ljubljani]] |- |predsednik Miran Krivec ter članice Andreja Mihelčič Koželj, Milana Klemen, Nataša Koruza, Petra Jernejec Babič, Darja Pergovnik |ZVKDS |za sanacijo posledic [[Žled|žleda]] na vrtnoarhitekturni dediščini |- |[[Saša Arsenovič]] (podjetnik) | |za obnovo kulturnih spomenikov in velik prispevek k revitalizaciji starega mestnega jedra [[Maribor|Maribora]] |- | rowspan="3" |'''2018''' |Marvy Lah |ZVKDS OE Nova Gorica |za celovito prenovo spomenika Lipica – [[Kobilarna Lipica]] |- |Tatjana Adamič |ZVKDS OE Ljubljana |za celovito prenovo spomenika Ljubljana – Hotel Tivoli |- |Slavko Šorli | |za izjemno prizadevanje pri vzdrževanju in obnovi gospodarskih objektov na domačiji Kneške Ravne 9 ter za ohranjanje in širjenje starih obrtnih znanj (kritine na objektih kulturne dediščine) |- | rowspan="3" |'''2019''' |Dean Damjanović |ZVKDS OE Maribor |za uspešno celovito prenovo starega pokopališča na Ptuju |- |Eda Belingar |ZVKDS OE Nova Gorica |za uspešno mednarodno promocijo in ohranjanje suhozidne gradnje v Sloveniji |- | |Hotel Memento Piran |za uspešno prenovo stavb v Piranu v družinski hotel |- | rowspan="3" |'''2020''' |Minka Osojnik |ZVKDS OE Nova Gorica |za uspešno vodenje in usmerjanje konservatorskih posegov prenove kamnitih strešin dveh cerkva v Podnanosu in Dolenji vasi |- |Nataša Kiš, Vlasta Čobal Sedmak, Robert Peskar, Jožef Drešar | |za prenovo pročelij [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|cerkve Marijinega rojstva v Tišini]] |- |[[Aleš Musar]] (investitor) ter konservatorka Damjana Pediček Terseglav in restavrator Jožef Drešar z ekipo | |za celovito prenovo [[Ruska dača, Zgornje Gameljne|Ruske dače v Zgornjih Gameljnah]] |- | rowspan="3" |'''2021''' |Katharina Zanier | |za kvalitetno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+ |- |Zorko Bajc | |za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu |- |družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk | |za celostno obnovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkova domačija |- | rowspan="2" |'''2022''' |Simona Menoni Muršič | |za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju |- | |[[Občina Trnovska vas|Občina Trnovska vas]] |za celovito obnovo Simoničeve domačije v Trnovski vasi |- | rowspan="4" |'''2023''' |Matija Črešnar | |za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine |- |Jerneja Batič |Oddelek za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] |za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani |- | |ZVKDS OE Maribor |za monografijo ''Dediči prostora, varuhi pomnikov'' |- | |[[Občina Brežice]] |za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika [[Vodovodni stolp, Brežice|Brežice - Vodovodni stolp]] (EŠD 7131) |- | rowspan="3" |'''2024''' |Matevž Remškar | |za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja Cerkve sv. Jurija v Šenčurju |- |Urška Todosovska Šmajdek |ZVKDS OE Celje |za celovito prenovo Pelikanove hiše v Celju |- |Irena Cigula, Mirko Cigula (zakonca) |oskrbnika [[Dvorec Dornava|dvorca Dornava]] |za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine na območju Slovenije |} == Glej tudi == * [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja|Nagrade in priznanje Izidorja Cankarja]] * [[Nagrada Mirka Šubica]] * [[Valvasorjeva nagrada]] == Viri == '''1990–2000''' * "Konservatorji so prvič podelili Steletove nagrade". ''Delo'' (22. februar 1990), letnik 32, številka 44. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6EUX7O0N}} * "Steletove nagrade za področje restavriranja in konserviranja". ''Delo'' (22. februar 1991), letnik 33, številka 44. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3IJQLMII}} * "Steletove nagrade za restavratorska dela". ''Delo'' (22. februar 1992), letnik 34, številka 43. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y2HORJX5}} * "Zaslužnih je mnogo, izbranih pa malo". ''Delo'' (20. februar 1993), letnik 35, številka 41. str. 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5OGWR9IG}} * "Skrbni konservatorji". ''Delo'' (4. marec 1994), letnik 36, številka 52. str. 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KGW6G6H6}} * "Nagrajena skrb za zelo občutljivo dediščino". ''Delo'' (22. februar 1995), letnik 37, številka 43. str. 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7PXL08MF}} * "Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?". ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}} * "Slovensko konservatorstvo si zasluži vso pohvalo". ''Delo'' (6. marec 1997), letnik 39, številka 53. str. 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CLLANJO5}} * "Dediščina, zaupana ženskam". ''Delo'' (26. marec 1998), letnik 40, številka 71. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZPENTNR3}} * "Požrtvovalno reševanje dediščine". ''Delo'' (24. marec 1999), letnik 41, številka 68. str. 9. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5WIWN98H}} * [https://www.sta.si/485233/dobitniki-steletove-nagrade-in-priznanj-v-konservatorstvu Dobitniki Steletove nagrade in priznanj v konservatorstvu]. 8. maj 2000. ''sta.si'' '''2001–2010''' * [https://www.dnevnik.si/412 Steletova odličja]. 19. april 2001. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/20378 Podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2001]. 27. marec 2002. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/45892 Steletova nagrada in priznanja za leto 2002]. 17. marec 2003. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/77892 Podelitev Steletovih nagrad]. 25. marec 2004. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/118889 Steletova nagrada in Steletova priznanja za leto 2004]. 29. marec 2005. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/172697 V Narodni galeriji podelitev Steletove nagrade in priznanj]. 29. marec 2006. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/237780 Podelili Steletova priznanja]. 3. april 2007. ''dnevnik.si'' * [https://www.dnevnik.si/306762 Peter Fister dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 20. marec 2008. ''dnevnik.si'' * [https://www.sta.si/1376475/ana-sonja-hoyer-steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo Ana Sonja Hoyer - Steletova nagrajenka za življenjsko delo]. 26. marec 2009. ''sta.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/janez-mikuz-prejme-steletovo-nagrado-za-konservatorstvo/226292 Janez Mikuž prejme Steletovo nagrado za konservatorstvo]. 22. marec 2010. ''rtvslo.si'' '''2011–2020''' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo-mira-strmcnik-gulic/254077 Steletova nagrajenka za življenjsko delo Mira Strmčnik Gulič]. 28. marec 2011. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-natasi-stupar-sumi/279762 Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi]. 26. marec 2012. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrajenka-je-alenka-zeleznik/306021 Steletova nagrajenka je Alenka Železnik]. 5. april 2013. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si'' * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stane-bernik-je-dobitnik-steletove-nagrade-za-zivljenjsko-delo/393147 Stane Bernik je dobitnik Steletove nagrade za življenjsko delo]. 16. maj 2016. ''rtvslo.si'' * [https://www.gorenjskiglas.si/article/20170509/C/170509791/1246/August Nagrada dr. Milanu Sagadinu]. 9. maj 2017. ''gorenjskiglas.si'' * [https://www.dnevnik.si/1042771038 Steletovi nagrajenci: osrednja nagrada dr. Milanu Sagadinu, priznanja skrbnikom kulturne dediščine]. 8. maj 2017. ''dnevnik.si'' * [https://www.zvkds.si/sl/novice/steletova-nagrada-priznanja-za-leto-2019 Steletova nagrada in priznanja za leto 2019]. 3. september 2020. ''zvkds.si'' * [https://www.dnevnik.si/1042938188 Steletova nagrada za življenjsko delo Jelki Pirkovič]. 7. september 2020. ''dnevnik.si'' '''2021–''' * [https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 Podelitev Steletove nagrade in Steletovih priznanj za leto 2021]. 23. maj 2022. ''zvkds.si'' * [https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slavnostna-podelitev-steletovih-nagrad-in-priznanj-za-leto-2022/ Slavnostna podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022]. 6. junij 2023. ''gov.si'' * [https://misli.sta.si/3304206/v-narodni-galeriji-bodo-podelili-steletova-priznanja V Narodni galeriji bodo podelili Steletova priznanja]. 27. maj 2024. ''misli.sta.si'' == Zunanje povezave == * [https://s-kd.si/steletova-nagrada/ Steletova nagrada]. ''s-kd.si'' [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Konservatorstvo in restavratorstvo]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1990]] [[Kategorija:France Stele (umetnostni zgodovinar)]] eqrvc7xcrykrgnco71lmjgcq3cjh59p Novo Selo, Sisek 0 250186 6772967 6590544 2026-10-31T21:26:16Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772967 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Novo Selo}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=587 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=100 |postna=44000 |posta=Sisek |mesto=[[Sisek]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]] }} '''Novo Selo''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Sisek|mesto Sisek]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 74 || 117 || 173 || 258 || 239 || 226 || 249 || 259 || 358 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 587 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]] ksis0v855snnyh978l14bidwp8rpnv2 Brkiševina 0 250323 6772969 6590678 2026-10-31T21:28:16Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=121 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=123 |postna=44273 |posta=Sela, Sisek |mesto= |obcina=Lekenik |zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]] }} '''Brkiševina''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Lekenik|občino Lekenik]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 392 || 403 || 387 || 455 || 502 || 498 || 536 || 552 || 503 || 495 || 443 || 370 || 276 || 205 || 121 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]] nowoyjsn4yp87wxeb2cvm5xo0hkwa32 Ljubljanica, Majur 0 250365 6772970 6590725 2026-10-31T21:28:37Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772970 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ljubljanica}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=42 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=98 |postna=44000 |posta=Sisek |mesto= |obcina=Martinska Ves |zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]] }} '''Ljubljanica''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 90 || 87 || 95 || 107 || 103 || 95 || 94 || 90 || 78 || 69 || 74 || 64 || 54 || 46 || 42 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]] 3bo4ofahmk9koaoubumxoi4lxqvgq1s Zirčica 0 250372 6772968 6590731 2026-10-31T21:27:53Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=132 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=98 |postna=44000 |posta=Sisek |mesto= |obcina=Martinska Ves |zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]] }} '''Zirčica''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 121 || 117 || 142 || 167 || 184 || 183 || 195 || 184 || 178 || 180 || 180 || 184 || 167 || 153 || 132 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]] jn1jeq7s2kxyta49m4lqwnhubnq4ofr Transponirana matrika 0 264035 6772905 5370039 2026-10-31T18:50:36Z ~2026-57770-33 268207 /* */ 6772905 wikitext text/x-wiki '''Transponirana matrika''' (oznaka <math>A^\mathrm{T}\,</math>, včasih tudi <math>^{\operatorname t}\!A</math>) je matrika, ki nastane iz matrike <math> A \,</math> pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij: * vrstice matrike <math> A \,</math> zapišemo kot stolpce matrike <math>A^\mathrm{T}\,</math> * stolpce matrike <math> A \,</math> zapišemo kot vrstice matrike <math>A^\mathrm{T}\,</math> * matriko <math> A \,</math> zrcalimo preko [[glavna diagonala|glavne diagonale]] * matriko <math> A \,</math> zrcalimo za 90º v smeri gibanja urinega kazalca in sliko zrcalimo vodoravno, da dobimo <math>A^\mathrm{T}\,</math>. To pomeni, da vsi <math> a_{ij} \,</math> postanejo <math> a_{ji} \,</math>. Postopek zamenjave vrstic in stolpcev se imenuje ''transponiranje matrike'' in je zgled [[enočlena operacija|enočlene operacije]]. == Zgledi == * <math>\begin{bmatrix} 1 & 2 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 \\ 2 \end{bmatrix} \,</math> * <math>\begin{bmatrix} 1 & 2 \\ 3 & 4 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 & 3 \\ 2 & 4 \end{bmatrix} \,</math> * <math> \begin{bmatrix} 1 & 2 \\ 3 & 4 \\ 5 & 6 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 & 3 & 5\\ 2 & 4 & 6 \end{bmatrix} \; \,</math> == Značilnosti == Za matriki <math>A \,</math>, <math>B \,</math> in [[skalar]] <math>c \,</math> so znane naslednje značilnosti transponiranja matrik: * <math>\left( \mathbf{A}^\mathrm{T} \right) ^\mathrm{T} = \mathbf{A} \quad \,</math> * <math>(\mathbf{A}+\mathbf{B}) ^\mathrm{T} = \mathbf{A}^\mathrm{T} + \mathbf{B}^\mathrm{T} \,</math> : Transpozicija vsote matrik je vsota transponiranih matrik. * <math>\left( \mathbf{A B} \right) ^\mathrm{T} = \mathbf{B}^\mathrm{T} \mathbf{A}^\mathrm{T} \,</math> :Opozorilo: vrstni red množiteljev je obrnjen. Iz tega lahko zaključimo, da je [[kvadratna matrika]] <math>A \,</math> [[obratna matrika|obrnljiva matrika]] (obstoja inverzna), samo, če je obrnljiva tudi <math> A^T \,</math>, v tem primeru je <math>(A^{-1})^T =(A^T) ^{-1} \,</math> * <math>(c \mathbf{A})^\mathrm{T} = c \mathbf{A}^\mathrm{T} \,</math> : Transponiranje [[skalar]]ja nam da isti skalar. * <math>\det(\mathbf{A}^\mathrm{T}) = \det(\mathbf{A}) \,</math> : [[Determinanta]] kvadratne matrike je enaka determinanti transponirane. * [[Skalarni produkt]] dveh vektorjev, ki ju določata stolpca (<math> a \,</math> in <math> b \,</math>) se izračuna kot :<math> \mathbf{a} \cdot \mathbf{b} = \mathbf{a}^{\mathrm{T}} \mathbf{b},</math> : kjer je uporabljen [[Einsteinov zapis]] za <math> a_jb^{j} \,</math> * <math>(\mathbf{A}^\mathrm{T})^{-1} = (\mathbf{A}^{-1})^\mathrm{T} \,</math> : Transponirana matrika [[obratna matrika|obrnljive matrike]] (inverzne) je tudi obrnljiva matrika, njena obrnjena matrika je transponirana obrnjene originalne matrike. * Če je <math> A \,</math> kvadratna matrika, potem so njene [[lastna vrednost|lastne vrednosti]] enake lastnim vrednostim njene transponirane matrike. == Posebne transponirane matrike== * Kvadratna matrika, katere transponirana je enaka sama sebi, je [[simetrična matrika]] :<math>\mathbf{A}^{\mathrm{T}} = \mathbf{A}.\,</math> * Kvadratna matrika, katere transponirana je tudi obrnjena, se imenuje [[ortogonalna matrika]]. To pomeni da je matrika <math> G \,</math> ortogonalna, če je :<math>\mathbf{G G}^\mathrm{T} = \mathbf{G}^\mathrm{T} \mathbf{G} = \mathbf{I}_n , \,</math>, kjer je <math>I_n \,</math> [[enotska matrika]] za katero velja <math>I^T = I^{-1} \,</math> * Kvadratna matrika, katere transponirana, je enaka negativni, je [[poševnosimetrična matrika]], to pomeni, da je <math> A \,</math> poševnosimetrična, če je :<math>\mathbf{A}^{\mathrm{T}} = -\mathbf{A}.\,</math> * [[Konjugirano transponirana matrika]] [[kompleksno število|kompleksne]] matrike <math> A \,</math> , ki jo zapišemo kot <math> A^{*} \,</math>, se dobi s transponiranjem matrike <math> A \,</math> in spremembo vseh elementov v [[konjugirano kompleksne]] vrednosti :<math>\mathbf{A}^* = (\overline{\mathbf{A}})^{\mathrm{T}} = \overline{(\mathbf{A}^{\mathrm{T}})}.</math> == Zunanje povezave == * {{MathWorld|urlname=Transpose|title=Transpose}} {{-}} {{linearna algebra}} [[Kategorija:Matrike]] 4k47ayawq0cmanjnkhzc4nsrfhyksku 6772906 6772905 2026-10-31T18:52:58Z ~2026-57770-33 268207 /* */ 6772906 wikitext text/x-wiki '''Transponirana matrika''' (oznaka <math>A^\mathrm{T}\,</math>, včasih tudi <math>^{\operatorname t}\!A</math>) je matrika, ki nastane iz matrike <math> A \,</math> pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij: * vrstice matrike <math> A \,</math> zapišemo kot stolpce matrike <math>A^\mathrm{T}\,</math> * stolpce matrike <math> A \,</math> zapišemo kot vrstice matrike <math>A^\mathrm{T}\,</math> * matriko <math> A \,</math> zrcalimo preko [[glavna diagonala|glavne diagonale]] * matriko <math> A \,</math> zavrtimo za 90º v smeri gibanja urinega kazalca in sliko zrcalimo vodoravno, da dobimo <math>A^\mathrm{T}\,</math>. To pomeni, da vsi <math> a_{ij} \,</math> postanejo <math> a_{ji} \,</math>. Postopek zamenjave vrstic in stolpcev se imenuje ''transponiranje matrike'' in je zgled [[enočlena operacija|enočlene operacije]]. == Zgledi == * <math>\begin{bmatrix} 1 & 2 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 \\ 2 \end{bmatrix} \,</math> * <math>\begin{bmatrix} 1 & 2 \\ 3 & 4 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 & 3 \\ 2 & 4 \end{bmatrix} \,</math> * <math> \begin{bmatrix} 1 & 2 \\ 3 & 4 \\ 5 & 6 \end{bmatrix}^{\mathrm{T}} \!\! \;\! = \, \begin{bmatrix} 1 & 3 & 5\\ 2 & 4 & 6 \end{bmatrix} \; \,</math> == Značilnosti == Za matriki <math>A \,</math>, <math>B \,</math> in [[skalar]] <math>c \,</math> so znane naslednje značilnosti transponiranja matrik: * <math>\left( \mathbf{A}^\mathrm{T} \right) ^\mathrm{T} = \mathbf{A} \quad \,</math> * <math>(\mathbf{A}+\mathbf{B}) ^\mathrm{T} = \mathbf{A}^\mathrm{T} + \mathbf{B}^\mathrm{T} \,</math> : Transpozicija vsote matrik je vsota transponiranih matrik. * <math>\left( \mathbf{A B} \right) ^\mathrm{T} = \mathbf{B}^\mathrm{T} \mathbf{A}^\mathrm{T} \,</math> :Opozorilo: vrstni red množiteljev je obrnjen. Iz tega lahko zaključimo, da je [[kvadratna matrika]] <math>A \,</math> [[obratna matrika|obrnljiva matrika]] (obstoja inverzna), samo, če je obrnljiva tudi <math> A^T \,</math>, v tem primeru je <math>(A^{-1})^T =(A^T) ^{-1} \,</math> * <math>(c \mathbf{A})^\mathrm{T} = c \mathbf{A}^\mathrm{T} \,</math> : Transponiranje [[skalar]]ja nam da isti skalar. * <math>\det(\mathbf{A}^\mathrm{T}) = \det(\mathbf{A}) \,</math> : [[Determinanta]] kvadratne matrike je enaka determinanti transponirane. * [[Skalarni produkt]] dveh vektorjev, ki ju določata stolpca (<math> a \,</math> in <math> b \,</math>) se izračuna kot :<math> \mathbf{a} \cdot \mathbf{b} = \mathbf{a}^{\mathrm{T}} \mathbf{b},</math> : kjer je uporabljen [[Einsteinov zapis]] za <math> a_jb^{j} \,</math> * <math>(\mathbf{A}^\mathrm{T})^{-1} = (\mathbf{A}^{-1})^\mathrm{T} \,</math> : Transponirana matrika [[obratna matrika|obrnljive matrike]] (inverzne) je tudi obrnljiva matrika, njena obrnjena matrika je transponirana obrnjene originalne matrike. * Če je <math> A \,</math> kvadratna matrika, potem so njene [[lastna vrednost|lastne vrednosti]] enake lastnim vrednostim njene transponirane matrike. == Posebne transponirane matrike== * Kvadratna matrika, katere transponirana je enaka sama sebi, je [[simetrična matrika]] :<math>\mathbf{A}^{\mathrm{T}} = \mathbf{A}.\,</math> * Kvadratna matrika, katere transponirana je tudi obrnjena, se imenuje [[ortogonalna matrika]]. To pomeni da je matrika <math> G \,</math> ortogonalna, če je :<math>\mathbf{G G}^\mathrm{T} = \mathbf{G}^\mathrm{T} \mathbf{G} = \mathbf{I}_n , \,</math>, kjer je <math>I_n \,</math> [[enotska matrika]] za katero velja <math>I^T = I^{-1} \,</math> * Kvadratna matrika, katere transponirana, je enaka negativni, je [[poševnosimetrična matrika]], to pomeni, da je <math> A \,</math> poševnosimetrična, če je :<math>\mathbf{A}^{\mathrm{T}} = -\mathbf{A}.\,</math> * [[Konjugirano transponirana matrika]] [[kompleksno število|kompleksne]] matrike <math> A \,</math> , ki jo zapišemo kot <math> A^{*} \,</math>, se dobi s transponiranjem matrike <math> A \,</math> in spremembo vseh elementov v [[konjugirano kompleksne]] vrednosti :<math>\mathbf{A}^* = (\overline{\mathbf{A}})^{\mathrm{T}} = \overline{(\mathbf{A}^{\mathrm{T}})}.</math> == Zunanje povezave == * {{MathWorld|urlname=Transpose|title=Transpose}} {{-}} {{linearna algebra}} [[Kategorija:Matrike]] r3uy5e7kjds5wly7zjk0fx6emwpiqo8 Janez Pristavec 0 268717 6772948 6748526 2026-10-31T19:36:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Janez Pristavec | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | citizenship = slovensko | training = Akademija za likovno umetnost, [[Univerza v Ljubljani]] | known_for = slikarstvo, risba, grafika, karikatura }} '''Janez Pristavec''', [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]], likovni [[pedagog]], * [[27. marec]] [[1947]], [[Maribor]], † [[28. maj]] [[2008]], Maribor<ref>{{navedi splet |title=Janez Pristavec: 1947–2008 |url=https://janezpristavec.eu/en/about/ |website=Spominska spletna stran Janeza Pristavca |access-date=2026-07-29 |language=en}}</ref> Njegov ustvarjalni opus obsega [[slikarstvo]], dela na papirju in portretno [[karikatura|karikaturo]]. Pristavec je bil močno povezan s kulturnim življenjem [[Maribor]]a.<ref name="UGM2005">{{navedi splet |title=Janez Pristavec, Portretna karikatura |url=https://www.ugm.si/razstave/janez-pristavec-portretna-karikatura-242/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2005 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729175056/https://www.ugm.si/razstave/janez-pristavec-portretna-karikatura-242/ |url-status=dead }}</ref><ref name="LocutioBio">{{navedi splet |title=Janez Pristavec |url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=722 |website=Locutio |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Pristavec se je rodil v Mariboru. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Umetnostna galerija Maribor med njegovimi profesorji navaja Janeza Bernika, Bogdana Borčiča, Milana Butino, Zorana Dideka, Nikolaja Omerso, Štefana Planinca, Marjana Pogačnika, Gabrijela Stupico in Apolonija Zvesta.<ref name="UGM2005" /> Bil je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kot likovni pedagog pa je deloval na Srednji gradbeni šoli v Mariboru.<ref name="LocutioBio" /> Podatkovna zbirka RazUme [[Moderna galerija|Moderne galerije]] beleži njegovo sodelovanje na razstavah od leta 1980 dalje. Med njimi so bile 8. jugoslovanska razstava risbe v Kabinetu grafike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1981, skupinska razstava ''Barva'' v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani leta 1988 ter samostojne razstave v Mariboru v letih 1990, 1994, 1998, 2005 in 2008.<ref name="RazumeArtist">{{navedi splet |title=Pristavec, Janez |url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=424&pum_sortby=0 |website=Raz_ume |publisher=Moderna galerija, Ljubljana |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Ob razstavi leta 1994 v Razstavnem salonu Rotovž je Umetnostna galerija Maribor izdala dvojezični katalog z uvodnim besedilom umetnostne zgodovinarke Edite Milete.<ref name="Catalogue1994">{{navedi knjigo |last1=Pristavec |first1=Janez |last2=Mileta |first2=Edita |title=Janez Pristavec: slike |publisher=Umetnostna galerija Maribor |location=Maribor |date=1994 |language=sl, en |oclc=442579947 |url=https://search.worldcat.org/title/442579947}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Janez Pristavec: slike |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/50939392 |website=COBISS+ |publisher=IZUM |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Leta 1998 je bila v istem razstavišču na ogled razstava ''Portret od realizma do slikovnega znaka''.<ref name="Razume1998">{{navedi splet |title=Janez Pristavec: Portret od realizma do slikovnega znaka |url=https://razume.mg-lj.si/razstava.php?id=3551998&lang=en |website=Raz_ume |publisher=Moderna galerija, Ljubljana |date=1998 |access-date=2026-07-29}}</ref> Leta 2005 je Umetnostna galerija Maribor pripravila razstavo ''Portretna karikatura''. Pristavca je predstavila kot mestnega portretista in kronista, ki je v skicirko beležil prebivalce Maribora in obiskovalce mesta.<ref name="UGM2005" /> Leta 2006 je pri Mariborski literarni družbi izšla njegova knjiga ''Srečanja'', zbirka portretov in karikatur s spremno besedo Maria Berdiča.<ref name="Srecanja">{{navedi splet |title=Zbirka »Iz preteklosti« |url=https://www.kud-mld.si/zbirka-iz-preteklosti.html |website=Mariborska literarna družba |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Pristavec je umrl maja 2008 v Mariboru, star 61 let.<ref>{{navedi splet |title=Umrl je slikar in grafik Janez Pristavec |url=https://www.locutio.si/kronika.php?letnik=2008&stran=6 |website=Locutio |date=2008 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Njegovo delo je bilo posmrtno predstavljeno tudi v [https://www.dlum.si/application/files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf monografiji ob stoletnici organizirane dejavnosti Društva likovnih umetnikov Maribor], izdani leta 2020. == Ustvarjalnost == Pristavec je ustvarjal na področjih slikarstva, risbe in grafike. V poznejšem obdobju njegovega ustvarjanja sta pomembno mesto zavzela portret in karikatura.<ref name="LocutioBio" /><ref name="UGM2005" /> Naslov njegove portretne razstave iz leta 1998 je ta del njegovega opusa opredelil kot premik »od realizma do slikovnega znaka«.<ref name="Razume1998" /> Poznejše portretne risbe so pogosto nastajale v javnosti in beležile osebnosti iz mariborskega kulturnega in družbenega življenja; njihov izbor je bil objavljen v knjigi ''Srečanja''.<ref name="UGM2005" /><ref name="Srecanja" /> Njegova dela so bila že za časa njegovega življenja vključena v javne zbirke. Risba s svinčnikom iz cikla ''Hrib'', nastala leta 1987, je v didaktični zbirki Galerije Miklova hiša.<ref>{{navedi splet |title=Iz cikla Hrib |url=https://museums.eu/collection/object/281030/iz-cikla-hrib25-x-235-cm |website=Museums.EU |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729204434/https://museums.eu/collection/object/281030/iz-cikla-hrib25-x-235-cm |archive-date=2026-07-29 |url-status=dead}}</ref> V zbirki Umetnostne galerije Maribor je delo ''Kvartet Feguš'' iz leta 2004.<ref>{{navedi splet |title=Praznični koncert kvarteta Feguš |url=https://www.ugm.si/dogodki/praznicni-koncert-kvarteta-fegus-555/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2015-12-23 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729201413/https://www.ugm.si/dogodki/praznicni-koncert-kvarteta-fegus-555/ |url-status=dead }}</ref> {{Galerija |title=Izbrana dela Janeza Pristavca |width=120 |height=100 |align=center | File:1988 70x100cm Masks 19 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske 19'' | File:1988 100x70cm Masks Bird Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske – ptica'' | File:1997 30x40cm Still life 34 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Tihožitje 34'' | File:1989 100x70cm Masks 28 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maske 28'' | File:2007 100x70cm Maribor Lent 24 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Maribor – Lent 24'' | File:1989 33x31cm Fish series 21 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Ribji cikel 21'' | File:1996 40x30cm Flute player Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Flavtist'' | File:1996 portrait 30x35cm Borcic Bogdan Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Portret Bogdana Borčiča'' | File:1990 100x70cm Colors 11 Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Barve 11'' | File:2007 50x70cm Mythology Fight of Minotaurs Janez Pristavec photo Igor Unuk.jpg | ''Mitologija – Boj minotavrov'' }} == Umetniški razvoj == === Formativna leta in študij na akademiji === Pristavec je začel risati že v otroštvu. Med njegovimi ohranjenimi zgodnjimi deli so pokrajine, arhitekturni motivi, portreti, avtoportreti, rastline ter prizori iz Maribora in njegove okolice. Že te risbe kažejo vztrajno zanimanje za organizacijo prostora, razmerja in izrazne možnosti črte.<ref>{{navedi splet |title=About the artist – Janez Pristavec Memorial Site |trans-title=O umetniku – Spominska spletna stran Janeza Pristavca |url=https://janezpristavec.eu/en/about/ |access-date=2026-08-06 |language=en}}</ref> Pred vpisom na akademijo se je ukvarjal z risbo s svinčnikom in tušem, suho iglo, linorezom in drugimi grafičnimi tehnikami. V tem obdobju pretežno samostojnega izpopolnjevanja je še pred začetkom formalnega izobraževanja pridobil precejšnjo tehnično suverenost. Na Akademiji za likovno umetnost se je opazovalnemu risanju pridružil analitični študij anatomije, gibanja, opisne geometrije in barvnih odnosov. Med njegovimi študijskimi deli so študije školjk, živalskih teles, človeškega okostja in ženskega akta. Razkrivajo umetnika, ki se je vidni svet učil razumeti ne le prek podobnosti, temveč tudi prek konstrukcije: organizacije teže, ritma, volumna in notranje zgradbe. Akt je postal eno njegovih osrednjih področij eksperimentiranja. Sprva je izhajal iz neposrednega opazovanja, nato pa ga je postopoma poenostavljal v ploskovna in geometrijska razmerja. Naturalistična barva se je umikala izrazitejšim kromatičnim kontrastom, telo pa je vse bolj postajalo struktura, prek katere je Pristavec raziskoval odnos med figuro in slikovnim poljem. === Grafika in preobrazba figure === V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja je Pristavec veliko pozornosti namenjal grafiki. Na linorezih, lesorezih in suhih iglah je pogosto upodabljal živali, zlasti ribe, žabe, plazilce in ptice. Živalsko telo je zanj pomenilo stičišče natančnega opazovanja, simbolnega pomena in formalne preobrazbe. Hkrati je človeška figura postajala vse bolj nestabilna. V ciklu ''Množice'' iz leta 1981 se telesa širijo, krčijo in zlivajo v strnjene organske gmote. Perspektiva je popačena, anatomija stopnjevana, meja med posamezno figuro in kolektivno množico pa postaja negotova. Teh risb ne gre razumeti zgolj kot pripravljalne študije. Sestavljajo samostojen cikel, v katerem črta ustvarja telesni volumen, gibanje in psihološko napetost. Deformirane figure obenem napovedujejo Pristavčevo poznejše zanimanje za maske, hibridna bitja in mitološka telesa. === Hrib in odkritje barve === Odločilen premik se je zgodil po slikarski prireditvi Ex tempore leta 1983, ko se je Pristavec intenzivno posvetil Meljskemu hribu, ki se dviga nad industrijsko in stanovanjsko krajino Maribora. Opazoval ga je z različnih stojišč, v različnih delih dneva in spreminjajočih se vremenskih razmerah. Tako je nastal obsežen sklop del na papirju, splošno znan kot cikel ''Hrib'', ki ga je ustvaril predvsem med letoma 1983 in 1985. Pokrajinski motiv se postopoma preobraža. Sprva hrib ostaja prepoznaven, nato pa se njegove konture čedalje bolj spreminjajo v pasove, intervale, kromatične napetosti in plastena polja. Poseben pomen sta v tem raziskovanju dobili rumena in oranžna barva. Pristavec je z razmeroma majhnimi količinami teh barv aktiviral obsežnejša območja temnejših, hladnejših ali bolj zadržanih tonov. Pokrajine ni več zgolj upodabljal, temveč mu je postala izhodišče za raziskovanje, kako je mogoče vizualno opažanje, spomin in čustveno izkušnjo prevesti v barvo. Pomen cikla ''Hrib'' je prav v tem prehodu med motivom in slikovno avtonomijo. Cikel ne pomeni popolne opustitve narave; narava je ponotranjena in na novo vzpostavljena z barvo. === Pomečkani papirji, maske in barvna polja === Od sredine osemdesetih let je Pristavec ustvarjal na fizično preoblikovanih in pomečkanih listih papirja. Gube, pregibi in poškodovane površine niso bili naključne nepravilnosti, temveč dejavni elementi umetnine. Papir ni bil več zgolj nevtralen nosilec, ampak je postal materialno telo, ki ga je bilo mogoče poslikati, pregibati, drgniti in z barvo ponovno aktivirati. Najzgodnejša dela iz te skupine pogosto še ohranjajo prepoznavne obraze, maske ali fragmente figur. Njihova identiteta je nestabilna, saj se pojavlja iz nepravilne površine in vanjo znova izginja. Obraz postane hkrati podoba in predmet: psihološka navzočnost, naslikani znak in materialno razdrobljeno polje. V poznejših delih, zlasti tistih, povezanih s ciklom ''Barve'', se prepoznavni motivi umaknejo. List začnejo organizirati vodoravni pasovi, navpične osi, kromatične plasti in razlomljene geometrijske strukture. Kljub temu teh del ne gre prestrogo ločevati od mask in figur, ki so nastajale pred njimi. Njihova barvna polja ohranjajo telesni značaj, abstraktno površino pa še naprej naseljujejo sledi obraza, pokrajine in prostorske globine. Pristavčeva abstrakcija zato ni pomenila zavračanja vidnega sveta. Razvila se je iz dolgotrajnega opazovanja pokrajine, listov, teles in obrazov ter ohranila spomin na te vire tudi tedaj, ko niso bili več neposredno prepoznavni. === Vrnitev figure === V zgodnjih devetdesetih letih se je figura ponovno pojavila z novo intenzivnostjo. To ni bila vrnitev k načinu upodabljanja iz časa pred abstraktnimi cikli. Telo je zdaj nosilo izkušnjo fragmentacije, kromatične členitve in materialne nestabilnosti. Risbe minotavra iz leta 1992 imajo v tem razvoju pomembno mesto. Človeška in živalska anatomija sta združeni v hibridnem telesu, ki uteleša fizično moč, ranljivost, konflikt in ujetost. Cikel vzpostavlja most med Pristavčevimi zgodnejšimi živalskimi motivi in mitološkimi slikami njegovih zadnjih let. Dela s harlekinom, ki so nastajala predvsem v devetdesetih letih, uvajajo drugačno vrsto preobražene figure. Harlekin je hkrati nastopajoči, maska in psihološko razcepljeni posameznik. Vzorčasta oblačila členijo telo v kromatične segmente, gledališka identiteta pa postane sredstvo za raziskovanje prikrivanja, razkrivanja in nestabilnosti jaza. V teh letih so se še naprej pojavljali akti, živali, portreti in figure. Pristavčevega umetniškega razvoja zato ne gre razumeti kot linearno zaporedje strogo ločenih slogovnih obdobij, temveč kot splet ponovnih vračanj. === Portret in družbeni arhiv === Portret je postal eno osrednjih področij Pristavčevega poznega ustvarjanja. Na portretih na platnu je obrazu podelil materialno in kromatično gostoto, obsežna skupina portretov na papirju pa ohranja hitrost in tveganje neposrednega opazovanja. Med upodobljenci so družinski člani, prijatelji, umetniki, pisatelji, glasbeniki, igralci, kulturne osebnosti in ljudje iz mariborskega okolja. Dela skupaj sestavljajo več kot le galerijo individualnih podobnosti: tvorijo vizualni arhiv osebnih odnosov in kulturnega življenja, ki je obdajalo umetnika. Pristavec je nenehno preizkušal, kako daleč je mogoče obraz preoblikovati, ne da bi ta izgubil svojo identiteto. Podobnost je lahko ohranil z nagibom glave, težo veke, značilnim profilom, pričesko ali izrazom. Popačenje in krajšava nista bila nujno odmika od prepoznavnosti, temveč sta lahko postala njeni najučinkovitejši sredstvi. Okoli leta 1999 je risanje v javnosti postajalo vse pomembnejše. Kot se je pozneje spominjal Pristavec, je bilo ustvarjanje zunaj ateljeja povezano tudi z osebno potrebo, da bi po ženini smrti premagal samoto. Ljudi je začel portretirati na razstavah, literarnih večerih, koncertih, družabnih srečanjih in v javnih prostorih. Portretiranje je v teh delih postalo srečanje med umetnikom, upodobljencem in včasih tudi občinstvom. Hitrost izvedbe je bila hkrati umetniška metoda in pogoj dogodka. Imena, datumi, posvetila in kratki komentarji so pogosto ostali vidni na listu, zato je vsaka risba postala zapis določenega srečanja. Številna dela so bila pozneje zbrana v publikaciji ''Janez Pristavec: Srečanja'' iz leta 2006 s spremno besedo Maria Berdiča. Knjiga je niz minljivih družabnih priložnosti preoblikovala v trajnejši kolektivni portret Maribora in njegove kulturne skupnosti. === Pozne mitološke slike === V zadnjih letih življenja, ko se je spoprijemal z dolgotrajno boleznijo, se je Pristavec vse izraziteje posvečal mitološkim in sakralnim temam. Med približno letoma 2006 in 2008 je ustvaril strnjen sklop slik, ki izhajajo iz grške mitologije, svetopisemskih in krščanskih pripovedi ter drugih arhetipskih tem. Med motivi so nereide, amazonke, minotaver, jezdeci, krilati konji, žrtveni prizori in apokaliptični jezdeci. Slike niso konvencionalne ilustracije ustaljenih zgodb. Pristavec je njihove pripovedi zgostil v soočenja med telesi, barvami in silami: med vzponom in padcem, željo in nasiljem, umrljivostjo in preobrazbo. Pozne mitološke slike združujejo številna vprašanja, ki so več desetletij oblikovala njegovo ustvarjanje. Živalska in človeška telesa se spajajo, barva dobiva simbolno intenzivnost, figura pa je podvržena istim procesom fragmentacije in ponovnega sestavljanja, ki so pred tem zaznamovali dela na pomečkanem papirju, maske in abstraktna barvna polja. Bolezen je del zgodovinskega konteksta teh slik, vendar ne sme postati njihov edini interpretativni ključ. Dela niso zgolj dokumenti telesnega pešanja ali umetnikova poslednja oporoka. Predstavljajo njegovo vrnitev k telesu in pripovedi z izjemno osredotočenostjo ter združujejo opazovanje, spomin, kulturno izročilo in osebno izkušnjo. == Razstave == Celoten seznam 85 razstav je objavljen v zbirki RazUme, podatkovni zbirki o slovenski likovni umetnosti.<ref>{{navedi splet |title=RazUme |url=https://razume.si/s/SCLy28rKtoMrXhK1YRjxLh?at=Ve9LdDPqeYh4zwYMafiMch |access-date=2026-07-30 |website=RazUme |language=sl }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Samostojni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor oziroma njenem Razstavnem salonu Rotovž sta v letih 1994 in 1998 spremljala kataloga.<ref name="Catalogue1994" /><ref name="Razume1998" /> Po umetnikovi smrti so bili izbori Pristavčevih portretov in aktov v letih 2009 in 2010 razstavljeni v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.<ref name="RazumeArtist" /> V letih 2012–2013 je bilo njegovo delo vključeno v razstavo Umetnostne galerije Maribor ''Skoraj pomlad: 100 let slovenske umetnosti'', pregledno predstavitev, sestavljeno iz slovenskih muzejskih in galerijskih zbirk.<ref>{{navedi splet |title=Almost Spring: 100 Years of Slovene Art |trans-title=Skoraj pomlad: 100 let slovenske umetnosti |url=https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/100-years-of-slovene-art-709/ |website=Umetnostna galerija Maribor |date=2012-11-30 |access-date=2026-07-29 |language=en |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730113902/https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/100-years-of-slovene-art-709/ |url-status=dead }}</ref> Pristavčeva dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor so bila uvrščena tudi v izbor kiparke Vlaste Zorko leta 2018 in na razstavo ''Spekter: 70 let zbirke UGM'', odprto leta 2024.<ref>{{navedi splet |title=Izbrala Vlasta Zorko |url=https://www.ugm.si/dogodki/izbrala-vlasta-zorko-2945/ |website=Umetnostna galerija Maribor |publisher=Umetnostna galerija Maribor |date=2018-06-02 |access-date=2026-07-29 |language=sl |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730125943/https://www.ugm.si/dogodki/izbrala-vlasta-zorko-2945/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Spekter: 70 Years of the UGM Collection |trans-title=Spekter: 70 let zbirke UGM |url=https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/spekter-70-years-of-the-ugm-collection-5244/ |website=Umetnostna galerija Maribor |date=2024-02-02 |access-date=2026-07-29 |language=en |archive-date=2026-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260729172608/https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/spekter-70-years-of-the-ugm-collection-5244/ |url-status=dead }}</ref> * SPEKTER. 70 let Zbirke UMG, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 02.02.2024 • 30.08.2026 * DRUGONOSTALGIJA. PREPLET GENERACIJ. Razstava likovnih del učiteljev in nekdanjih dijakov ob 70. jubileju II.gimnazije MB, SPLETNA RAZSTAVA, 17.03.2021 • 2021 * JANEZ PRISTAVEC. WoMEN, E2RD GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.02.2017 • 2017 * JANEZ PRISTAVEC. Mali akt, E2RD GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 27.10.2016 • 05.02.2017 * JANEZ PRISTAVEC. Portretne skice, VETRINJSKI DVOREC, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.05.2014 • 23.05.2014 * EPK 2012. SKORAJ POMLAD. 100 let slovenske umetnosti / ALMOST SPRING. 100 Years of Slovene Art, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 30.11.2012 • 17.03.2013 * JANEZ PRISTAVEC, PAVILJONI GRAŠČINE DOL, DOL PRI LJUBLJANI, SLOVENIJA, 07.05.2010 • 23.05.2010 * JANEZ PRISTAVEC. Akti, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.01.2010 • 23.01.2010 * JANEZ PRISTAVEC. Portreti 1995 – 2007, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.2009 • 09.05.2009 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 09.01.2008 • 26.01.2008 * NOVOLETNA PRODAJNA RAZSTAVA, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.12.2007 • 01.01.2008 * RAZSTAVA ČLANIC IN ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2007, GALERIJA GRAD, SLOVENSKA BISTRICA, SLOVENIJA, 26.10.2007 • 18.11.2007 * JUBILANTI 2007, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 12.09.2007 • 29.09.2007 * JANEZ PRISTAVEC. MOJA JUBILEJA, UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 15.03.2007 • 16.04.2007 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR – DLUM, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.09.2006 • 07.10.2006 * JANEZ PRISTAVEC. OBRAZI V MARIBORU, MUZEJ NOB, MARIBOR, SLOVENIJA, 2006 • 22.03.2006 * BIFE PRI LOČNICI. RAZSTAVA ČLANOV DLUM / DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 01.12.2005 • 31.12.2005 * JANEZ PRISTAVEC, MARIBOR, SLOVENIJA, 2005 • 2005 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRETNA KARIKATURA, UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 30.06.2005 • 31.07.2005 * JANEZ PRISTAVEC. GALERIJA PODOB, MIHELIČEVA GALERIJA, PTUJ, SLOVENIJA, 27.01.2005 • 06.03.2005 * RISBE ČLANOV DLUM, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.01.2005 • 11.01.2005 [katalog] * JANEZ PRISTAVEC. PORTRETI-KARIKATURE, UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.12.2004 * RAZSTAVA ČLANIC IN ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2004, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.10.2004 • 11.11.2004 * 1. TEMATSKA RAZSTAVA: CVETLIČNO TIHOŽITJE, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 15.10.2003 • 30.10.2003 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM 2003, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.10.2003 • 04.11.2003 * MAJSKI SALON. NESELEKCIONIRANO, JAKOPIČEVA GALERIJA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 13.05.2003 • 31.05.2003 * POUČUJEM LIKOVNO VZGOJO-ČAS JE ZA RISBO, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 12.09.2002 • 28.09.2002 * JANEZ PRISTAVEC,SAMO PAJEK JUS, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 28.08.2002 • 10.09.2002 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM/DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 2002, Galerija LUKA, PULA /PULJ, HRVAŠKA /CROATIA, 10.08.2002 • 30.08.2002 * DLUM. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.03.2001 • 29.03.2001 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM 2000. 80.OBLETNICA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.04.2000 • 18.05.2000 * DLUM 2000. 80. ANNIVERSARIO, BIBLIOTECA CIVICA, CORDOVADO (Friuli-Venezia Giulia), ITALIJA /ITALY, 2000 • 2000 * DLUM / DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.04.1999 • 08.05.1999 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA MAK, MARIBOR, SLOVENIJA, 11.03.1999 • 1999 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRET IN KARIKATURE, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 1998 • 1999 * NAGRAJENCI DLUM 1993-1998, GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, CELJE, SLOVENIJA, 19.11.1998 • 31.12.1998 * RAZSTAVA ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR 1998, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.05.1998 • 29.05.1998 * JANEZ PRISTAVEC. PORTRET OD REALIZMA DO SLIKOVNEGA ZNAKA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Rotovški trg, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.04.1998 • 30.04.1998 * NAGRAJENCI IN JUBILANTI DLUM 1997, LIKOVNA VITRINA Z.S.TRIGLAV, NOVA GORICA, SLOVENIJA, 09.10.1997 • 1997 * JUBILANTI DLUM 1997, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 02.04.1997 • 28.04.1997 * ALBIN KRAMBERGER IN JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 11.12.1996 • 23.12.1996 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, GALERIJA MURSKA SOBOTA, MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA, 10.05.1996 • 02.06.1996 * NAGRAJENCI DLUM ZA LETO 1995, RAZST. PAVILJON ZDRAVILIŠČA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 23.03.1996 • 23.04.1996 * NAGRAJENCI DLUM 1995, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.11.1995 • 12.12.1995 * NAGRAJENCI DLUM 1993-1994-1995, MILANO, ITALIJA /ITALY, 1995 * RAZSTAVA ČLANOV DLUM, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.04.1995 • 20.05.1995 * OBLIKOVALCI. ČLANI DLUM, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.04.1995 • 04.05.1995 * DARILO SLOVENSKI LIKOVNIH UMETNIKOV PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA, GALERIJA IDRIJA, IDRIJA, SLOVENIJA, 07.02.1995 • 21.02.1995 * (PODARJENE LIKOVNE UMETNINE), IDRIJA, SLOVENIJA, 1995 * JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 25.11.1994 • 19.12.1994 * KRUH VINO RIBE. JESENSKA LIKOVNA DELAVNICA DLUM 1994, GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.11.1994 • 15.11.1994 * JANEZ PRISTAVEC, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.06.1994 • 09.07.1994 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR.SPOMLADANSKA RAZSTAVA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.05.1994 • 05.06.1994 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA MAK, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.09.1993 * JANEZ PRISTAVEC, MLADINSKO RAZSTAVIŠČE AVLA, MARIBOR, SLOVENIJA, 1993 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.1993 • 22.05.1993 * SREČANJE TREH MEST.GREENWICH-REINICKENDORF-MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 27.10.1992 • 17.11.1992 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA FLORJAN, PTUJ, SLOVENIJA, 28.04.1992 • 31.05.1992 * ČLANI DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 23.04.1992 • 15.05.1992 * MAJSKI SALON ’92, JAKOPIČEVA GALERIJA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.04.1992 • 04.05.1992 * JANEZ PRISTAVEC.TUATAROMAHIJA, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 09.03.1992 • 06.04.1992 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.05.1991 • 13.06.1991 * MAJSKI SALON. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.05.1991 • 29.05.1991 * SLOVENSKA GRAFIKA. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 17.01.1991 • 08.02.1991 * SLIKE IN GRAFIKE IZ ZBIRKE TEHNIŠKE FAKULTETE MARIBOR, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 03.12.1990 • 31.12.1990 * JANEZ PRISTAVEC, MALA GALERIJA IVANA ČOBALA, MARIBOR, SLOVENIJA, 20.10.1990 * DLUM / DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 24.04.1990 • 23.05.1990 * JANEZ PRISTAVEC, GALERIJA ARS, MARIBOR, SLOVENIJA, 08.03.1990 • 31.03.1990 * J.CEKUTA,M.DUH,SILVIJ POPOVIČ,JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 05.06.1989 • 23.06.1989 * LIKOVNI TRENUTEK 1989, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.05.1989 • 08.06.1989 * DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR. RISBA IN SKULPTURA, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 20.04.1989 • 24.05.1989 * BARVA. RAZSTAVA ČLANOV ZDSLU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 02.12.1988 • 19.12.1988 * SILVIJE POPOVIČ,JANEZ PRISTAVEC,JOŽE ŠUBIC, RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE, MARIBOR, SLOVENIJA, 07.11.1988 • 25.11.1988 * DLUM-DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.04.1988 • 14.05.1988 * DIDAKTIČNA ZBIRKA. RISBA, GALERIJA ZDSLU, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 13.10.1987 • 27.10.1987 * UTRINEK SLOVENSKE LIKOVNE TVORNOSTI. DARILO ZA DARILO / PRODAJNA RAZSTAVA, LIKOVNI SALON, CELJE, SLOVENIJA, 25.11.1986 • 20.12.1986 * 19. SALON LIKOVNE UMJETNOSTI “13. NOVEMBAR”, CETINJE, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 1985 • 1985 * DSLU. RAZSTAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 17.11.1982 • 10.12.1982 * DSLU. ZAPIS NA PAPIRJU, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 26.11.1981 • 1981 * 5. IZLOŽBA NARODNO OSLOBODILAČKA BORBA U DELIMA LIKOVNIH UMETNIKA JUGOSLAVIJE, GALERIJA DOMA JNA, BEOGRAD, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 25.06.1981 • 01.10.1981 * VIII. ZAGREBAČKA IZLOŽBA JUGOSLAVENSKOG CRTEŽA, KABINET GRAFIKE JAZU, ZAGREB, JUGOSLAVIJA /YUGOSLAVIA, 1981 • 1981 * DSLU / DRUŠTVO SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 15.12.1980 • 11.01.1981 == Izbrane publikacije == * {{navedi knjigo |last1=Pristavec |first1=Janez |last2=Mileta |first2=Edita |title=Janez Pristavec: slike |publisher=Umetnostna galerija Maribor |location=Maribor |date=1994 |language=sl, en |oclc=442579947}} * ''Janez Pristavec: Portret od realizma do slikovnega znaka''. Maribor: Umetnostna galerija Maribor, 1998.<ref name="Razume1998" /> * {{navedi knjigo |last=Pristavec |first=Janez |title=Srečanja |publisher=Mariborska literarna družba |location=Maribor |date=2006 |isbn=961-6483-54-4 |language=sl}} * Pogačar, Vojko; Premzl, Primož (2020). [https://www.dlum.si/application/files/6916/0874/5038/DLUM-100let-Book-web4.pdf ''Monografija Društva likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane dejavnosti v okoljih severovzhodne Slovenije'']. Maribor: DLUM. {{ISBN|978-961-91530-9-3}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://janezpristavec.eu/}} * [https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=424 Razstavna dejavnost Janeza Pristavca] v zbirki Raz_ume Moderne galerije {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pristavec, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski karikaturisti]] dqq5p5hp0dqq20wclyv8i7pmi99oweb Nikulin 0 275739 6773024 4278003 2026-11-01T00:38:07Z ~2026-44996-51 264415 6773024 wikitext text/x-wiki '''Nikulin''' je [[priimek]] več oseb: * [[Andriej Nikulin]], poljski in sovjetski general * [[Grigorij Nikulin]], ruski sovjetski filmski režiser * [[Igor Nikulin]], sovjetski atlet * [[Ilja Nikulin]], ruski hokejist * [[Jurij Nikulin]], ruski igralec in komik * [[Lev Nikulin]], ruski pisatelj * [[Nikolaj Aleksandrovič Nikulin]], sovjetski general {{priimek}} 4m0rs4wr8abrlowyyrqo3xezx36m5no Emilio Izaguirre 0 281458 6772925 6268261 2026-10-31T19:17:02Z TadejM 738 --archive.today 6772925 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | fullname = Emilio Arturo Izaguirre Girón | birth_date = | birth_place = | height = 176 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | years1 = 2003–2010 | clubs1 = [[F.C. Motagua|Motagua]] | caps1 = 143 | goals1 = 4 | years2 = 2010–2017 | clubs2 = [[Celtic F.C.|Celtic]] | caps2 = 175 | goals2 = 4 | years3 = 2017–2018 | clubs3 = [[Al-Fayha FC|Al-Fayha]] | caps3 = 24 | goals3 = 0 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = [[Celtic F.C.|Celtic]] | caps4 = 14 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2021 | clubs5 = [[F.C. Motagua|Motagua]] | caps5 = 31 | goals5 = 1 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[C.D. Marathón|Marathón]] | caps6 = 26 | goals6 = 0 | totalcaps = 413 | totalgoals = 9 | nationalyears1 = 2005 | nationalteam1 = Honduras do 20 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Honduras do 23 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2020 | nationalteam3 = [[Honduraška nogometna reprezentanca|Honduras]] | nationalcaps3 = 111 | nationalgoals3 = 5 }} '''Emilio Arturo Izaguirre Girón''', [[honduras|honduraški]] [[nogomet]]aš, * [[10. maj]] [[1986]], [[Tegucigalpa]], [[Honduras]]. Izaguirre igra na položaju levega centralnega branilca za škotski [[Celtic F.C.|Celtic]] in [[Honduraška nogometna reprezentanca|honduraško reprezentanco]]. Svojo državo je zastopal na [[CONCACAF Gold Cup 2007|CONCACAF Gold Cupu 2007]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu 2010]]. == Profesionalna kariera == === Motagua === Izaguirre je svojo kariero pričel pri [[C.D. Motagua|Motagui]], klubu [[Liga Nacional de Fútbol de Honduras|Honduraške lige]]. Debitiral je 20. marca 2004 ob zmagi 3–0 nad [[Pumas UNAH|Universidadom]] v [[Danlí]]ju.<ref>[http://www.laprensahn.com/Deportes/Ediciones/2009/05/07/Noticias/Desafie-a-Ismael Intervju: Emilio Izaguirre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090604075806/http://www.laprensahn.com/Deportes/Ediciones/2009/05/07/Noticias/Desafie-a-Ismael |date=2009-06-04 }}, LaPrensa, 7. maj 2009 {{ikona es}}</ref> 22. julija 2008 je odšel na 17-dnevno preizkušnjo k angleškemu drugoligašu [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Townu]]. Za svoje morebitne nove delodajalce pa Izaguirre ni zaigral<ref name=LiveDream/>, saj ni prejel mednarodne izpisnice s strani matičnega kluba, Motague. Brez nastopa na tekmi pa ni uspel prepričati Ipswichevih oglednikov, tako da je prestop padel v vodo.<ref name=HelpEmilio>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/celtic/8952038.stm Celtic Emiliu Izaguirreju uresničil sanje], BBC Sport, 28. avgust 2010 {{ikona en}}</ref> Julija 2010 je po nogometnih časnikih zakrožila novica, da se zanj zanima ameriški [[Major League Soccer|MLS]] klub [[Toronto FC]]. Odgovorne v klubu naj bi močno navdušila Izaguirrejeva dva nastopa v dresu Motague proti Torontu v [[CONCACAF Liga prvakov|CONCACAF Ligi prvakov]]<ref>[http://futbol.univision.com/centroamerica/honduras/article/2010-08-10/emilio-izaguirre-aun-podria-emigrar Emilio Izaguirre in njegov prestop v Toronto], Univision, 10. avgust 2010 {{ikona es}}</ref>, a tudi takrat do prestopa ni prišlo. === Celtic === Izaguirre je naposled 18. avgusta 2010, po prejemu [[delovno dovoljenje|delovnega dovoljenja]], le prestopil v Evropo.<ref>[http://football.uk.reuters.com/leagues/uk/news/2010/08/18/LDE67H1TS.php Celtic podpisal štiriletno pogodbo s honduraškim branilcem Emiliom Izaguirrejem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120311104212/http://football.uk.reuters.com/leagues/uk/news/2010/08/18/LDE67H1TS.php |date=2012-03-11 }}, Reuters, 18. avgust 2010 {{ikona en}}</ref> S škotskim [[Celtic F.C.|Celticom]] je sklenil štiriletno sodelovanje. Višine odškodnine vpleteni v prestop niso razkrili javnosti.<ref name=HelpEmilio/><ref name=CompleteDeal>{{navedi novice |url= http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/celtic/8925044.stm |title= Celtic dokončal prestop Emilia Izaguirreja |publisher=BBC Sport |date=18. avgust 2010}} {{ikona en}}</ref> V ekipi so mu podelili dres s številko 3.<ref name=LiveDream>[http://sport.stv.tv/football/194441-izaguirre-is-ready-to-live-the-dream/ Izaguirre pripravljen na svoje sanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110807171700/http://sport.stv.tv/football/194441-izaguirre-is-ready-to-live-the-dream/ |date=2011-08-07 }}, STV Sport, 28. avgust 2010 {{ikona en}}</ref> V [[Scottish Premier League|škotski ligi]] je debitiral 29. avgusta 2010 ob zmagi 1–0 nad [[Motherwell F.C.|Motherwellom]].<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/scot_prem/8946509.stm Motherwell 0 - 1 Celtic], BBC Sport, 29. avgust 2010 {{ikona en}}</ref> Na tisti tekmi je prikazal všečno predstavo, ki je izvabila pohvale tako iz ust Celticovega stratega [[Neil Lennon|Neila Lennona]] kot nasprotnega trenerja [[Craig Brown (nogometaš)|Craiga Browna]].<ref>[http://sport.stv.tv/football/scottish-premier/celtic/194657-lennon-izaguirre-had-fantastic-debut/ Lennon: Izaguirre na debiju navdušil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110807172905/http://sport.stv.tv/football/scottish-premier/celtic/194657-lennon-izaguirre-had-fantastic-debut/ |date=2011-08-07 }}, STV Sport, 30. oktober 2010 {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.thescottishsun.co.uk/scotsol/homepage/sport/spl/3116893/Motherwell-0-Celtic-1.html Motherwell 0 Celtic 1], The Scottish Sun, 30. avgust 2010 {{ikona en}}</ref> 19. septembra 2010 je Izaguirre ob zmagi Celtica 2–1 nad [[Kilmarnock F.C.|Kilmarnockom]] na stadionu [[Rugby Park]] prispeval podajo za odločujoči zadetek [[Anthony Stokes|Anthonyja Stokesa]].<ref>[http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-1313421/Kilmarnock-1-Celtic-2-Anthony-Stokes-fires-winner-Bhoys.html Kilmarnock 1 Celtic 2: Anthony Stokes izstrelil odločilno žogo] Mail Online, 19. september 2010 {{ikona en}}</ref> 30. oktobra 2010 je dosegel še svoj prvi zadetek v zelenobelem dresu, na ligaški tekmi proti moštvu [[St Johnstone F.C.|St Johnstone]]. Zadetek je dosegel, potem ko je prestregel nespretno podajo nasprotne obrambe nazaj do vratarja, žogo si je nato podal čez St Johnsonovega centralnega branilca [[Dave Mackay (nogometaš, rojen 1980)|Dava Mackaya]]<ref>[http://soccernet.espn.go.com/report?id=295968&cc=5739 St Johnstone 0 - 3 Celtic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121023195853/http://soccernet.espn.go.com/report?id=295968&cc=5739 |date=2012-10-23 }}, ESPN Soccernet, 30. oktober 2010 {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.espn.co.uk/football/sport/video_audio/53385.html ESPN-ov intervju z nogometaši Celtica: Anthony Stokes, Niall McGinn in Emilio Izaguirre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721082529/http://www.espn.co.uk/football/sport/video_audio/53385.html |date=2011-07-21 }}, ESPN, 30. oktober 2010 {{ikona en}}</ref> ter iz oči v oči hladnokrvno premagal nasprotnikovega vratarja. Tekma se je končala z izidom 3–0, Izaguirreja pa so po tekmi razglasili za [[igralec tekme|igralca tekme]].<ref>[http://www.skysports.com/football/match_commentary/0,19764,11065_3283310,00.html St Johnstone 0 Celtic 3], Sky Sports, 30. oktober 2010 {{ikona en}}</ref> 20. februarja 2011 je na derbiju proti [[Rangers F.C.|Rangersom]] prispeval podajo za drugi zadetek [[Gary Hooper|Garyja Hooperja]], Celtic je srečanje proti večnim tekmecem naposled dobil s 3–0.<ref>[http://sport.scotsman.com/celticfc/Celtic-3--0-Rangers.6721653.jp Celtic 3 - 0 Rangers: Gary Hooper ponižal obupane Rangerse], Scotsman.com Sport, 20. februar 2011 {{ikona en}}</ref> Pomembno vlogo je Izaguirre odigral tudi v [[Finale Škotskega ligaškega pokala 2011|finalu]] [[Škotski ligaški pokal|Škotskega ligaškega pokala]] [[Škotski ligaški pokal 2010/11|2010/11]]. Na tisti tekmi, ki jo je Celtic sicer izgubil prav proti Rangersom, ga je namreč sodnik v [[podaljšek (nogomet)|podaljšku]] poslal z igrišča zaradi prekrška nad Slovakom [[Vladimir Weiss (nogometaš, rojen 1989)|Vladimirjem Weissom]].<ref>[http://sport.stv.tv/football/scottish-premier/rangers/237413-celtic-1-2-rangers-aet/ Celtic 1-2 Rangers: ključni trenutki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110324194149/http://sport.stv.tv/football/scottish-premier/rangers/237413-celtic-1-2-rangers-aet/ |date=2011-03-24 }}, STV Sport, 20. marec 2011 {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.telegraph.co.uk/sport/football/teams/rangers/8394485/Celtic-1-Rangers-2-match-report.html Celtic 1 Rangers 2: poročilo tekme], The Telegraph, 20. marec 2011 {{ikona en}}</ref> V naslednji tekmi po preteku kazni je Izaguirre 6. aprila 2011 prikazal novo odlično predstavo, tokrat na ligaški tekmi proti [[Hibernian F.C.|Hibernianu]]. Ob zmagi svojega moštva s 3–1 se je veselil še svoje druge lovorike igralca tekme v sezoni.<ref>[http://www.celticfc.net/newsstory?item=909 Izjemni duo popeljal Celtic na vrh ligaške lestvice], Celtic FC, 6. april 2011 {{ikona en}}</ref> Na tekmi je prispeval tudi podajo do Stokesa za prvi gol na tekmi.<ref>[http://www.telegraph.co.uk/sport/football/teams/celtic/8433688/Celtic-3-Hibernian-1-match-report.html Celtic 3 Hibernian 1: poročilo tekme], The Telegraph, 6. april 2011 {{ikona en}}</ref> == Reprezentančna kariera == Izaguirre je bil del honduraške reprezentance do 20 let na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v nogometu 2005|Svetovnem mladinskem prvenstvu 2005]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/world_cup_2010/groups_and_teams/team/honduras/emilio_izaguirre Emilio Izaguirre], BBC Sport, 2010.</ref> Dve leti zatem mu je uspel preboj v člansko reprezentanco, katero je zastopal na [[CONCACAF Gold Cup 2007|CONCACAF Gold Cupu 2007]]. Leta 2010 ga je selektor [[Reinaldo Rueda]] vpoklical v reprezentanco za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo]] v [[JAR|Južni Afriki]]. Na prvenstvu je Honduras izpadel po predtekmovanju, v skupini H je zasedel 4. mesto. Izaguirre je pri tem dvakrat odigral celih 90 minut, proti [[Čilenska nogometna reprezentanca|Čilu]] in [[Španska nogometna reprezentanca|Španiji]].<ref name=CompleteDeal/> === Reprezentančni zadetki === {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Zadel za !! Končni izid !! Tekmovanje |- | 1 || 2. junij 2007 || [[San Pedro Sula]], [[Honduras]] || {{fb|TRI}} || <div style="text-align: center;">1 – 1</div> || <div style="text-align: center;">3 – 1</div> || Prijateljska tekma |} == Statistika == ''Od 20. aprila 2011.'' {| class="wikitable" style="font-size:90 %; text-align:center" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Ligaški pokal !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]] !colspan="2"|Skupaj |- !Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |rowspan="1"|[[Celtic F.C.|Celtic]] |2010/11 |27||1||4||0||4||0||0||0||35||1 |- !colspan="2"|Skupaj |27||1||4||0||4||0||0||0||35||1 |- |} == Dosežki == === Klubski dosežki === * {{ikonazastave|HON}} '''[[C.D. Motagua|Motagua]]''' ** [[Liga Nacional de Fútbol de Honduras|Liga Nacional de Fútbol de Honduras - Apertura]]: **** 1. mesto: 2007 ** [[Copa Interclubes UNCAF]]: *** Zmagovalci: [[Copa Interclubes UNCAF 2007|2007]] * {{ikonazastave|SCO}} '''[[Celtic F.C.|Celtic]]''' ** [[Scottish League Cup|Škotski ligaški pokal]]: *** 2. mesto: [[Škotski ligaški pokal 2010/11|2010/11]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Navboxes colour |title=Postave honduraške nogometne reprezentance |bg = blue |fg = White |bordercolor =blue |list1= {{Honduras Squad 2007 CONCACAF Gold Cup}} {{Honduras Squad 2010 World Cup}}}} {{DEFAULTSORT:Izaguirre, Emilio}} [[Kategorija:Honduraški nogometaši]] [[Kategorija:Honduraški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši C.D. Motaguaja]] [[Kategorija:Nogometaši Celtica]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Fayhe FC]] [[Kategorija:Nogometaši C.D. Marathóna]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] penmrv46psphoglltt5k3b24ttxjm4e Marie-Joseph-Paul-Laurent Jacomet 0 282308 6772768 5932656 2026-10-31T12:50:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6772768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Joseph-Paul-Laurent Jacomet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Joseph-Paul-Laurent Jacomet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. september]] [[1881]], † [[3. maj]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Jacomet/Marie-Joseph-Paul-Laurent-Julien-Robert/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jacomet, Marie-Joseph-Paul-Laurent}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] er9m96f3j42q9rxpr0n7dhdzze8z6g7 Henri Jacques 0 282309 6772770 5930020 2026-10-31T12:55:03Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6772770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri Jacques |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri Jacques''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. januar]] [[1886]], † [[30. december]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jacques/Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jacques, Henri}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7ggkzgpsfxaxxdxaym5uon3hgq4y57w 6772771 6772770 2026-10-31T12:55:33Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1965]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6772771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri Jacques |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri Jacques''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. januar]] [[1886]], † [[30. december]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jacques/Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jacques, Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] f52wjj15kwu5nbmjelak3jo40qu66io Lucien-Eugène-Paul-Gabriel Jame 0 282310 6772772 5932384 2026-10-31T13:00:04Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6772772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lucien-Eugène-Paul-Gabriel Jame |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1951 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lucien-Eugène-Paul-Gabriel Jame''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. oktober]] [[1891]], † [[18. junij]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jame/Lucien-Eug%C3%A8ne-Paul-Gabriel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jame, Lucien-Eugène-Paul-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jvhjxw9jg10zttq6559xytdcdenn63m Louis-Marie Jamet 0 282311 6773058 5932355 2026-11-01T08:51:23Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6773058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Marie Jamet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Marie Jamet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. oktober]] [[1878]], † [[2. junij]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jamet/Louis-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Jamet, Louis-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d9pf1p5ved23u908q4n2mmf77tu7hnq Gaston Janssen 0 282312 6773061 5928604 2026-11-01T09:14:30Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6773061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Janssen |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles={{Prva svetovna vojna}}<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis''' Guillaume Gaston '''Janssen''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[28. januar]] [[1884]], † [[2. junij]] [[1940]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Janssen/Louis-Guillaume-Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Janssen, Gaston}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5i9kic7zckp2bm1clizswyzpo6bpxt1 6773062 6773061 2026-11-01T09:17:38Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Janssen |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles={{Prva svetovna vojna}}<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis''' Guillaume Gaston '''Janssen''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[28. januar]] [[1884]], † [[2. junij]] [[1940]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Janssen/Louis-Guillaume-Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Janssen, Gaston}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] 5d99uo1a1zs6tfoiuc3c3pf44dn5y88 Léon-Célestin Jarillot 0 282313 6773064 5932449 2026-11-01T09:20:14Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6773064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Léon-Célestin Jarillot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1944 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Léon-Célestin Jarillot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. september]] [[1884]], † [[19. februar]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jarillot/L%C3%A9on-C%C3%A9lestin/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jarillot, Léon-Célestin}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d8ny7gvul0prkrju256v0iwa8nt1b16 André-Pierre-Louis Jaubert 0 282314 6773065 5926187 2026-11-01T09:22:15Z Engelbert 76895 pp 6773065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Pierre-Louis Jaubert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Pierre-Louis Jaubert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. marec]] [[1887]], † [[19. november]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jaubert/Andr%C3%A9-Pierre-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jaubert, André-Pierre-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 1i6wu8bmicurex1fn64dv2qyj1j4rk3 6773066 6773065 2026-11-01T09:22:35Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Pierre-Louis Jaubert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Pierre-Louis Jaubert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. marec]] [[1887]], † [[19. november]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jaubert/Andr%C3%A9-Pierre-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jaubert, André-Pierre-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] 9jqrqm6bv1r7qj1edppzjohmcczb9ha Joseph-Charles-Robert Jeannel 0 282315 6773067 5931362 2026-11-01T09:25:16Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6773067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph-Charles-Robert Jeannel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph-Charles-Robert Jeannel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1883]], † [[18. april]] [[1954]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Jeannel/Joseph-Charles-Robert/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jeannel, Joseph-Charles-Robert}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5jwn0gq7p460xyi6zdgfinouwdnszpv Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6773060 6769991 2026-11-01T09:06:03Z GeographieMan 179499 /* ✍️ Kako sodelovati? */ odgovor 6773060 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa: &nbsp; 1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd. &nbsp; 2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :&nbsp; - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) *:::::No za tak osebni nivo bi si marsikje že prislužil kak teden pavze. In tu si jo boš tudi, če boš nadaljeval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:32, 17. oktober 2026 (CEST) A je kdo sploh prebral pripombe uporabnika Miha? So edine v tem pogovoru, ki bi jih označil za nepristranske. Se želite pogovarjati ali pričkati? Izboljšati članek ali osebno napadati? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:24, 18. oktober 2026 (CEST) :Jaz pogosto nekaj časa nisem na računalniku (in torej tudi ne na WP), zato to malo z zamudo. :Predlogu za blokiranje uporabnika uporabnika "zamerim": :* [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusija&action=history neomenjanje zgodovine sprememb v članku] pred omenjeno izmenjavo mnenj na pogovorni strani :* ni [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|povezave na pogovor, ki naj bi bil problem]] in osnova za predlog blokiranja :Imam občutek, da je vpogled v te vire nujen za kakršnokoli presojo predloga blokade udeleženca v razpravi na pogovorni strani. Pri desetih trditvah predlagatelja me torej (čisto malo) zmoti, da zanje ni navedbe virov za preverljivost trditev (za kar me je WP okolje sicer šolalo, odkar od približno 2020 (zapiranja domov zaradi "protikoronskih ukrepov" tedanje Janševe vlade) imam uporabniško ime v okolju WP in WM. In ker ste me tu navadili na navajanje virov, sem jih navedel (čeprav so primarni in ne javno in vrstniško pregledano objavljeni). :Pred tem sem namreč skoraj vse obdobje dela v službi delal kot troubleshooter, torej 100% OR in primarno preverjanje vseh hipotez, uporaba virov za razumevanje ozadja in preverjanje hipotez brez kakršnihkoli sholastičnih navajanj (tega, kaj so rekli Sokrat, Platon, Aristotel, Abraham in tako naprej). Torej tudi tu predlagam preverljivost tega, kaj je kdo rekel (napisal) in kako je to kdo razumel, čeprav ne po akademsko objavljenih sekundarnih in terciarnih virih. :Moj vtis je, da je skušal biti @[[Uporabnik:97E|97E]] v začetku pogovora popolnoma vljudno argumentiran in kolikor sem lahko videl, ko sem preletel, nikjer ni trdil, da je sedanja Ruska federacija enaka nacistični Nemčiji, pokazal je (včasih alegorično) na možno podobnost Putinove populistične javne podobe z večkrat podobnim dogajanjem v nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno, kar je šele sogovornik imel za enačenje in to - primerjavo ravnanja - kot enačenje učinka navajal kot razlog za predlagane ukrepe blokiranja uporabnika. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:45, 19. oktober 2026 (CEST) == Slika Kobetov vodnjak == Na [[Uporabniški pogovor:G-Cup#Ne spreminjaj imen datotek v člankih!!|Uporabniški pogovor G-Cup - ne spreminjaj imen datotek v člankih!]] je bilo (tedaj spregledano tako od pošiljatelja kot prejemnika) opozorilo, da je bila po dodanem presledku v url slike izgubljena povezava članka s sliko (ok. 2008), kasneje (sodeč po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kobetov_vodnjak,_Ljubljana&action=history zgodovini članka] pa - verjetno zato, ker ni bila videti povezana z nobenim člankom - slika z botom izbrisana iz zbirke. Vodnjak, katerega imena in zgodovine nisem poznal, deluje pa tudi kot pitnik in je ena od standardnih turistični atrakcij središča Ljubljane in na njem tudi sam pogosto pijem vodo. Če slike ni mogoče vrniti, ga seveda lahko slikam in pošljem fotografijo (čeprav ni nujno, da bo res dobra), da se ta vrne v članek (in če mi kdo pomaga zlasti kar zadeva deklaracije pravic do slike, ker slik še nisem nalagal na WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 01:12, 19. oktober 2026 (CEST) :Slika je bila izbrisana iz Zbirke, ker je vodnjak še avtorsko zaščiten, Zbirka pa sprejema le popolnoma proste slike. Naložena bi bila lahko tukaj, lokalno, po načelih poštene uporabe za ilustracijo članka o tem objektu. Nerodno je, ker predlagatelj ni poskrbel za lokalno nalaganje in do tiste slike ne moremo več, da bi jo prenesli. Če imaš svojo, si vabljen, da jo naložiš z obrazcem '''[[Posebno:Nalaganje|Nalaganje]]'''. Izpolni čim več podatkov v predlogi z opisom in izberi eno od opcij iz kategorije "Moje lastno delo" v spustnem meniju za licenco (najbolje drugo), ostali bomo pa poskrbeli za oznako poštene uporabe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:54, 19. oktober 2026 (CEST) ::Sliko se da obnoviti za potrebe lokalnega nalaganja, bom uredil proti večeru. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 07:28, 19. oktober 2026 (CEST) :::Najlepša hvala, to da "sem precej bos¨ kar zadeva ravnanje s slikami in njih pravicami je eden od razlogov, da mi je bilo zelo žal, ker se nisem mogel odzvati povabilu za vaš fotografski potep, ampak sva z enim Rusom, ki želi govoriti samo slovensko, da se bo res dobro naučil (in je po izobrazbi mornariški častnik za električne sisteme, izkazalo pa se je ta je tudi letel, in sicer tudi komercialna letala - jaz sem le nekajkrat jadralno letalo, ampak sem prepoznal razliko), v soboto opravila veliko dela pri pripravi jadrnic JK Bohinj za preselitev z jezera na zimovanje. :::Nekdo od jadralcev je rekel, da bi bilo dobro, ko bi zapisal še marsikaj, kar je OR, in morda bi bilo za Wikiversity ali Wikivir... Celo Googlov AI vmesnik iskalnika je že predlagal nekaj podobnega, ko sem ga uporabljal za iskanje virov (klasični je videti onesposobljen za logične operatorje in podobno, tega pa lahko pripravim da najde marsikaj, le da je treba vsak vir pogledati in preveriti (lahko je zastarel, lahko je problematičen, precejkrat je pa našel tudi moje osnutke v mojem peskovniku;-). Potrebujem torej mnenje, ali je kaj kar lahko napišem primerno za katerega od prostorov v okviru WikiMedia in če je, katerega in kako se tega lotiti, ne da prelomim katerega od dogovorov, ki kje veljajo. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:48, 19. oktober 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka članka – Športni klub Bleščica == Pozdravljeni, pripravili smo osnutek članka o Športnem klubu Bleščica, slovenskem športnem društvu, ki deluje od leta 2001 na področju ritmične in estetske gimnastike. Osnutek je dostopen tukaj: [[Uporabnik:Blescica/peskovnik]] Ker sem povezana s klubom, sem to tudi razkrila na svoji uporabniški strani. Prosila bi za pregled osnutka in mnenje, ali članek z navedenimi viri izpolnjuje Wikipedijina merila pomembnosti ter katere morebitne dopolnitve bi bile potrebne pred objavo. Najlepša hvala za pomoč. [[Uporabnik:Blescica|Blescica]] ([[Uporabniški pogovor:Blescica|pogovor]]) 11:14, 22. oktober 2026 (CEST) :Iz osnutka ni razvidno, da bi klub zadostoval [[Wikipedija:Odmevnost|kriterijem odmevnosti]], niti hitro iskanje ne najde ničesar uporabnega, zato po mojem mnenju ni za objavo. Predlagam, da se predstavniki kluba raje vzdržite večjih vsebinskih prispevkov o njem in namesto tega sledite napotkom na [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:08, 22. oktober 2026 (CEST) == Armensko-slovenski urejaton 2026 == [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|frameless|right|200px]] Novembra 2026 bo potekal Armensko-slovenski urejaton, enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Udeleženci bodo obdelovali izbrane teme s področij kulture, žensk, športa, geografije in zgodovine obeh držav. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, ki se je udeležil mladinskega poletnega WikiTabora (Youth Summer WikiCamp) v okviru izmenjave, ki jo je spodbudil [[:meta:CEE Hub|CEE Hub]]. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ===📅 Kdaj?=== Urejaton bo potekal od 1. novembra ob 00.01 do 30. novembra ob 23.59. Upoštevani bodo le članki, ki bodo urejani v času trajanja urejatona. ===🏆 Nagrade=== Za najbolj aktivne udeležence so pripravljene naslednje nagrade: *1. mesto: armenski srdžep (džezva), knjiga z armensko tematiko in armenska kava. *2.–3. mesto: knjiga z armensko tematiko in armenska kava. ===✍️ Kako sodelovati?=== Obiščite stran [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskega urejatona]]. Pred začetkom natančno preberite pravila. Na razdelku Udeleženci dodajte svoje uporabniško ime. Novembra urejajte članke, povezane z Armenijo in Slovenijo, ter prispevajte k boljšemu poznavanju obeh držav. Kmalu bodo na podstrani Članki dodane tudi priporočane vsebine za urejanje, s katerimi si lahko pomagate. Vabljeni vsi zainteresirani urejevalci! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:14, 22. oktober 2026 (CEST) :Urejaton se je uradno pričel! Vsi vljudno vabljeni k prispevanju. Na strani urejatona si lahko sedaj ogledate ideje za članke, in si v naprej na enkrat rezervirajte po največ enega. Nagrade so super, sem kar malo ljubosumen do tistih, ki jih boste prejeli :)). Želim vam obilico sreče in veliko kvalitetnih člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:06, 1. november 2026 (CET) == enciklopedija.cc == Spoštovani kolegi: zdi se, da je enciklopedija.cc klon spletnega mesta hr.wikipedia.org (morebiti z nacionalističnim stališčem), zato je ne bi smeli [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?search=insource%3Aenciklopedija%20insource%3A%2Fenciklopedija.cc%2F&title=Posebno%3AIskanje&ns0=1 uporabljati kot vir]. [[Uporabnik:Ponor|Ponor]] ([[Uporabniški pogovor:Ponor|pogovor]]) 20:59, 23. oktober 2026 (CEST) :Hvala za sporočilo. Če nima kdo kaj proti, bom povezave na to spletno mesto odstranil iz člankov. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:15, 24. oktober 2026 (CEST) c5v5zmphfnvikawtvdxkglpxpxx0l09 Andriej Nikulin 0 288462 6773017 5926157 2026-11-01T00:33:12Z ~2026-44996-51 264415 6773017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andriej Nikulin |lived=[[1899]] - [[1955]] |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Poland.svg|25px|Poljska]] [[Poljska]]<br>[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|25px|Sovjetska zveza]] [[Sovjetska zveza]] |branch= |serviceyears=? - [[1955]] |rank=[[Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Andriej Nikulin''' (tudi {{lang-ru|Андрей Иванович Никулин}}; ''Andrej Ivanovič Nikulin''), ruski in [[Poljaki|poljski]] [[general]], * [[1899]], † [[1955]]. == Glej tudi == * [[seznam poljskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Nikulin/Andriej/Poland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Nikulin, Andriej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1955]] [[Kategorija:Poljski generali]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Generali Poljske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] m43vf3brvrderlqcj1iahhahzrtuoq3 6773018 6773017 2026-11-01T00:34:26Z ~2026-44996-51 264415 6773018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andriej Nikulin |lived=[[1899]] - [[1955]] |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Poland.svg|25px|Poljska]] [[Poljska]]<br>[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|25px|Sovjetska zveza]] [[Sovjetska zveza]] |branch= |serviceyears=? - [[1955]] |rank=[[Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Andriej Nikulin''' (tudi {{lang-ru|Андрей Иванович Никулин}}; ''Andrej Ivanovič Nikulin''), sovjetski in [[Poljaki|poljski]] [[general]], * [[1899]], † [[1955]]. == Glej tudi == * [[seznam poljskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Nikulin/Andriej/Poland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Nikulin, Andriej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1955]] [[Kategorija:Poljski generali]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Generali Poljske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0oigjfc5jrklmi5fqmcladfja85wre7 Queens of the Stone Age 0 293102 6773057 6170121 2026-11-01T08:21:30Z Niegodzisie 169269 6773057 wikitext text/x-wiki {{About|1=ameriški rock skupini|2=njihov istoimenski debitantski album|3=Queens of the Stone Age (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Queens of the Stone Age | landscape = yes | background = group_or_band | origin = Palm Desert, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] | genre = [[alternativni rock]], [[stoner rock]] | years_active = {{Start date|1996}}–danes | label = Universal Music, MCA Music, Interscope | associated_acts = [[Kyuss]], [[The Desert Sessions]], [[Eagles of Death Metal]], [[The Dead Weather]], [[Them Crooked Vultures]], Mondo Generator, Sweethead, Fififf Teeners | current_members = [[Josh Homme]]<br /> [[Troy Van Leeuwen]]<br /> [[Joey Castillo]]<br /> [[Dean Fertita]]<br /> [[Michael Shuman]] }} '''Queens of the Stone Age''' je ameriška [[rock]] zasedba iz Palm Desert, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]], formirana leta 1997. Od ustanovitve je v bend vključen ustanovitveni član [[Josh Homme]] (glavni vokal, kitara), s trenutno zasedbo [[Troy Van Leeuwen]] (kitara, lap steel, spremljevalni vokal) in [[Joey Castillo]] (bobni, tolkala), poleg [[Michael Shuman]] (bas kitara, spremljevalni vokal) ter [[Dean Fertita]] (klaviature, kitara). == Diskografija == * Queens of the Stone Age (1998) * Rated R (2000) * Songs for the Deaf (2002) * Lullabies to Paralyze (2005) * Era Vulgaris (2007) * ...Like Clockwork (2013) * Villains (2017) * In Times New Roman... (2023) * Perfecth (2026) == Zunanje povezave == * {{Official|http://www.qotsa.com/}} {{Kategorija v Zbirki|Queens of the Stone Age}} [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] {{normativna kontrola}} bz9cro7tewri4bpbxmtakdk0zme1upa Katarina Majerhold 0 297203 6773028 6767417 2026-11-01T01:17:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|education=mag. znanosti|occupation=filozofinja|website=https://katarinamajerhold.weebly.com/}} '''Katarina Majerhold''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], avtorica in [[Urednik|urednica]], * [[20. maj]] [[1971]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Delovanje == Katarina Majerhold je [[Seznam slovenskih filozofov|filozofinja]], ki se ukvarja s [[Filozofija čustev|filozofijo čustev]], zlasti s filozofijo ljubezni, veselja in sreče, filozofskim svetovanjem in etiko. Leta 2017 je v ameriški internetni filozofski enciklopediji, ''Internet Encyclopedia of Philosophy'', objavila članek ''History of Love.''<ref>{{Navedi splet|title=Love, History of {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/love-his/|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}</ref> Od leta 2000 je tudi članica združenja ameriškega filozofskega društva ''Society for the Philosophy of sex + love''.<ref>{{Navedi splet|title=Members|url=https://philosophyofsexandlove.org/members/|website=The Society for the Philosophy of Sex and Love|date=2012-07-28|accessdate=2021-07-13|language=en|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725150000/https://philosophyofsexandlove.org/members/|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je napisala članek Koncept ljubezni kot kreativno dinamično delo, v katerem trdi, da vsi dosedanji koncepti ljubezni (Platonov, Avguštinov, Rousseaujev, Freudov ipd.) temeljijo na manku, npr. premordialne enovitosti, Boga, matere, medtem ko svojo ljubezen, ki je srečna in miroljubna, utemeljuje na pragamatični in entuziastični ter ekstatični osnovi, ki zagovarja srečo, recipročnost, (seksualni) užitek ter kreativno in intelektualno delo. Trdi tudi, da so partnerski in prijateljski odnosi delo.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Sodobni odnosi: Spremenimo koncept ljubezni|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/sodobni-odnosi-spremenimo-koncept-ljubezni-10222024|website=www.vecer.com|date=2020-09-27|accessdate=2021-07-12|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Love as a Creative Dynamic Work|url=https://tvrdja.com/theory/love-as-a-creative-dynamic-work/|website=Tvrđa|date=2021-12-18|accessdate=2022-01-28|language=en-US|first=Katarina|last=Majerhold}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njen članek ''Kriza smisla filozofije'' (2003) je bil nagrajen z esejem desetletja revije Sodobnost (2012) in reproduciran na radiju (ARS, 2018).<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|title=Kriza smisla filozofije|date=8.10.2018|accessdate=2. marec 2021|website=Program ARS|publisher=RTV SLO|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|url-status=dead}}</ref> Nekaj časa je delovala na Pedagoškem inštitutu (2000-03) kot mlada raziskovalka,<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS Raziskovalec - mentorstvo mladim raziskovalcem|url=http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=307&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&id=6824&slng=&search_term=uporabna+razvojna+psihologija&order_by=|website=www.sicris.si|accessdate=2021-07-12|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711133555/http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=307&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&id=6824&slng=&search_term=uporabna+razvojna+psihologija&order_by=|url-status=dead}}</ref> njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko [[šolstvo]]. Bila je avtorica in vodja treh znanstvenih raziskav ter publikacij s področja slovenskega visokega šolstva, ki so izšle pri [[Beletrina|Beletrini]], nekoč [[Študentska založba|Študentski založbi]]: Univerza pleše avtonomno (1999),<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/title/univerza-plee-avtonomno-prispevki-k-repertoarju-univerze-za-tretje-tisoletje/oclc/442334536|title=Univerza pleše avtonomno?: prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Jelovac|first2=Dejan|date=1999|publisher=Študentska organizacija Univerze : Zavod Radio Študent|isbn=9789616211918|location=V Ljubljani|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold in dr. Dejan Jelovac. Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretje tisočletje (zbornik) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavod Radio Študent, Ljubljana 1999, 150 strani|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5432|website=Teorija in praksa|date=1999|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}</ref>Ali se univerza vrti v krogu svoje moči (2001),<ref>{{Navedi knjigo|title=Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?|url=https://www.worldcat.org/oclc/445300975|publisher=Študentska organizacija Univerze|date=2001|location=V Ljubljani|isbn=961-6211-97-8|oclc=445300975|first=Katarina|last=Majerhold|last2=Pleško)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold (ur.) Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? Študentska organizacija Univeze v Ljubljani in Zavod Radio študent, Ljubljana 2001|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5663|website=Teorija in praksa|date=2002|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}</ref> Ali univerze potrebuje socialno okolje (2003).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Ali_univerza_potrebuje_socialno_okolje.html?id=l9-RAAAACAAJ|title=Ali univerza potrebuje socialno okolje?|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Pezdir|first2=Rado|date=2003|publisher=Študentska organizacija Univerze|isbn=9789616457026|language=sl}}</ref> Delala je v podjetju Meta group d.o.o. (2004-05) kot projektni vodja. Projektno je sodelovala tudi v podjetju Elaphe d.o.o. (2007-08), ki se ukvarja z električnimi avtomobili.{{navedi vir}} Je članica uredništev številnih znanstvenih revij, [[Andragoška spoznanja]], [[Časopis za kritiko znanosti]] in [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]. Bila je odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja (2008-11) in je članica Andragoškega društva Slovenije (2008-), kjer je delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja.<ref>{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=2010-07-17|title=Življenjsko svetovanje in izobraževanje odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj|url=http://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/621|magazine=Andragoška spoznanja|volume=16|issue=2|pages=62|doi=10.4312/as.16.2.62-76|issn=2350-4188}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Januarja 2022 je postala urednica spletnega portala revije [[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|Apokalipsa]].<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://apokalipsa.si/sub/699|website=apokalipsa.si|accessdate=2022-02-12|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220212154632/https://apokalipsa.si/sub/699|archive-date=2022-02-12|url-status=dead}}</ref> Leta 2023 je postala odgovorna urednica [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]. Zadnja leta se ukvarja tudi s prevajanjem znanstvenih monografij. Prevedla je ''Digitalna doba in novi barbari'' Gorana Starčevića (KUD Apokalipsa, 2023), ''Jeza in odpuščanje'' Marthe C. Nussbaum (Slovenska matica, 2024), Levičarska melanholija Enza Traversa (Inštitut ČKZ, 2025) in v soavtorstvu ''Kurdsko žensko gibanje'' Dilar Dirik (Inštitut ČKZ, 2023). Kot do zdaj edina filozofinja v Sloveniji je imela svojo rubriko filozofskega svetovanja v reviji ''O osebnosti'' (2007-10) in na spletni strani časopisa [[Delo (časopis)|Dela]]<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/anonimna-psiholoska-svetovalnica.html|title=Anonimna psihološka svetovalnica|date=9. januar 2009|accessdate=5. marec 2021|publisher=Delo}}</ref> (2009-10). Napisala je številne članke o filozofskem svetovanju. Ima tudi kanadski certifikat za filozofsko svetovanje.<ref>{{Navedi splet|title="Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni"|url=http://tor5.si/6PpD3|website=Torek ob petih|date=2019-05-13|accessdate=2021-03-02|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je izdala knjigo ''Živeti'' (Beletrina, zbirka Koda) in ''Ljubav u filozofiji'' (Psihopolis). Leta 2015 je izdala knjigo ''Ljubezen skozi zgodovino'' (Mladinska knjiga), leta 2016 ''Love, Its Origin and Modifications'' (Založba Obzorja) in leta 2017 knjigo ''Čustveni izzivi'' (Rokus-Klett). Njen pristop k raziskovalni tematiki ljubezni in čustev lahko vidimo tudi v številnih člankih, ki jih je objavljala v časopisih, kot so ''Časopis za kritiko znanosti'', ''Sodobnost'' in ''Razgledi''. Svoje članke je objavila tudi v knjigah in revijah v ZDA, [https://algarabia.com/la-estructura-de-una-obra-de-arte-la-representacion-de-la-vida-buena-y-democratica-una-reflexion-filosofica/ Mehiki], Braziliji, Turčiji<ref>{{Navedi splet|title=TARİH BOYUNCA BATILI SEVGİ KAVRAMLARI|url=https://www.sabahulkesi.com/2020/10/06/tarih-boyunca-batili-sevgi-kavramlari/|website=Sabah Ülkesi {{!}} Kültür-Sanat ve Felsefe Dergisi|date=2020-10-06|accessdate=2021-07-13}}</ref> in Kanadi. Ukvarja se tudi z [[umetnost]]jo, zlasti s pisanjem [[scenarij]]ev za [[Dokumentarni film|dokumentarne]] in igrane [[film]]e (''Ljubezen;'' ''Čustva, tkanina našega življenja''<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/92172916|title=ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOKUMENTARNA ODDAJA|date=29.12.2010|accessdate=3. januar 2021}}</ref>''; Prihodnost oblačenja;''<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/83957264|title=PRIHODNOST OBLAČENJA UGRIZNIMO ZNANOST|date=5.10.2010|accessdate=3. januar 2021}}</ref> ''Znanost in smučanje in ''Privlačnost spola<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312667|title=PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM|date=4. januar 2015|accessdate=3. marec 2021|website=RTV SLO}}</ref> 2008-15. Občasno piše poezijo<ref>{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=1.10.2016|title=Pesmi|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P9JM3AL|magazine=Sodobnost|pages=1347-1359|access-date=3. marec 2021}}</ref> in prozo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/branje/proza/dimnik-mladika/|title=LUD Literatura|date=2. februar 2021|accessdate=3. marec 2021|publisher=Literatura|last=Majerhold|first=Katarina}}</ref> ki ju objavlja v revijah in na radiu. 2026 je izdala pesniški prvenec Direkt v žilo {{COBISS|282637827}}, kjer popisuje trpko izkušnjo procesa zdravljenja raka. Vrsto let je pisala recenzije LB-filmov in TV ter spletnih nanizank za različne revije, kot so Ekran,<ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold|url=https://ekran.si/author/katarina-majerhold/|website=Revija Ekran|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|first=Katarina|last=Majerhold|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423135042/http://ekran.si/author/katarina-majerhold/|url-status=dead}}</ref> Kino!,<ref>{{Navedi splet|title=KINO! 13/14|url=https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|website=Kino!|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|archive-date=2021-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210713050913/https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|url-status=dead}}</ref> Narobe (2008-18). Nekaj let (2016-18) je delala za Društvo Legebitra,<ref>{{Navedi splet|title=Vabilo na strokovni seminar "Prebijmo molk o LGBT-temah v šolah"|url=https://legebitra.si/2018/03/20/vabilo-na-strokovni-seminar-prebijmo-molk-o-lgbt-temah-v-solah/|website=Legebitra|date=2018-03-20|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki deluje na področju zagovorništva človekovih pravic, še posebej na področju pravic LGBT oseb. Leta 2018 je ustvarila svojo spletno stran LL-Passion, na kateri objavlja filozofske eseje, recenzije LB-filmov, nanizank ter intervjuje z umetnicami, raziskovalkami, humanistkami, ki so ali LB ali delajo na področju LGBT. Tako je denimo intervjujala<ref>{{Navedi splet|title=Jónína Leósdóttir, an Icelandic writer, playwright and former journalist|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2020/05/jonina-leosdottir-an-icelandic-writer-playwright-and-former-journalist.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}</ref> {{Link-interwiki|sl=Jónína Leósdóttir|lang=en|lang_title=Jónína Leósdóttir|sl_text=Jóníno Leósdóttir}} ženo bivše islandske premierke {{Link-interwiki|sl=Jóhanna Sigurðardóttir|lang=en|lang_title=Jóhanna Sigurðardóttir|sl_text=Jóhanno Sigurðardóttir}}, kanadsko igralko, scenaristko serije Avocado Toast, [[:en:Heidi_Lynch|Heidi Lynch]]<ref>{{Navedi splet |title=Blog Archives |url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/archives/06-2020 |access-date=2026-08-01 |website=LL PASSION |language=en}}</ref>, ki je poročena z britansko igralko [[:en:Faye_Marsay|Faye Marsay]], kandidatko na prihodnjih francoskih predsedniških volitvah 2022 in namestnico rektorja Univerze v Lille, {{Link-interwiki|sl=Sandrine Rousseau|lang=fr|lang_title=Sandrine Rousseau}}<ref>{{Navedi splet|title=Sandrine Rousseau, Professor, Ecofeminist, Green Candidate in the French Presidential Election in 2022|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2021/04/sandrine-rousseau-professor-ecofeminist-green-candidate-in-the-french-presidential-election-in-2022.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}</ref>, [[:en:Claudine_Monteil|Claudine Monteil]],<ref>{{Navedi splet|title=Claudine Monteil, Retired French Diplomat, Feminist and Writer|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2022/04/claudine-monteil-french-retired-diplomat-feminist-and-writer.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-04-16|language=en}}</ref> (upokojeno) francosko diplomatko, feministko in pisateljco, ki je 16 let delala s Simone de Beauvoir in bila ena od ustanoviteljic francoskega feminističnega gibanja v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2023 je intervjujala priznano slovensko-britansko oblikovalko [[Lara Bohinc|Laro Bohinc]],<ref>{{Navedi splet|title=Interview with Slovenian-British Designer Lara Bohinc|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2023/02/interview-with-slovenian-designer-lara-bohinc.html|website=LL PASSION|accessdate=2023-02-27|language=en}}</ref> katere nakit so nosile od Kate Moss, Cameron Diaz do Victorie Beckham, dolga leta pa je sodelovala z Guccijem, Lanvinom ipd, preden je ustanovila svoj Bohinc Studio, leta 2010 pa tudi ameriško filozofinjo {{Link-interwiki|sl=Martha Nussbaum|sl_text=Martho Nussbaum|lang=en|lang_title=Martha Nussbaum}}.<ref>{{Navedi splet|title=Interview with Martha C. Nussbaum {{!}} 03-2010 {{!}} Sodobna PEDAGOGIKA|url=https://www.sodobna-pedagogika.net/en/articles/03-2010_interview-with-martha-c-nussbaum/|website=www.sodobna-pedagogika.net|accessdate=2023-02-27}}</ref> Leta 2017-18 je svoje delo na področju pravic LGBT oseb združila s sodelovanjem z UNESCO OER katedro na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]] v projektu OER za ranljive skupine. Na Unescovem Svetovnem dnevu filozofije »Katerega spola je filozofija?«, je v Cankarjevem domu (2009) sodelovala s prispevkom »Ali ima filozofija spol?«,<ref>{{Navedi splet|url=https://zofijini.net/predavanja_danfilozofije2009/|title=»Katerega spola je filozofija?«|date=17.11.2009|accessdate=7. marec 2021|website=zofijini.net|publisher=Zofijini ljubimci}}</ref> istega leta je v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije sodelovala na 19 otroškem parlamentu na temo ljubezni in spolnosti. Nadaljuje s pisanjem scenarijev in knjig. Majerhold je tudi [[Humanitarnost|humanitarka]], ki pomaga ljudem v stiski. Prav tako je borka za živali. Članke za spletno stran piše tudi o okoljskih vprašanjih. Majerhold je [[Ateist|ateistka]] in razkrita [[lezbijka]].<ref>{{Navedi splet|url=http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|title=“Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni”|date=13. maj 2019|accessdate=2. marec 2021|website=Torek ob petih|publisher=Mladina|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116142250/http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|url-status=dead}}</ref> == Bibliografija == *''Ali univerza pleše avtonomno?'' (1998) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-919 *''Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?'' (2001) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-9-7-8 *''Ali univerza potrebuje socialno okolje?'' (2003) Ljubljana, Študentska založba {{COBISS|126194944}} *''Ljubezen'' (scenaristka, dokumentarec o petih temeljnih konceptih ljubezni, kot so predstavljani v filozofiji, umetnosti, biologiji, medicini in psihoanalizi (Radio televizija Slovenija 2008) *''Čustva, tkanina našega življenja'' (scenaristka, dokumentarec o pomenu čustev pri spoznavanju, etiki, umetnosti, politiki in vzgoji otrok Radio televizija Slovenija 2010) *''Prihodnost oblačenja'' (scenaristka, dokumentarec o pametnih in visoko inteligentnih oblačilih, Radio televizija Slovenija 2011) *''Znanost smučanja'' (scenaristka, dokumentarec o uporabi najnovejših kinestetičnih odkritij in pametnih materialih za smuči, ki omogočajo vrhunske športne rezultate smučarjev in smučark, Radio televizija Slovenija 2011) *''[https://4d.rtvslo.si/!arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetni%C5%A1ki-program/174312667 Privlačnost spola]'' (scenaristka, dokumentarec o različnih oblikah privlačnosti. Radio Televizija Slovenija, 2014. 1 video DVD (ca 29 min). {{COBISS|515808383}} *''[http://www.iep.utm.edu/love-his/ History of love]''. V: ''The internet encyclopedia of philosophy: a peer-reviewed academic resource''. [Martin, TN]: Internet Encyclopedia of Philosophy Pub., 2017. {{COBISS|3106903}} *''Živeti'' (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 192 str. ISBN 978-961-242-470-1. {{COBISS|260372480}} *''Ljubav u filozofiji: od antike do novog doba.'' Novi Sad: Psihopolis institut, 2012. 238 str. ISBN 978-86-86653-53-6. {{COBISS|269506311}} *''Kriza smisla filozofije''. Ljubljana: Sodobnost, letnik 76, junij 2012, str. 641-646. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERPT38HY; https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ |date=2020-06-29 }} *''Ljubezen skozi zgodovino'' (2014) Ljubljana, Mladinska knjiga {{COBISS|276784896}} *''Love, Its Origin and Modifications Through Time'': main philosophical concepts of love through western history. 1st ed. Maribor: Obzorja, 2016. Ilustr. ISBN 978-961-230-506-2. {{COBISS|89745665}} *''Čustveni izzivi: prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev'', (Učiteljeva orodja). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 115 str., tabele. 1 optični tisk (CD-ROM). ISBN 978-961-271-801-5. {{COBISS|288579584}} *poglavje The gift v ''What philosophy can tell you about your lover.'' Chicago: Open Court, 2012, str. 207-213. {{COBISS|2482007}} (Sharon M., ur.) *Napotki, misli in tolažbe filozofije, so-avtorstvo (izdaja knjige 2021). *posebna edicija ''Čustva'' (ur. bloka člankov o čustvih kot del morale, demokracije, umetnosti in kognitivnega spoznanja ter avtorica članka o čustev kot del našega razvoja kot vrste). Časopis za kritiko znanosti. Študentska založba (2010) *posebna edicija ''Privlačnosti spolov'' (ur. bloka člankov o različnih oblikah čustvene in spolne privlačnosti glede na spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto). ''Časopis za kritiko znanosti'', ISSN 0351-4285, 2017, letn. 45, št. 267, str. 207-218. {{COBISS|3102039}} *urednica ''Zbornika za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci''. 1. izd. Maribor [i. e.] Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija Škuc, 2014. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://katarinamajerhold.weebly.com/ Osebna spletna stran: LL-Passion] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Majerhold, Katarina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] oixlnooxb1hb13qcap4hb1u3hgv9u9t If U Seek Amy 0 297475 6772831 6754476 2026-10-31T15:21:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = If U Seek Amy | Cover = Britney-Spears-If-U-Seek-Amy.jpg | Artist = [[Britney Spears]] | Album = [[Circus (album, Britney Spears)|Circus]] | Released = [[13. marec]] [[2009]] | Format = [[Zgoščenka|CD]], [[digitalno]] | Recorded = 2008 | Genre = [[pop glasba|pop]], [[elektronska glasba|elektropop]] | Length = 3:36 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Writer = [[Max Martin]], Shellback, Savan Kotecha, Alexander Kronlund | Producer = Max Martin | Certification = | Last single = »[[Circus (pesem)|Circus]]«<br />(2008) | This single = »'''If U Seek Amy'''«<br />(2009) | Next single = »[[Radar (pesem)|Radar]]«<br />(2009) }} »'''If U Seek Amy'''« je pesem [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]] z njenega šestega [[glasbeni album|glasbenega albuma]], ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]''. Založba [[Jive Records]] jo je kot tretji singl z albuma izdala [[13. marec|13. marca]] [[2009]], za singl pa so jo izbrali oboževalci, ki so glasovali preko vprašalnika na uradni spletni strani Britney Spears. Pesem »If U Seek Amy« je napisal [[Max Martin]], ki je napisal nekaj uspešnic z njenih prvih treh albumov. V pesmi Britney Spears išče žensko po imenu Amy v klubu in čeprav se zdi, da pesem govori tudi o seksu, so s slednjo pravzaprav želeli prikazati, kako javnost gleda na njeno življenje. Naslov pesmi se lahko zaradi iste izgovorjave intrepertira tudi kot »F-U-C-K me«, zaradi česar jo je veliko ljudi kritiziralo. Glasbeno je pesem »If U Seek Amy« pop pesem z elementi [[elektronska glasba|elektropopa]] ter velikim poudarkom na inštrumentih, kot sta [[sintetizator]] in [[boben]]. Pesmi »If U Seek Amy« so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene, ki so hvalili samozavest v glasu Britney Spears in pesem označili za vrhunec albuma. Po izidu je veliko držav z angleško-govorečim prebivalcem pesem »If U Seek Amy« kritiziralo zaradi izgovorjave in Starševsko televizijsko društvo (Parents Television Council - PTS) je grozilo, da bodo vložili tožbo zaradi nespodobnosti proti vsem radijskim postajam, ki bodo pesem predvajale podnevi. V nekaterih državah so izdali preurejeno verzijo pesmi »If U See Amy«, vključno z radijskima postajama Clear in Austereo. Pesem »If U Seek Amy« je vseeno uživala v velikem moderatnem uspehu, saj je zasedla eno izmed prvih dvajsetih mest na [[Avstralija|avstralski]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]], [[Kanada|kanadski]], [[Irska|irski]], [[Združene države Amerike|ameriški]] ter mnogih drugih lestvicah. S tem je postala njen tretji singl z albuma ''Circus'', ki se je uvrstil med prvih dvajset pesmi na ameriški glasbeni lestvici. Videospot za pesem »If U Seek Amy« se prične s parodijo na oddajo ''America's Newsroom'' ter njihovo novinarko, [[Megyn Kelly]], nato pa prikaže Britney Spears po orgiji. Ob koncu se spremeni v konzervativno gospodinjo ter odpre vrata svoje hiše in skupaj z družino pozdravi paparazze, ki jih slikajo. Videospot je navdihnilo nekaj njenih prejšnjih videospotov, kot sta »[[...Baby One More Time (pesem)#Videospot|...Baby One More Time]]« ter »[[Piece of Me#Videospot|Piece of Me]]«. Glasbeni kritiki so večkrat opazili podobnosti z njenimi prejšnjimi deli in videospot primerjali s filmom ''[[Široko zaprte oči]]'' (1999). S pesmijo »If U Seek Amy« je Britney Spears nastopila na turnejah [[The Circus Starring Britney Spears]] (2009) in [[Femme Fatale Tour]] (2011). == Ozadje == Pesem je napisal in produciral [[Max Martin]], ki je sodeloval tudi pri pisanju uspešnic Britney Spears z njenih prvih treh albumov, kot sta »[[...Baby One More Time (pesem)|…Baby One More Time]]« (1998) in »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]« (2000). S to pesmijo sta prvič ponovno sodelovala po njenem tretjem albumu, ''[[Britney (album)|Britney]]'' (2001).<ref name=circann>{{navedi splet | author=Jennifer Vineyard | title=Novi album Britney Spears, ''Circus'', bo izšel 2. decembra | publisher=[[MTV]]. MTV Networks | date=15.9.2008 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1594761/20080915/spears_britney.jhtml | accessdate=26.11.2009 | archive-date=2010-11-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101125055318/http://www.mtv.com/news/articles/1594761/20080915/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Pesem so posneli v studijih Conway in Sunset v [[Hollywood]]u, [[Kalifornija]].<ref name="linernotes">Opombe albuma ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]''. {{ikona en}}</ref> Spremljevalne vokale sta posnela Max Martin in Kinnda v studiu Maratone v [[Stockholm]]u, [[Švedska]]. Remix pesmi je posnel Serban Ghenea v studiu MixStar v [[Virginia|Virginiji]].<ref name="linernotes"/> 5. decembra 2008 je Britney Spears na svoji uradni spletni strani objavila vprašalnik, v katerem so lahko oboževalci med desetimi pesmimi izbirali pesem, ki bi jo izdali kot tretji singl z albuma ''Circus''.<ref name="bsc">{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=Kaj naj bo Britneyjin naslednji singl? | publisher=BritneySpears.com | date=5.12.2008 | url=http://www.britneyspears.com/2008/12/poll-what-should-britneys-next-single-be.php | accessdate=28.11.2009 | archive-date=2009-03-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090302214916/http://www.britneyspears.com/2008/12/poll-what-should-britneys-next-single-be.php | url-status=dead |language=en}}</ref> 7. januarja 2007 so oznanili, da je z 26% vseh glasov največ glasov dobila pesem »If U Seek Amy«.<ref name="ah">{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=Britney Spears oznani kontroverzni novi singl | publisher=Access Hollywood. 3e | date=7.1.2009 | url=http://www.accesshollywood.com/britney-spears-announces-controversial-third-single_article_12920 | accessdate=28.11.2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090110234421/http://www.accesshollywood.com/britney-spears-announces-controversial-third-single_article_12920 | archive-date=2009-01-10 | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Sestava == Pesem »If U Seek Amy« je [[pop glasba|pop]] pesem hitrega tempa z elementi [[elektronska glasba|elektropopa]] in z velikim poudarkom na [[sintetizator]]ju.<ref name=emory>{{navedi splet | author=Julia Cox | title=Nobene hvale za novi album Britney Spears | work=The Emory Wheel | publisher=Univerza Emory | date=5.12.2008 | url=http://www.emorywheel.com/detail.php?n=26326 | accessdate=28.11.2009 | archive-date=2008-12-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081209011318/http://www.emorywheel.com/detail.php?n=26326 | url-status=dead |language=en}}</ref> Pesem ima dance ritem in vključuje veliko inštrumentov, kot so [[klaviatura]], [[bobni]], [[bas kitara]], [[električna kitara]] ter druga [[tolkala]].<ref name=age>{{navedi splet | author=Staff Reporter | title= Britney se vrne s kontroverzno pesmijo | work=The Age |publisher=Fairfax Media | date=3.12.2008 | url=http://www.theage.com.au/news/entertainment/music/britney-comeback-disturbing/2008/12/03/1228257108386.html | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name="sun">{{navedi splet | author= Gordon Smart | title=Super! Prvič poslušajte Britneyjino novo pesem, »Circus« | work=The Sun |publisher=News International | date=8.11.2008 | url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/bizarre/article1907117.ece | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Po podatkih spletne strani musicnotes.com, ki je v lasti podjetja Hal Leonard Corporation, je pesem napisana v a-molu. Vokali Britney Spears se raztezajo od G<sub>3</sub> do C<sub>5</sub>.<ref name="sheet">{{navedi splet|url=|title=Digitalna glasba – Britney Spears - »If U Seek Amy« |publisher=Music Notes.com. Alfred Publishing Company |accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Besedilo pesmi govori o Britney Spears, ki v klubu išče žensko po imenu Amy.<ref name=usat>{{navedi splet | author=Steve Jones | title=Britney uživa v albumu ''Circus'' | work=USA Today |publisher=Gannett Company | date=26.11.2008 | url=http://www.usatoday.com/printedition/life/20081126/britney26_st.art.htm | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Nekateri so menili, da je Amy pravzaprav njen [[alter ego]].<ref name=emory/> Po mnenju Poppy Cossins iz revije ''The Sun'' se refren pesmi sklada z »albumovim karnevalskim slogom«.<ref name=sun/><ref name=tel>{{navedi splet | author=Neil McCormick | title=Britney Spears: ''Circus'' - Ocena pop CD-ja | work=The Daily Telegraph | publisher=Telegraph Media Group | date=2008-11-24 | url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/cdreviews/3563567/Britney-Spears-Circus---pop-CD-review.html | accessdate=28.11.2009 | archive-date=2009-05-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090519073931/http://www.telegraph.co.uk/culture/music/cdreviews/3563567/Britney-Spears-Circus---pop-CD-review.html | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Refren se prične s kiticami: »Obožujte me, sovražite me / Govorite o meni kar hočete« (»Love me, hate me / Say what you want about me«), s čimer so želeli povzeti fascinacijo javnosti z zasebnim življenjem Britney Spears.<ref name="usat"/> S tem Britney Spears prikažejo »kot objekt privlačnosti, pa tudi kot žrtev izživljanja drugih«.<ref name=age/> Po mnenju Neila McCormicka iz revije ''The Daily Telegraph'' je to kitico navdihnila javna podoba britanske pevke [[Amy Winehouse]].<ref name=tel/><ref name=mtvone>{{navedi splet | author=Gil Kaufman | title=Pesem Britney Spears, »If U Seek Amy«, cenzurirana zaradi problemov na radijih | publisher=MTV. MTV Networks | date=12.2.2009 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1602458/20090109/spears_britney.jhtml | accessdate=16.12.2009 | archive-date=2010-01-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100106212909/http://www.mtv.com/news/articles/1602458/20090109/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref name=slate>{{navedi splet | author=Jesse Shieldlower | title=Predhodniki pesmi »If You Seek Amy« |publisher=Slate.com. The Washington Post Company | date=19.3.2009 | url=http://www.slate.com/id/2214106/ | accessdate=15.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> == Sprejem == [[Slika:If You Seek Amy live.jpg|thumb|180px|Britney Spears nastopa s pesmijo »If U Seek Amy« z rožnatim kladivom v rokah na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]], 2009]] === Sprejem kritikov === Pesmi so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene. Chris Williams iz revije ''Billboard'' je napisal, da je pesem »najboljše delo Maxa Martina in Britney Spears: topotanje na plesišču s sintetizatorjem iz pesmi, pevka pa zveni kot da ji je dovolj, da je vedno slabo dekle.«<ref name=bb>{{navedi splet | author=Chris Williams | title=Ocena singla »If U Seek Amy« | work=Billboard | publisher=Nielsen Media | date=4.4.2009 | url=http://www.billboard.com/bbcom/reviews-singles/if-u-seek-amy-1003956184.story#/bbcom/reviews-singles/if-u-seek-amy-1003956184.story | accessdate=28.11.2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090328213216/http://www.billboard.com/bbcom/reviews-singles/if-u-seek-amy-1003956184.story#/bbcom/reviews-singles/if-u-seek-amy-1003956184.story | archivedate=2009-03-28 | url-status=dead |language=en}}</ref> Novinarka revije ''[[Rolling Stone]]'', Caryn Ganz, je napisala da je ta pesem ena izmed najboljših pesmi z albuma.<ref>{{cite journal|url=|title=''Circus'' : Britney Spears : Ocena |date=11.12.2008 |work=[[Rolling Stone]] |publisher=Jann Wenner |accessdate=28.11.2009 |last=Ganz|first=Caryn|issn=0035-791X }}</ref> Alexis Pretridis iz revije ''The Guardian'' je napisala, da je njena največja samozavest opazi pri refrenu pesmi, zaradi česar pesem resnično odstopa od ostalih »pomanjkljivih« pesmi z albuma.<ref name=guardian>{{navedi splet | author=Alexis Petridis | title=Ocena albuma Britney Spears: ''Circus'' | work=The Guardian |publisher=Guardian Media Group | date=2008-11-28| url=http://www.guardian.co.uk/music/2008/nov/28/britney-spears-circus | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Joey Guerra iz revije ''The Houston Chronicle'' je napisala, da se v pesmi prikaže njena »bolj agresivna, isredotočena osebnost«, zaradi česar je pesem tudi po njegovem mnenju vrhunec albuma.<ref name=chron>{{navedi splet | author=Joey Guerra | title=Britney bo s turnejo ''Circus'' pričela marca | work=The Houston Chronicle |publisher=Hearst Corporation | date=2.12.2008 | url=http://www.chron.com/disp/story.mpl/ent/6141293.html | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Novinarka revije ''The Emory Wheel'', Julia Cox, je pesem označila za »najmočnejšo in najbolj nenavadno pesem z albuma«.<ref name=emory/> Ricardo Baca iz revije ''The Denver Post'' je pesem označil za najbolj fascinanto pesem z albuma in o zmedi zaradi izgovorjave naslova napisala: »Mislim, da je poceni in pametno, hkrati pa tudi precej zabavno. In zelo zabavno je to, na kar Britney Spears namiguje.«<ref name=age/> Kakorkoli že, nekateri pesmi tudi niso hvalili. Stephen Thomas Erlewine s spletne strani Allmusic je napisal, da je pesem »podobna delom [[Katy Perry]], namenjenim telovadbi in komercialnosti, je najboljša in najslabša pesem z albuma.«<ref name=allmusic>{{navedi splet | author= Stephen Thomas Erlewine | title=Ocena albuma ''Circus'' |publisher=Allmusic. Rovi Corporation | date=2.12.2009 | url={{Allmusic|class=album|id=r1450924|pure_url=yes}} |accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Chris Willman iz revije ''Entertainment Weekly'' je pesem označil za »otročjo« in dodal, da bi bila »senzacija v osnovni šoli«.<ref name=ew>{{navedi splet | author=Chris Wiillman | title=Ocena albuma ''Circus'' | work=Entertainment Weekly | publisher=Time Warner | date=29.11.2008 | url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html | accessdate=28.11.2009 | archive-date=2015-01-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150114231908/http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Tudi novinar revije ''The Independent'' je napisal pesmi dodelil negativno oceno: »'If You Seek Amy' je neumna: celotna pesem je samo izgovor za to, da Britney Spears poje nespodobne stvari, kar je poceni in sproži senziacionalno ogorčenje«.<ref name=indpndnt>{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=Album: Britney Spears, ''Circus'' | work=The Independent |publisher=Independent News & Media | date=28.11.2008 | url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/album-britney-spears-circus-zombasony-1038411.html | accessdate=28.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''NME'' je pesem imenoval za eno izmed najbolj umazanih pesmi vseh časov.<ref name=nme>{{navedi splet | author=Luke Lewis | title=Od Chucka Berryja do Britney - Zgodovina pop umazanije | work=NME |publisher=Time Inc. | date=23.1.2009 | url= http://www.nme.com/blog/index.php?blog=10&p=5597&more=1&c=1&tb=1&pb=1 | accessdate=4.1.2010 }} {{ikona en}}</ref> === Sprejem javnosti === O kontroverznosti zaradi izgovorjave pesmi je 5. decembra 2008, po izidu albuma, prvič poročala avstralska spletna stran Undercover.com.au. Leonie Barsenbach, gospodinja iz [[Sydney]]ja, je dejala: »Bila sem osupla in popolnoma presenečena, ko sem svoja sedem- in petletna otroka slišala hoditi po hiši in peti: 'F-U-C-K'&nbsp;... Ko sem ju vprašala, kaj je to, sta odvrnila, da je Britney Spears. Bila sem zgrožena. Kupila sem jima album ''Circus'', na njem ni bilo nobenega opozorila&nbsp;... Je zelo žaljivo. Počutila sem se prevarano.«<ref name=under>{{navedi splet | author=Paul Cashmere | title=Starši zgroženi na novo pesmijo Britney Spears | work=Undercover.com.au|publisher=Cashmere Media Pty Ltd. | date=2008-12-05 | url=http://undercover.com.au/News-Story.aspx?id=7081 | accessdate=5.12.2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name=nzherald>{{navedi splet | author=Guy Adams | title=Britney prisiljena ponovno posneti »seksualno žaljivo« pesem | work=The New Zealand Herald | publisher=APN News & Media | date=21.1.2009 | url=http://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=10552846 | accessdate=5.12.2009 | archive-date=2012-10-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121024055801/http://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=10552846 | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''Rolling Stone'', Daniel Kreps, je branil Britney Spears, saj bi po njegovem mnenju starši morali poznati njene glasbene teme.<ref name=jail>{{cite journal|url=|title=Novice o Britney : Naslov pesmi jezi starše, prvi mož pa odide v zapor |date=5.12.2008 |work=[[Rolling Stone]] |publisher=Jann Wenner |accessdate=28.11.2011 |last=Kreps|first=Daniel|issn=0035-791X }} {{ikona en}}</ref> Potem, ko so oznanili, da bo pesem izšla kot tretji singl z albuma, radijske postaje zaradi kontroverznosti niso bile prepričane, ali naj pesem predvajajo podnevi.<ref name=mtvone/> Vodji postaj Z100 in KIIS-FM sta zadrego primerjala s težavami ob izidu singla »[[Don't Phunk with My Heart]]« [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Black Eyed Peas]] leta 2005, ko so »poslušalci menili, da druga beseda pomeni nekaj drugega, zaradi česar smo jo spremenili v 'mess'«.<ref name=mtvone/> Patti Marshall, vodja radijske postaje Q102, je dejala: »Pesem lahko vključite na album in se pri tem zabavate, vendar je to last javnosti, veste? [...] Ne gre se za nas. Gre se za mamo v avtomobilu s svojim osemletnim otrokom.«<ref name=mtvone/> Vodja postaje WFLZ, Tommy Chuck, je na svoji postaji predvajal predelano različico pesmi, kjer je besedo »seek« zamenjal s »see« in DJ-ji so pesem preimenovali v »If U See Amy«.<ref name=mtvscv>{{navedi splet | author=Gil Kaufman | title=Kontroverzni singl Britney Spears »If U Seek Amy« radijska postaja preuredi | publisher=MTV. MTV Networks | date=22.1.2009 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1603367/20090122/spears_britney.jhtml | accessdate=5.12.2009 | archive-date=2009-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090203112227/http://www.mtv.com/news/articles/1603367/20090122/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kmalu po izidu je Starševsko televizijsko društvo (Parents Television Council - PTS) grozilo, da bodo vložili tožbo zaradi nespodobnosti proti vsem radijskim postajam, ki bodo pesem predvajale med šesto uro zjutraj ter deseto uro zvečer.<ref name=dn>{{navedi splet | author=David Hinckley | title=Radijska postaja Z100 mora cenzurirati Britney Spears | work=Daily News | publisher=Mortimer Zuckerman | date=23.1.2009 | url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/01/23/2009-01-23_z100_needs_britney_spears_to_clean_up.html | accessdate=5.12.2009 | archive-date=2009-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090203070740/http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/01/23/2009-01-23_z100_needs_britney_spears_to_clean_up.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Vodja organizacije PTC, Tim Winter je dejal, da »ni nobenega dvoma o pomenu besedila in zagotovo ne govori o dekletu po imenu Amy. Ena stvar je, da pesem s takšnim besedilom izdajo na CD-ju, da jo slišijo oboževalci, ki si jo želijo slišati, druga stvar pa je, da jo predvajajo na radijskih postajah, posebej v času, ko je precej verjetno, da jo poslušajo tudi otroci.«<ref name=bbart/> Spletna stran RBR.com je poročala, da je »zanimivo, da je večina medijev albumu ''Circus'' dodelila pozitivne ocene, druge organizacije, katerih naloga je pomagati staršem vzgajati otroke, pa ne. Menijo, da je album primeren za otroke nad trinajstim letom, vendar nikjer ne omenjajo pesmi 'If U Seek Amy'. Še bolj zanimivo je, da je vodja organizacije FCC, Julius Genachowski, ustanovitelj ene izmed teh organizacij.«<ref name=rbr>{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=PTC kritizira pesem »If U Seek Amy« | work=RBR.com | publisher=Radio Business Report | date=22.1.2009 | url=http://www.rbr.com/radio/12466.html | accessdate=5.12.2009 | archive-date=2009-01-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090125170605/http://www.rbr.com/radio/12466.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Kasneje je PTC s tožbo pričel groziti še glasbenim kanalom na televiziji, ki so predvajali videospot pesmi; kakorkoli že, organizacija FCC nima nadzora nad kabelsko televizijo.<ref name=bc>{{navedi splet | author=John Eggerton | title=ZPTC se razburi zaradi pesmi Britney Spears | work=Broadcasting & Cable|publisher=| date=21.1.2009 | url=http://www.broadcastingcable.com/article/162504-PTC_Cautions_Media_About_Britney_Spears_Song.php | accessdate=5.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> 23. januarja 2009 je podpredsednik programiranja radijskih kanalov Clear, Tom Poleman, oznanil, da bodo na svojih kanalih predvajali preurejeno različico pesmi.<ref name=dn/> Sharon Dastur iz radijske postaje Z100 je dodal, da je Britney Spears posnela drugačno različico pesmi za založbo [[Jive Records]].<ref name=dn/> David Hinckley iz revije ''Daily News'' je napisal, da je »kanal Clear tistega tedna za 9% zmanjšal svojo delovno silo, zaradi česar finančno ni v formi, da bi se prepiral z organizacijo, kot je FCC.«<ref name=dn/> Na ameriških radijskih postajah so nazadnje izdali preurejeno verzijo pesmi, imenovano »If U See Amy«, kjer so vsepovsod besedo »seek« zamenjali z besedo »see«.<ref name=nzherald/> Spremenjeno različico so maja tistega leta izdali tudi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref name=nzherald/> Pesmi za [[Avstralija|avstralsko izdajo]] niso preimenovali. Na radijski postaji Austereo Radio Network so pesem cenzurirali, na drugih postajah pa ne.<ref name=ausoz>{{navedi novice |author= |url=http://www.thaindian.com/newsportal/entertainment/explicit-britney-spears-lily-allen-songs-leave-oz-parents-livid_100175786.html |title=Eksplicitni pesmi Britney Spears in Lily Allen starše z Oza seznamijo z novo modo |date=5.4.2009 |work=Thaindian News |publisher=Asian News International |accessdate=5.12.2009 |archive-date=2009-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091217064749/http://www.thaindian.com/newsportal/entertainment/explicit-britney-spears-lily-allen-songs-leave-oz-parents-livid_100175786.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Tako videospot kot mednarodna izdaja singla je ostala naslovljena kot »If U Seek Amy«.<ref name=mtvuk>{{navedi splet | author= | title=Britney Spears preimenuje seksi pesem | publisher=MTV (UK & Ireland). MTV Networks | date=20.1.2009 | url=http://www.mtv.co.uk/artists/britney-spears/news/91036-britney-spears-renames-sexy-song | accessdate=5.12.2009 | archive-date=2009-06-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090604052746/http://www.mtv.co.uk/artists/britney-spears/news/91036-britney-spears-renames-sexy-song | url-status=dead |language=en}}</ref> == Dosežki na lestvicah == Po podatkih Nielsen SoundScana je pesem v prvih dveh tednih od izida albuma v Združene države Amerike [[digitalno]] prodala 107.000 izvodov.<ref name=bbart>{{navedi splet | author=Jonathan Cohen | title=Starševsko televizijsko društvo protestirajo proti Britneyjini pesmi | work=Billboard | publisher=Nielsen Company | date=21.1.2009 | url=http://www.billboard.com/bbcom/news/parents-tv-council-protests-britney-song-1003932995.story | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2010-01-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100111020947/http://www.billboard.com/bbcom/news/parents-tv-council-protests-britney-song-1003932995.story | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 11. aprila 2009 je pesem zasedla sedemnajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot Digital Songs.<ref name=bbchart>{{navedi splet | author= | title=Dosežki pesmi »If U Seek Amy« na lestvicah | work=Billboard | publisher=Nielsen Company | date= | url=http://www.billboard.com/artist/britney-spears/290150#/song/britney-spears/if-u-seek-amy/12074401 | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2010-01-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100107131107/http://www.billboard.com/artist/britney-spears/290150#/song/britney-spears/if-u-seek-amy/12074401 | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 9. maja 2009 je pesem zasedla devetnajsto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], s čimer je album ''Circus'' postal prvi album Britney Spears, katere trije singli so zasedli eno izmed prvih dvajsetih mest na tej lestvici od njenega prvenca ''[[...Baby One More Time]]'' (1999).<ref name=bbchart/> Pesem »If U Seek Amy« je po podatkih Nielsen SoundScana v Združenih državah Amerike digitalno prodala več kot 1.175.000 kopij izvodov. Je njen sedmi najbolje prodajani singl v državi.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/73797/week-ending-jan-16-2011-songs-britney-tops-taylor/|title=Konec tedna 16. januarja 2011: Pesmi: Britney premaga Taylor |date=19.1.2011 |first=Grein|last=Paul|publisher=Yahoo! Music. Yahoo!|accessdate=19.1.2011 }} {{ikona en}}</ref> Na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]] je pesem 20. decembra 2008 debitirala na oseminosemdesetem mestu.<ref name=canone>{{navedi splet | author= | title=100 najboljših kanadskih singlov |work=Billboard|publisher=acharts.us| date=20.12.2008 | url=http://acharts.us/canada_singles_top_100/2008/51| accessdate=1.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> 14. februarja 2009 je padla na šestinosemdeseto mesto, 4. aprila tistega leta pa je na lestvici pesem zasedla svoje najvišje mesto, trinajsto.<ref name=cantwo>{{navedi splet | author= | title=100 najboljših kanadskih singlov | work=Billboard|publisher=acharts.us| date=14.2.2009 | url= http://acharts.us/canadian_hot_100/2009/07| accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name=canthree>{{navedi splet | author= | title=100 najboljših kanadskih singlov | work=Billboard|publisher=acharts.us| date=2009-03-21 | url= http://acharts.us/canadian_hot_100/2009/12| accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Pesem »If U Seek Amy« je 16. februarja 2009 debitirala na devetinštiridesetem mestu [[Avstralija|avstralske glasbene lestvice]],<ref>{{navedi splet| publisher=Australian Recording Industry Association. acharts.us |url=http://acharts.us/australia_singles_top_50/2009/08|title=50 najboljših avstralskih pesmi | date=16.2.2009 |accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> 30. marca pa je zasedla enajsto mesto lestvice.<ref name=aus>{{navedi splet|publisher=Australian Recording Industry Association. acharts.us |url=http://acharts.us/australia_singles_top_50/2009/14|title=50 najboljših avstralskih singlov | date=30.3.2009 |accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Za 35.000 prodanih kopij je pesem kasneje prejela zlato certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association (ARIA).<ref name="ariacerti">{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accr.htm|title=Britney Spears - If U Seek Amy ARIA certification|date=2009-03-30|publisher=Australian Recording Industry Association. [[ARIA Charts]]|accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Pesem »If U Seek Amy« je 6. aprila 2009 zaradi dobre digitalne prodaje na [[Velika Britanija|britanski lestvici]] debitirala na petinštiridesetem mestu.<ref>{{navedi splet| work=UK Singles Chart | publisher=acharts.us |url=http://acharts.us/uk_singles_top_75/2009/15|title=75 najboljših britanskih singlov | date=5.4.2009 |accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Po fizični izdaji je 10. maja 2009 zasedla dvajseto mesto lestvice.<ref name=uk>{{navedi splet| publisher=UK Singles Chart. acharts.us |url=http://acharts.us/uk_singles_top_75/2009/20|title=75 najboljših britanskih singlov | date=10.5.2009 |accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Po podatkih podjetja The Official Charts Company je pesem v državi prodala 105.000 izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.co.uk/music/charts/official-uk-countdowns/britney-spears-official-top-20|title=Britney Spears: 20 uradnih najboljših pesmi|publisher=MTV. MTV Networks|accessdate=20.12.2009|archive-date=2010-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20101211124520/http://www.mtv.co.uk/music/charts/official-uk-countdowns/britney-spears-official-top-20|url-status=dead |language=en}}</ref> Pesem »If U Seek Amy« je velik uspeh dosegla tudi drugod po svetu, saj je zasedla eno izmed prvih desetih mest na [[Belgija|belgijski]] ([[Valonija|valonski]]), [[Francija|francoski]] in [[Turčija|turški lestvici]] ter eno izmed prvih dvajsetih mest na belgijski ([[Flandrija|flandrski]]), [[Irska|irski]], [[Nova Zelandija|novozelandski]] in [[Švedska|švedski lestvici]].<ref name="ultratop">{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/en/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=If+U+Seek+Amy&cat=s|title=Dosežki pesmi »If U Seek Amy« na svetovnih lestvicah |publisher=Ultratop 50. australian-charts.com |accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> == Videospot == === Razvoj === Videospot za pesem »If U Seek Amy« so posneli 7. februarja 2009 v Pacific Palisadesu, [[Kalifornija]]. Videospot za pesem je režiral Jake Nava, ki je z Britney Spears sodeloval že pri snemanju videospota za pesem »[[My Prerogative]]«.<ref name=mtvhw>{{navedi splet | author=Jocelyn Vena | title=Britney Spears Plays Sexy '50s Housewife In 'If U Seek Amy' Video | publisher=MTV. MTV Networks | date=2009-02-12 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1604954/20090212/spears_britney.jhtml | accessdate=2009-12-01 | archive-date=2010-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100210123933/http://www.mtv.com/news/articles/1604954/20090212/spears_britney.jhtml | url-status=dead }}</ref><ref name=brit>{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=Objavljeni zgodnji datumi za Britneyjinega novega videospota, »If U Seek Amy« | publisher=Britney.com. RCA/Jive Label Group | date=4.2.2009 | url=http://www.britney.com/us/blog/earlier-filming-date-scheduled-britney-if-u-seek-amy-music-video-shoot | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2013-09-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130921054459/http://www.britney.com/us/blog/earlier-filming-date-scheduled-britney-if-u-seek-amy-music-video-shoot | url-status=dead |language=en}}</ref> Britney Spears je dejala, da so stil v videospotu navdihnila dela Davida Thomasa.<ref name=stuff>{{navedi splet | author=Staff Reporter | title=Britney posvoji kontroverzni novi izgled | work=Fairfax New Zealand |publisher=Fairfax Media | date=2.3.2009 | url=http://www.stuff.co.nz/life-style/fashion/1758856 | accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Med prizori zabave nosi mrežaste nogavice ter črni steznik londonske oblikovalke spodnjega perila Bordelle z diamanti.<ref name=stuff/> Nosila je tudi čevlje znamke Christian Louboutin, ki jih niso predvajali do izida videospota.<ref name=stuff/><ref name=papier>{{navedi splet | author=Anthony Jones | title=Britney Spears z novim videospotom vstopi v visoko modo | work=Papierdoll Magazine | publisher=Papierdoll Inc. | date=20.2.2009 | url=http://www.papierdoll.net/themag/2009/02/20/britney-spears-puts-her-foot-down-for-high-fashion-in-new-music-video/ | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2011-07-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724003426/http://www.papierdoll.net/themag/2009/02/20/britney-spears-puts-her-foot-down-for-high-fashion-in-new-music-video/ | url-status=dead |language=en}}</ref> Ko je oblečena v gospodinjo, nosi blond lasuljo, svetlo rožnat pulover, belo krilo, ki ga je oblikoval Derek Lam, ter polo krilo znamke [[Lacoste]].<ref name=mtvhw/><ref name=stuff/> Videospot se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal 12. marca 2009 na uradni spletni strani podjetja Virgin Mobile ter na uradnih spletnih straneh Britney Spears.<ref name="bestmtv">{{navedi splet | author=James Montgomery | title=Je videospot Britney Spears za pesem »If U Seek Amy« njen do danes najboljši videospot? | url=http://www.mtv.com/news/articles/1606882/20090312/spears_britney.jhtml | publisher=MTV. MTV Networks | date=12.3.2009 | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2009-03-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090314024740/http://www.mtv.com/news/articles/1606882/20090312/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> === Zgodba === Videospot se prične z novinarko, ki pove naslov pesmi, nad njo pa se pojavi naslov »Besedilo pesmi Britney Spears naj bi bila zakrinkana obcestnost« (»Britney Spears song lyrics spell out obscenity in disguise«). To je pravzaprav parodija na novinarko Megyn Kelly oddaje ''America's Newsroom''.<ref name=videopremiere>{{cite journal|url=|title=Britney Spears premierno predvaja videospot za kontroverzno pesem »If U Seek Amy« |date=12.3.2009 |work=Rolling Stone|publisher=Jann Wenner|accessdate=1.12.2009 |last=Kreps|first=Daniel|issn=0035-791X }} {{ikona en}}</ref> Nato se prikaže prizor Britney Spears v hiši ob koncu orgije. Britney Spears, ki sedi na robu postelje, prične peti pesem, obkrožena z ljudmi, ki se oblačijo.<ref name=videopremiere/> Nato vstane in pogleda skozi okno. Ob koncu prvega verza s tal pobere par hlač, podobno kot v videospotu »[[Piece of Me#Videospot|Piece of Me]]«, ki je govoril o njenih zasebnih težavah.<ref name="bestmtv"/> Nato s štirimi moškimi plesalci prične plesati ob prvem refrenu. Ob drugi kitici s štirimi ženskimi plesalkami, oblečenimi v navijaške uniforme, medtem pa jih opazujejo moški. Prizor zbledi in Britney Spears se spremeni v konzervativno gospodinjo iz petdesetih.<ref name=videopremiere/> Ko se prične drugi verz, vstopi iz svoje spalnice. Po stopnicah odide v spodnje nadstropje, pri čemer ji sledijo njeni spremljevalni plesalci in ena izmed žensk ji poda pladenj s pito.<ref name="bestmtv"/> Nato odide do vrat in pridružijo se ji enako konzervativni mož ter otroka - deklica je oblečena v šolsko uniformo, kakršno je Britney Spears nastopila v videospotu za pesem »…Baby One More Time«.<ref name="bestmtv"/> Ko odidejo na vrt, jih obkrožijo paparazzi, ki ne vedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.<ref name=videopremiere/> Ko otroci in mož mahajo fotoaparatom, se Britney Spears nasmehne in jim pihne poljubček. Videospot se konča z novinarko, ki reče: »Vse skupaj nima smisla, kajne?«<ref name="bestmtv"/> === Sprejem === James Montgomery iz [[MTV]]-ja je napisal, da videospot uspe skombinirati elemente njenih prejšnjih videospotov, kot sta videospota za pesem »[[Everytime#Videospot|Everytime]]« ter »[[Stronger (pesem, Britney Spears)#Videospot|Stronger]]«. Označil ga je za »precej neverjetno združitev vseh Britneyjinih reči in njene celotne kariere do danes«.<ref name="bestmtv"/> Novinar revije ''Rolling Stone'', Daniel Kreps, je videospot primerjal s filmom ''[[Široko zaprte oči]]'' (1999) in dodal: »Ta videospot bi morda lahko bil prvi videospot Britney Spears, ki je moralno podoben internetnim idejam, videospot, ki ne zveni tako kot originalna pesem in vizualno izgleda enkratno.«<ref name=videopremiere/> Chris Johnson iz revije ''Daily Mail'' je stil ameriške gospodinje v videospotu primerjal z njeno reklamo za [[Pepsi]] iz leta 2001.<ref name=dm>{{navedi splet | author=Chris Johnson | title=Sladka kot pita: Britney Spears se za novi videospot spremeni v klasično gospodinjo iz petdesetih | work=Daily Mail |publisher=Daily Mail and General Trust | date=13.3.2009 | url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1144262/Nice-pie-Britney-Spears-transformed-perfect-1950s-housewife-new-video.html | accessdate=1.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Leah Greenblatt iz revije ''Entertainment Weekly'' je dejala, da je »na nek način težko verjeti, da je pravi pomen pesmi kakorkoli povezan s preteklostjo, videospot sam pa je precej krotek … Skoraj žalosten.« Njeno frizuro na koncu videospota je novinarka primerjala s frizuro [[Marilyn Monroe]].<ref name=ewmv>{{navedi splet | author=Leah Greenblatt | title=Novi videospot za pesem »If U Seek Amy« Britney Spears: Eh, saj je v redu | work=Entertainment Weekly | publisher=Time Warner | date=12.3.2009 | url=http://popwatch.ew.com/2009/03/12/new-britney-spe/ | accessdate=1.12.2009 | archive-date=2009-08-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090828130810/http://popwatch.ew.com/2009/03/12/new-britney-spe/ | url-status=dead |language=en}}</ref> == Nastopi v živo == [[Slika:Britney Spears IUSA FFT Cleveland.jpg|thumb|Britney Spears nastopa s pesmijo »If U Seek Amy« med turnejo [[Femme Fatale Tour]]]] Britney Spears je s pesmijo »If U Seek Amy« leta 2009 nastopila na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]]. Po nastopu s pesmijo »[[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]]« z njenega tretjega albuma, ''[[Britney (album)|Britney]]'', je Britney Spears s svojimi moškimi plesalci izvedla vojaško vajo, ki se je končala s tem, da si je oblekla brezrokavnik iz umetnega krzna ter pričela izvajati točko »If U Seek Amy«. Na koncu je Britney Spears na plan privlekla rožnato kladivo. Jerry Shriver iz revije ''USA Today'' je o prvem koncertu turneje napisal: »Singl 'If U Seek Amy' je zasenčilo gromozansko rjovenje gneče, ki še bolj zarjovi takrat, ko Britney Spears strese svoje dolge lase.«<ref name=usat/> Craig Rosen iz revije ''The Hollywood Reporter'' je komentiral: »Glasbenica, ki se je že od začetka, ko je nastopala v škandalozni šolski uniformi, soočala z besom staršev, nadaljuje z uporabo šokantnih reči. Njeno zadnje delo, 'If U Seek Amy' [...] je eno izmed teh, zaradi česar pa so njeni mlajši oboževalci naravnost zgroženi.«<ref name=hrp>{{cite journal|url=|title=Britney Spears na centru Staples - Ocena koncerta |date=7.4.2009 |work=The Hollywood Reporter |publisher=Nielsen Media|accessdate=17.4.2009 |last=Rosen|first=Craig|issn=0018-3660 }} {{ikona en}}</ref> Pesem »If U Seek Amy« je Britney Spears leta 2011 izvedla na turneji [[Femme Fatale Tour]]. Britney Spears se je na odru pojavila po nastopu s pesmijo »[[Lace and Leather]]« je, oblečena v belo krilo, nastopila z različico pesmi z več elementi [[jazz]]a. Med nastopom je stala nad oboževalci, kar naj bi navdihnil ikonski prizor z [[Marilyn Monroe]] v [[film]]u ''[[Sedem let skomin]]'' (1955). Ozadje za njo je prikazovalo prizor iz črno-bele kriminalke iz štiridesetih, zraven pa so prikazovali barvne fotografije. Rick Florino iz revije ''Artistdirect'' je napisal: »Zaobljubljena detektivu stare šole in himne, primerne za stadione je Britney Spears s tem koncertom naredila nekaj, česar ni sposobna nobena druga pop zvezdnica in tudi za Britney je to prvič.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.artistdirect.com/entertainment-news/article/live-review-britney-spears-nicki-minaj-jessie-and-the-toy-boys-the-femme-fatale-tour-anaheim-ca/9008119 |title=Ocena koncerta v živo: Britney Spears, Nicki Minaj, Jessie in Toy Boys - Turneja The Femme Fatale Tour — Anaheim, Kalifornija |date=25.6.2009 |accessdate=8.7.2011 |last=Florino |first=Rick |publisher=Artistdirect. Rogue Digital, LLC |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629054957/http://www.artistdirect.com/entertainment-news/article/live-review-britney-spears-nicki-minaj-jessie-and-the-toy-boys-the-femme-fatale-tour-anaheim-ca/9008119 |url-status=dead |language=en}}</ref> Nicki Escudero iz revije ''Phoenix New Times'' je dejala, da je bilo »lepo« slišati remixe njenih starih uspešnic, kot je »'If You Seek Amy' z elementi jazza, severnovzhodna verzija pesmi 'Boys' in hitrejša verzija singla '[[Toxic (pesem)|Toxic]]'«.<ref>{{navedi splet |url=http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2011/06/britney_spears_at_jobingcom_ar.php |title=Britney Spears v areni Jobing.com, 6/22/11 (posnetek) |date=23.6.2009 |accessdate=8.7.2011 |last=Escudero |first=Nicki |work=Phoenix New Times |publisher=Village Voice Media |archive-date=2011-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110902073348/http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2011/06/britney_spears_at_jobingcom_ar.php |url-status=dead |language=en}}</ref> == Seznam verzij == {{col-begin}} {{col-2}} * '''Ameriški promocijski CD 1''' # »If U Seek Amy« (radijska verzija) &mdash; 3:37 # »If U Seek Amy« &mdash; 3:36 # »If U Seek Amy« (inštrumentalno) &mdash; 3:30 # »If U Seek Amy« (remix Acapella) &mdash; 3:36 # »If U Seek Amy« (umazani remix Acapella) &mdash; 3:37 * '''Ameriški promocijski CD 2''' # »If U See Amy« (ameriška radijska verzija) &mdash; 3:20 * '''Britanski/avstralski CD s singlom''' # »If U Seek Amy« &mdash; 3:37 # »[[Circus (pesem)|Circus]]« (radijski remixJoeja Bermudeza) &mdash; 3:43 * '''Evropski/Azijski maksi CD''' # »If U Seek Amy« &mdash; 3:38 # »If U Seek Amy« (radijski remix Bimba Jonesa) &mdash; 2:57 # »If U Seek Amy« (Crookersov remix) &mdash; 4:29 # »If U Seek Amy« (U-Ternov remix) &mdash; 6:10 # »If U Seek Amy« (videospot) {{col-2}} * '''Digitalni EP - Remixi''' # »If U See Amy« (Crookersov remix) &mdash; 4:29 # »If U Seek Amy« (funk klubski remix Mika Rizza) &mdash; 7:52 # »If U Seek Amy« (Weirdov klubski remix) &mdash; 5:15 # »If U Seek Amy« (remix Juniorja Vasqueza) &mdash; 9:43 # »If U Seek Amy« (U-Ternov remix) &mdash; 6:10 # »If U Seek Amy« (klubski remix Douga Graysona) &mdash; 5:18 * '''Dodatek k albumu ''The Singles Collection''''' # »If U Seek Amy« &mdash; 3:38 # »If U Seek Amy« (Crookersov remix) &mdash; 4:29 {{col-end}} == Ostali ustvarjalci == * [[Vokal]]i: [[Britney Spears]] * [[Tekstopisec|Tekstopisci]]: [[Max Martin]], Shellback, Savan Kotecha in Alexander Kronlund * [[Producent]]: Max Martin * Mešanje: Serban Ghenea * Urejanje dodatkov: John Hanes * Programiranje: Shellback in Max Martin * [[Vokal|Spremljevalni vokali]]: Britney Spears, Kinnda in Max Martin == Dosežki in certifikacije == === Dosežki === {| class="wikitable sortable" border="1" ! Lestvica ! Dosežek |- |[[Avstralija]] (ARIA)<ref name=aus/> |align="center"|11 |- |[[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 40)<ref name="ultratop"/> |align="center"|34 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref name="ultratop"/> |align="center"|16 |- |Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref name="ultratop"/> |align="center"|8 |- |[[Brazilija]] (''Billboard'' Hot 100)<ref>»Brasil Hot 100 Airplay«. Billboard Brasil (Brasil: bpp) (2): 96. April, 2011. ISSN 977-217605400-2 {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|4 |- |Brazilija (''Billboard'' Hot Pop Songs)<ref>»Brasil Hot Pop & Popular Songs«. Billboard Brasil (Brasil: bpp) (2): 97. April, 2011. ISSN 977-217605400-2 {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|7 |- |[[Kanada]] (Canadian Hot 100)<ref name=canthree/> |align="center"|13 |- |[[Danska]] (Tracklisten)<ref name="ultratop"/> |align="center"|23 |- |[[Francija]] (SNEP)<ref name="france">{{navedi splet|url=http://lescharts.com/weekchart.asp?cat=si&year=2009&date=20090418|title=»If U Seek Amy« v Franciji |publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique. lescharts.com |accessdate=1.1.2010 }} {{ikona fr}}</ref> |align="center"|11 |- |[[Nemčija]] (Media Control Charts)<ref name="germany">{{navedi splet |url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2CBritney/If+U+Seek+Amy%A5Premium/single |title=»If U Seek Amy« v Nemčiji |publisher=Media Control Charts. musicline.de |accessdate=1.1.2010 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116000737/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/SPEARS,BRITNEY/If+U+Seek+Amy%A5premium/single |url-status=dead |language=de}}</ref> |align="center"|36 |- |[[Madžarska]] (Mahasz)<ref>http://www.mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=archivum&lista=radios&ev=2009&het=22&submit_=Keres%E9s (v madžarščini)</ref> |38 |- |[[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref name="ultratop"/> |align="center"|17 |- |[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref name="ultratop"/> |align="center"|13 |- |[[Švica]] (Media Control Charts)<ref name="swiss">{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=If+U+Seek+Amy&cat=s|title=»If U Seek Amy« v Švici |publisher=Ultratop 50. swisscharts.com|accessdate=5.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|61 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Singles Chart)<ref name=uk/> |align="center"|20 |- | [[Združene države Amerike]] ([[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]<ref name=bbchart/> |align="center"|19 |- | Združene države Amerike (''Billboard'' Hot Dance Club Play)<ref name=bbchart/> |align="center"|16 |- | Združene države Amerike (''Billboard'' Pop Songs)<ref name=bbchart/> |align="center"|8 |- |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {| class="wikitable sortable" !align="left"|Lestvice (2009) !align="center"|Dosežek |- |[[Avstralija]] (ARIA)<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-2009.htm|title=Lestvice ARIA - Lestvice ob koncu leta - 100 najboljših singlov leta 2008 |accessdate=23.12.2009 |publisher=Australian Recording Industry Association }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|97 |- |[[Belgija]] ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=2009|title=Rapports Annuels 2009 (Wallonia)|publisher=[[Ultratop]]|language=fr |accessdate=26.12.2009 }}</ref> |align="center"|65 |- |align="left"|[[Kanada]] (Canadian Hot 100)<ref name=yearend>{{navedi splet|title =''Billboardove'' lestvice ob koncu leta |url=http://www.billboard.com/#/charts-year-end/hot-100-songs?year=2009&begin=71&order=position|date=|work=Billboard|publisher=Nielsen Company|accessdate=10.1.2010 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|68 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Singles Chart)<ref name="UK2009year">{{navedi splet|url=http://www.ukchartsplus.co.uk/UKChartsPlusYE2009.pdf |title=Lestvice ob koncu leta 2009 |publisher=Charts Plus |format=PDF |accessdate=19.7.2010 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|172 |- |[[Združene države Amerike]] ([[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]])<ref name=yearend/> |align="center"|74 |- |} {{col-end}} == Zgodovina izidov == {|class=wikitable !Država !Datum !Format |- |Avstralija<ref name=Itunes>{{navedi splet |url = http://itunes.apple.com/au/album/if-u-seek-amy-single/id308859155 |title = »If U Seek Amy« – Singl Britney Spears |publisher = iTunes Store. Apple Inc. |accessdate = 1.7.2011 |archive-date = 2012-11-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121112045735/https://itunes.apple.com/au/album/if-u-seek-amy-single/id308859155 |url-status = dead }} {{ikona en}}</ref> |rowspan="2"|13. marec 2009 |[[Digitalno]] |- |Italija<ref>{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?id=308182976&s=143450 |title=Datum izida pesmi »If U Seek Amy« |publisher=iTunes. Apple Inc. |accessdate=9.12.2009 |archive-date=2012-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121105114757/https://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?id=308182976&s=143450 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> |Digital download |- |rowspan="1"|Velika Britanija<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.co.uk/dp/B001U3N3U0|title=Britanski datum izdaje pesmi »If U Seek Amy« |publisher=Amazon.co.uk. Amazon.com |accessdate=9.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> |rowspan="1"|4. maj 2009 |rowspan="1"|CD, digitalno |- |rowspan="1"|Nemčija<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.de/dp/B0026IZUD6/|title=Nemški datum izdaje pesmi »If U Seek Amy« |publisher=Amazon.de. Amazon.com|accessdate=9.12.2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.musicload.de/britney-spears/if-u-seek-amy-remixes/musik/maxi/5063524_2|title=Datumi izidov remixov pesmi »If U Seek Amy« |publisher=Musicload.de|accessdate=9.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> |rowspan="1"|29. maj 2009 |rowspan="1"|CD, digitalno |} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.youtube.com/watch?v=0aEnnH6t8Ts Uradni videospot za pesem na »Vevu«] na [[YouTube]]u {{ikona en}} {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Britney Spears]] [[Kategorija:Pesmi leta 2008]] [[Kategorija:Singli leta 2009]] 5r19ifech7msykcgkn3fnwll3vz8hon Seznam ruskih slikarjev 0 298028 6773136 6762753 2026-11-01T11:31:19Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6773136 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Semjon Abugov]] (1877 – 1950) *[[Taisija Afonina]] (1913 – 1994) *[[Leonid Afremov]] (1955 – 2019) * [[Afrika]] (pravo ime [[Sergej Bugajev]]) (*1966) * [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]] (1817 – 1900) * Nina Ajzenberg * [[Ivan Akimovič Akimov|Ivan Akimov]] (1754/5 – 1814) *[[Meer Akselrod]] (1902 – 1970) (Belorus) * [[Stepan Aleksandrovski]] (1842 – 1906) * [[Fjodor Aleksejev]] (~1753/5 – 1824) * [[Sergej Alfjorov]] (1951 – 2004) * [[Natan Isajevič Altman|Natan Altman(n)]] (1889 – 1970) * [[Olga Amosova-Bunak]] (1887/8 – 1965/70) *[[Nikolaj Andrejev]] (1873 – 1932) * [[Vjačeslav Andrejev]] (1890 – 1945) * Andrej Andrianov * [[Nikolaj Andronov]] (1929 – 1998) * [[Boris Anisfeld]] (1879 – 1973) * [[Jurij Annenkov]] (1889 – 1974) * [[Nikolaj Anohin]] (*1966) * [[Jevgenija Antipova]] (1917 – 2009) *Aleksej Antonov (*1957) *[[Fjodor Antonov]] (1904 – 1990) * [[Aleksej Antropov]] (1716 – 1795) * N. V. Anzimirova * [[Aleksander Apsit]] (1880 – 1944) * [[Vera Aralova]] (1911 – 2001) * [[Aleksandr Arefiev]] (1931 – 1978) * [[Ivan Argunov]] (1729 – 1802) * [[Abram Arhipov]] (1862 – 1930) * Aleksej Aronov * [[Zaven Aršakuni]] * [[Georgij Artjomov]] (1892 – 1965) *[[Mariam Aslamazian]] (1907 – 2006) (Armenka) * Oleg Averčenkov * [[Aleksander Averin]] (*1952) * [[Mihail Avilov]] (1882 – 1954) *Vasilij Avrorin * [[Zair Azgur]] (1908 – 1995) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *Aleksej Babičev *[[Sergej Babkov]] (1920 – 1993) *[[Auguste Baillayre]] (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) *[[Jevgenija Bajkova]] (1907 – 1997) *[[Léon Bakst]] ([[Lev S. Rozenberg]]) (1866 – 1924) *[[Vasilij Bakšejev]] (1862 – 1958) *[[Albert Bakun]] (*1946) *[[Irina Baldina]] (1922 – 2009) *[[Vladimir Baranov-Rossine]] (1888 – 1944) *Aleksandr Bartov *[[Nikolaj Baskakov]] (1918 – 1993) *[[Marija Baškirceva]] (1858 – 1884) *[[Konstantin Batinkov]] (*1959) *''Sofia Baudouin de Courtenay'' 1889-1967 (rus.-poljska) *[[Vsevolod Baženov]] (1908 – 1986) *Jelena Belašova *[[Sergej Bender]] (*1955) *[[Albert Benois]]/Бенуа́ (1852 – 1936) *[[Aleksander Benois]]/Бенуа́ (1870 – 1960) *[[Nadja Benois]]/Benuá (1896 – 1975) *[[Mihail Berkos]] (1861 – 1919) *[[Leonid Berlin]] (1925 – 2001) *[[Jevgenij Berman]] (1899 – 1972) *[[Mihail Bernštejn]] (1875 – 1960) *M. M. Bespalov *[[Ivan Bilibin]] (1876 – 1942) (ilustrator, slikar, scenograf) *Vasilij Bobrov *[[Olga Bogajevskaja]] (1915 – 2000) *[[Nikolaj Bodarjevski]] (1850 – 1921) *[[Konstantin Bogajevski]] (1872 – 1943) (ukr.-niz.) *[[Ivan Petrovič Bogdanov]] (1855 – 1932) *[[Nikolaj Bogdanov-Belski]] (1868 – 1945) *[[Aleksej Bogoljubov]] (1824 – 1896) *[[Aleksandr Bogomazov]] (1880 – 1930) *[[Gleb Bogomolov]] (1933 – 2016) *[[Ksenija Boguslavskaja|Ksenija Boguslavska]] (1892 – 1972) *[[Mihajlo Bojčuk]] (1882 – 1937) (ukrajinski) *([[Timofij Bojčuk]] 1896–1922; ukrajinski) *Vladimir Stepanovič Boldirjev (1911 - 1993) *[[Sergej Bordačov]] (*1948) * [[Aleksander Aleksejevič Borisov]] (1866 – 1934) *[[Viktor Borisov-Musatov]] (1870 – 1905) *Oleg Borodin *[[Vladimir Borovikovski]] (1757 – 1825) *[[Mihail Botkin]] (1839 – 1914) *[[Dmitri Bouchéne]] (1893 – 1993) *[[Osip Braz]] (1872 – 1936) *[[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820) *[[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877) *[[Karel Brjulov|Karl (Pavlovič) Brjulov]] (1799 – 1852) *[[Pavel Brjulov|Pavel A. Brjulov]] (1840 – 1914) *[[Valerij Brjusov]] ? (1873 – 1924) *[[Nadežda Brjusova]] (1881 – 1951) *[[Isaak Brodski]] (1884 – 1939) *[[Fjodor Bronnikov|Fjodor A. Bronnikov]] (1827 – 1904) *[[Fjodor (Fidelio) Bruni]] (1799 – 1875) *[[Miša Brusilovski]] (1931 – 2016) *[[Griša Bruskin]] (*1945) *[[Aleksandr Bubnov]] (1908 – 1964) *[[Varvara Bubnova]] (1896 – 1983) *[[Pjotr Bučkin]] (1886 – 1965) *<bdi>[[Ivan Bugajevski-Blagodarni]]</bdi>/-datni? (1773 – 1859) *[[Aron Buh]] (1923 – 2006) *[[Erik Bulatov]] (1933 – 2025) *[[David Burljuk]] (1882 – 1967) *[[Nikolaj Burljuk]] (1890 – 1920) *[[Vladimir Burljuk]] (1886 – 1917) *A. K. Burov {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831) * [[Louis Caravaque]] (1684 – 1754) * [[Grigorij Cejtlin]] (1911 – 1999) * [[Oleg Celkov]] (1934 – 2021) (francosko-ruski) * [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025) * [[Marc Chagall]] (Mark Šagal) (1887 – 1985) * Mary Chambers (Meri Čembrs) * [[Israel Cvajgenbaum]] (*1961) (rus.-judovsko-amer.) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ana Čarina]] * [[Nikolaj Čaruhin]] (1934 – 2009) (oblikovalec propagandnih plakatov...) * [[Ilja Časnik]] (1902 – 1929) * [[Sergej Čehonin]] /Tchehonine (1878 – 1936) *[[Nikolaj Čehov]] (1858 – 1889) * [[Vladimir Čekalov]] (1922 – 1992) *[[Pavel Čeliščev]] (''Pavel Tchelitchew'') (1898 – 1957) * Vladimir Čerkasov * Jakov Černihov * [[Pavel Čistjakov (1832|Pavel Čistjakov]] (1832 – 1919) *[[Jevgenij Čubarov]] (1934 – 2012) * [[Semjon Čujkov]] (1902 – 1980) * [[Ivan Čujkov]] (*1935) *[[Fjodor Čumakov]] (1823 – 1899) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Dejneka]] (1899 – 1969) *[[Sonia Delaunay|Sonia Delaunay-Terk]] (1885 – 1979) *[[Olga Della-Vos-Kardovskaja]] (1875 – 1952) *Sergej Demidenko *[[Nikolaj Dmitrijev-Orenburgski]] (1838 – 1898) *V. V. Dmitrijev *[[Mstislav Dobužinski]] (1875 – 1957) *[[Nikolaj Dolgorukov]] (1902 – 1980) *[[Aleksandr Drevin]] (1889 – 1938) *D. A. Dubinski *[[Nikolaj Dubrovskoj]] (1859 – 1918) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandra Ekster]] (1882 – 1949) * [[Nadežda Elskaja]] (Jelskaja?) (1946 – 1980) *[[Boris Ender]] (1893 – 1960) *[[Jurij Ender]] (1898 – 1963) *[[Ksenija Ender]] (1895 – 1955) * [[Marija Ender]] (1897 – 1942) * [[Aleksej Erjomin]] /Jerjomin (1919 – 1998) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} *[[Robert Falk]] (1886 – 1958) *[[Vladimir Favorski]] (1886 – 1964) *[[Pavel Fedotov]] (1815 – 1852) *[[Mojsej Fejgin]] (1904 – 2008) *[[Nikolaj Fešin]]/Fečin/Fechin (1881 – 1955) (rus.-amer.) *[[Viktor Filipov]] (1930 – 1998) *[[Andrej Filipov]] (*1959) *[[Pavel Filonov]] (1883 – 1941) *[[Konstantin Finogenov]] (1902 – 1989) *[[Peter Fišman]] (*1955) *[[Viktor Fjodorov Letjanin]] (1921 – 2009) *F. F. Fjodorovski *[[Boris Fogel]] (1872 – 1961) *Sergej Fokin (biolog) *[[Vladimir Fomin]] (*1963) *[[Artur Fonvizin]] (1883 – 1973) *[[Rudolf Frentz]] (1831 − 1918) (nemško-ruski) *[[Rudolf R. Frentz]] (Frenc) (1888 – 1956) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Nikolaj Galahov]] (*1928) *[[Aleksej Gan]] (1887/93? –1942) *[[Nikolaj Ge]] (''De Gay'') (1831 – 1894) *[[Robert Genin]] (1884 – 1941) (tudi v tujini) *[[Nina Genke-Meller|Nina Genke]] ([[Nina Henke-Meller]]) (1893 – 1954) *[[Aleksander Mihajlovič Gerasimov]] (1881 – 1963) *[[Andrej Viktorovič Gerasimov]] (*1962) *[[Sergej Gerasimov|Sergej Vasiljevič Gerasimov]] (1885 – 1964) *[[Aleksandr Gerštejn]] (*1938) *[[Irina Getmanskaja]] (*1939) *[[Aleksej Gintovt]] (*1965) *[[Mkrtič Givanjan]] (1848 – 1906) *[[Ilja Glazunov]] (1930 – 2017) *[[Ivan Glazunov]] (*1969) *[[Grigorij Gluckmann]] (1898 – 1973) *Aleksandr Golicin *[[Aleksandr Golovin]] (1863 – 1930) *[[Andrej Gončarov]] (1903 – 1979) *[[Natalija Gončareva|Natalija Gončarova]] (1881 – 1962) *[[Apolinarij Goravski]] (1833 – 1900) *[[Konstantin Gorbatov]] (1876 – 1945) *[[Kirill Gorbunov]] (1822 – 1893) *[[Vladimir Gorski]]/Gorsky (1953 – 2008) (rusko-ameriški) *[[Igor Grabar|Igor E. Grabar]] (1871 – 1960) *[[Mitrofan Grekov]] (1882 – 1934) *Vladimir Gremickih *[[Aleksej Gricaj]] (1914 – 1998) *[[Aleksandr Grigorjev]] (1891 – 1961) *[[Boris Grigorjev]] (1886 – 1939) *[[Nikolaj Grigorjev]] (1880 – 1943) *[[Sergej Grigorjev]] (1910 – 1988) *Olga Grigorjeva-Klimova (1984 -) (Ukrajina) *[[Vladimir Grigorovič]] (1939 – 2023) *Nikolaj Grinberg *Grosicki (1934 – 2017) *[[Abram Gruško]] (1918 – 1980) *[[Jelena Guro]] (-''Matjušina'') (1877 – 1913) *[[Dmitrij Gutov]] (*1960) *[[Zinovij Gržebin]] (1877 – 1929) (ilustrator) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} *[[Lena Hades]] (rus. [[Lena Hejdiz]]) (*1959) *[[Aleksej Hanzen|Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (1876 – 1937) (rusko-dubrovniški) *[[Aleksandr Haritonov]] (1932 – 1993) *[[Nikolaj Haritonov]] (1880 – 1944) *Viktor Hartmann (Gartman) (1834 – 1873) *[[Nadja Hodasevič (Grabowski) Léger]] (1904 – 1983) ''Nadia Khodossiévitch-Léger'' (rusko-poljsko-francoska) *[[Nikolaj Hrustačev]] (1883 – 1960) *[[Oleg Hvostov]] (*1972) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konstantin Iljin]] * [[Boris Ioganson]] (Johanson) (1893 – 1973) * [[Karel Ioganson]] (1890 – 1924) * [[Nikolaj Issajev]] (1891 – 1977) * [[Nikolaj Iscelenov]] (1891 – 1981) * [[Konstantin Isstomin]] (1887 – 1942) * (Denis in) Pavel Istomin * [[Jurij Istratov]] (1928 – 2007) *[[Aleksandr Išin]] (1941 – 2015) * [[Aleksander Andrejevič Ivanov|Aleksandr Ivanov]] (1806 – 1858) * [[Sergej Ivanov (slikar)|Sergej Ivanov]] (1864 – 1910) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} *[[Tetjana Jablonska]] (1917 – 2005) *[[Valerij Ivanovič Jakobi]] / Jacobi (1834 – 1902) *[[Aleksandr Jakovljev]] (1887 – 1938) *[[Boris Jakovljev]] (1890 – 1972) *[[Mihail Jakovljev]] (1880 – 1942) *[[Vasilij Jakovljev]] (1893 – 1953) *[[Vladimir Jakovljev]] (1934 – 1998) *[[Marija Jakunčikova-Weber]] (1870 – 1902) *A. N. Jar-Kravčenko *[[Jurij Jarkih]] (Jarki) (*1938) *[[Stepan Jarovij]] (1913 – 1988) (Ukrajina) *[[Nikolaj Jarošenko]] (1846 – 1898) *[[Ivan Jazev]] (1914 – 2011) *[[Boris Jefimov]] (1900 – 2008) (politični karikaturist) *[[Aleksej Jegorov]] (~1776 – 1851) *[[Aleksej Javlenski]] (1864 – 1941) *[[Andrej Javlenski]] (1902 – 1984) *[[German Jegošin]] (1931 – 2009) *Nikolaj Jelnov *[[Vera Jermolajeva]] (1893 – 1937) *Irina Jermolova *[[Aleksej Jerjomin]] (1919 – 1998) *[[Nikolaj Jevgrafov]] (1903 – 1941) *[[Solomon Judovin]] (1892 – 1954) *[[Konstantin Juon]] (1875 – 1958) *[[Aleksej Jusupov]] (1889 – 1957) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * Leonid Kabaček * [[Ilja Kabakov]] (1933 – 2023) * [[Viktor Kabanov]] (1924 – 2007) * [[Ilja Kac]] (1908 – 1992) * [[Jevgenij Kacman]] (1890 – 1976) * [[David Kakaradze]] (1889 – 1952) *E. F. Kalin * [[Vjačeslav Kalinin]] (*1939) * [[Nikolaj Kalmakov]] (1873 – 1955) * [[Grigorij Kalmikov]] (1873 – 1942) * [[Lev L. Kamenjev|Lev Lvovič Kamenjev]] (1834 – 1886) * [[Vasilij Kamenski]] (1864/6? – 1944) * [[Vasilij Kandinski]] (1866 – 1944) * [[Mihail Kanejev]] (1923 – 1983) * [[Grigorij Kapustin]] (1865 – 1925) *[[Boris Karafelov]] (*1946) * [[Nikolaj Karazin]] (1842 – 1908) * [[Dmitrij Kardovski]] (1866 – 1943) * [[Nikolaj Kasatkin]] (1859 – 1930) * [[Ivan Kazakov]] (1873 – 1935) * [[Georgij Kibardin]] (1903 – 1963) *E. A. Kibrik * Ilmar Kimm * [[Orest Kiprenski|Orest Adamovič Kiprenski]] (1782 – 1836) * [[Aleksandr Kiprijanov]] (1919 – 1969) * [[Pjotr Kiprijanov]] (1925 – ?) * [[Anatolij Aleksandrovič Kirejev]] (1935 – 2004) * [[Vladimir Kirejev]] (*1944) * Stepan Kirićenko (1911 – 1988) (Ukrajina) * [[Aleksandr Kiseljov]] (1838 – 1911) * [[Konstantin Kitajka]] (1914 – 1962) * [[Aleksej Kivšenko]] (1851 – 1895) * [[Irina Klestova]] (1908 – 1989) * [[Julij Klever]] (1850 – 1924) * [[Natalija Klimova]] 1991? * [[Ivan Kljun]] (Kljunkov) (1873 – 1943) * [[Mihail Clodt|Mihail Klodt]] ([[Clodt von Jürgensburg]]) (1832 – 1902) * [[Pjotr Klodt|Peter/Pjotr Klodt]] (Clodt von Jürgensburg) (1805 – 1867) * [[Gustav Klucis]] (1895 – 1938) * [[Konstantin Kluge]] (1912 – 2003) * [[Stepan Kolesnikov]] (1879 – 1955) * [[Karl Kollmann]] (1786 – 1846) * [[Vitalij Komar]] (*1943) * Boris Komarov * Jelena Komarova * [[Pjotr Končalovski|Pjotr P. Končalovski]] (1876 – 1956) * [[Natta Koniševa]] (*1935) * [[Aleksandr Konovalov|Aleksandra Konovalova]] (1889 – 1952) * [[Maja Kopiceva]] (1924 – 2005) * [[Tatjana Kopnina]] (1921 – 2009) *[[Jevgenij Kropivnicki]] (1893 – 1979) *[[Valentina Koprivnickaja]] (1924 – 2008) * [[Pavel Korin]] (1892 – 1967) * [[Boris Kornjejev]] (1922 – 1973) *Boris Koroljov * [[Konstantin Korovin]] (1861 – 1939) *[[Sergej Korovin]] (1859 – 1908) * [[Aleksander Korovjakov]] (1912 – 1993) * Valentin Korotkov * [[Gelij Koržev-Čuveljov]] (1925 – 2012) * [[Aleksandr Kosolapov]] (*1943) * [[Jelena Kostenko]] (1926 – 2019) *[[Nikolaj Kostrov]] (1901 – 1995) in [[Anna Kostrova]] (1909 – 1994) * [[Valerij Košljakov]] (*1962) * [[Vasilij Kotarbinski]] (1849 – 1921) *[[Pavel Kovalevski]] (1843 – 1903) *[[Georgij Kovenčuk]] (1933 – 2015) *Pavlo Kovžun (1896 – 1939) (Ukrajinec) * [[Mihail Kozell]] (1911 – 1993) * [[Engels Kozlov]] (1926 – 2007) *Aleksandr Kozlovski * [[Marina Kozlovskaja|Marina Kozlovska(ja)]] (1925 – 2019) *Simon Kožin (*1979) *[[Aleksej Kožuhin]] (1835 – 1894) * [[Josif Kračkovski]] (1854 – 1914) *[[Ivan N. Kramskoj]] (1837 – 1887) * [[Dmitrij Krasnopevcev]] (1925 – 1995) * [[Nikolaj Krasovski]] (1840 – 1896) *[[Sergej Kremnjov]] (* 1953) * [[Jaroslav Krestovski]] (1925 – 2003) *Fedir Kričevski (1879 – 1947) *[[Porfirij Krilov]] (1902 – 1990) * [[Nikolaj Krimov]] (1884 – 1958) *Anatolij Krivolap (*1946) (Ukrajinec) * [[Konstantin Križicki]] (1858 – 1911) * [[Lev Kropivnicki]] (1922 – 1994) *[[Ivan Kudrjašov]] (1896 – 1972) *[[Oleg Kudrjašov]] (1932 – 2022) *[[Jurij Kugač]] (1917 – 2013) * [[Andrei Kugajevski]] (*1958) * [[Arhip Kuindži]] (~1842 – 1910) (grškego-pontskega rodu) * [[Valentina Kulagina]]-Klucis (1902 – 1987) * [[Nikolaj Kulbin]] (1868 – 1917) *Ivan Kulikov (1875 – 1941) * [[Tatjana Kuperwasser]] (1903 – 1972) *N. N. Kuprejanov *[[Mihail Kuprijanov]] (1903 – 1992) * [[Aleksandr Kuprin]] (1880 – 1960) *[[Ivan Kuskov]] (1927 – 1997) * [[Boris Kustodijev]] (1878 – 1927) * [[Nikolaj Kuznjecov]] (1850 – 1929) * [[Pavel Kuznjecov]] (1878 – 1968) * [[Vladimir Kuš]] (*1965) * Isaak Kušnir ? {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksandr Labas]] (1900 – 1983) *[[Aleksandr Laktionov]] (1910 – 1972) *[[Jevgenij Lansere]] (Lanceret/Lanceray) (1875 – 1946) *[[Andrej Lanskoj]] (1902 – 1976) *[[Georgij Lapšin]] (1885 – 1950) *[[Mihail Larionov]] (1881 – 1964) *Sergej Lastočkin *[[Boris Lavrenko]] (1920 – 2001) *[[Klavdij Lebedjev]] (1852 – 1916) *[[Mihail Lebedjev]] (1811 – 1837) *[[Vladimir Lebedjev|Vladimir V. Lebedjev]] (1891 – 1967) *[[Anton Legašov]] (1798 – 1865) *Emilija Lekač *[[Feliks Lemberski]] (1913 – 1970) *[[Kirill Lemoh]] (1841 – 1910) *[[Tamara Lempicka]] (1898 – 1980) *[[Aristarh Lentulov]] (1882 – 1943) *[[Dmitrij Levicki]] (1735 – 1822) *[[Isaak Levitan]] (1860 – 1900) *[[Anatolij Levitin]] (1922 – 2018) *[[Dmitrij Levitin]] (*1950) *[[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941) *[[Georgij Litičevski]] (*1956) *[[Pjotr Litvinski]] (1927 – 2009) *[[Aleksandr Ljubimov]] (1879 – 1955) *[[Aleksandr Lobanov]] (1924 – 2003) *[[Oleg Lomakin]] (1924 – 2010) *[[Ivan Lubenikov]] (1951 – 2021) *[[Polina Lučanova]] *[[Jevgenija Lurje]] (por. [[Pasternak]]) (1898 – 1966) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Jevgenija Magaril *[[Dmitrij Majevski]] (1917 – 1992) *[[Ivan Makarov]] (1822 – 1897) Smrt: 9. april 1897 * [[Aleksandr Makovski]] (1869 – 1924) * [[Konstantin Makovski]] (1839 – 1915) * [[Vladimir Makovski]] (1846 – 1920) * [[Vasilij Maksimov]] (1844 – 1911) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) * [[Filip Maljavin]] (1869 – 1940) * [[Sergej Maljutin]] (1859 – 1937) *Irina Mamajeva * [[Matvej Manizer]] (1891 – 1966) * [[Pavel Mansurov]] (Mansouroff) (1896 – 1983) *Ivan Marčuk (*1936) (Ukrajinec) * [[Lidija Masterkova]] (1927 – 2008) * [[Ilja Maškov]] (1881 – 1944) * [[Mihail Matjušin]] (1861 – 1934) * [[Andrej Matvejev]] (1701/2 – 1739) * Nikolaj Mazur * [[Igor Medvedjev]] (1931 – 2015) * Konstantin Medunecki * [[Aleksander Melamid]] (*1945) *G. S. Melihov *[[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974) * [[Vadim Meller]] (1884 – 1962) * [[Boris Messerer]] (*1933) * [[Arsenij Meščerski]] (1834 – 1902) * Pavel Meščerjakov * [[Vasilij Meškov]] (1893 – 1953/63?) * Ana Mihajlova * [[Jevgenij Mihnov-Vojtenko]] (1932 – 1988) * [[Nikolaj Milioti]] (1874 – 1962) * [[Andrej Milnikov|Andrej Miljnikov]] (1919 – 2012) * [[Adolf Milman]] (1886 – 1930) *[[Sergej Miloradovič]] (1851 – 1943) * [[Boris Milovidov]] (1902 – 1975) * [[Sergej Mironenko]] (*1959) *Pjotr Miturič (1887 – 1956) * [[Grigorij Mjasojedov]] (1834 – 1911) * [[Ivan Mjasojedov]] (1881 – 1953) *[[Dmitrij Močalski]] (1908 – 1988) *[[Apolon Mokricki]] (1810 – 1870) (ukrajinsko - ruski) *[[Oleg Molčanov]] (*1966) * [[Valentina Monahova]] (1932 – 2016) *[[Aleksander Morozov]] (1835 –1904) * [[Konstantin Morozov]] (1894 – 1990) * [[Nikolaj Muho]] (1913 – 1986) *Oleksandr Muraško (1875 - 1919) (Ukrajinec) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dmitrij Nalbandjan]] (1906 – 1993) (Armenec) *[[Irina Nahova]] (*1955) *[[Heorhij Narbut|Heorhij (Georgij Ivanovič) Narbut]] (1886—1920) (Ukrajinec) *Narbut *V. Nariškin ? *[[Mihail Natarevič]] (1907 – 1979) *[[Pjotr Nazarov]] (1921 – 1988) *Aleksandra Nedzvetskaja *[[Carl Timoleon von Neff|Timofej Neff]] (1804 – 1877) *[[Vasilij Nemirovič-Dančenko]] (1845 – 1936) *[[Vladimir Nemuhin]] (1925 – 2016) *[[Mihail Nesterov|Mihail Vasiljevič Nesterov]] (1862 – 1942) *[[Natalija Nesterova]] (*1944) *[[Nikolaj Nevrev]] (1830 – 1904) *[[Semjon Nikiforov]] (1877 – 1912) *[[Ivan Nikitin]] (~1688 – 1741) *[[Pavel Nikonov]] (*1930) *Solomon Nikritin *[[Georgij Niski|Georgij Nisski]] (1903 – 1987) *Dmitrij Novicki *[[Timur Novikov]] (1958 – 2002) *[[Amšej Nurenberg]] (1887 – 1979) *[[Lev Nusberg]] (*1937) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * Aleksandr Oligerov * [[Lev Orehov]] (1913 – 1992) * [[Viktor Orešnikov]] (1904 – 1987) * [[Boris Orlov]] (1925 – 1981) * [[Vladimir Orlovski]] (1842 – 1914) * [[Nikolaj Osenjev]] (1909 – 1983) * [[Sergej Osipov]] (1915 – 1985) * [[Aleksandr Osmerkin|Aleksandr Osmjorkin]] (1892 – 1953) * [[Anatolij Osmolovski]] (*1969) * [[Ilja Ostrouhov]] (1858 – 1929) * [[Anna Ostroumova-Lebedeva|Anna Ostroumova-Lebedjeva]] (1871—1955) * [[Vladimir Ovčinnikov]] (1941 – 2015) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksej Pahomov]] (1900 – 1973) *Sergej Panin *Eduard Panov *Ivan Pankov *Konstantin Parhomenko *Vladimir Parošin *[[Leonid Osipovič Pasternak]] (1862 – 1945) *[[Sergej Pavlenko]] (*1953) (rus.-britan.) *[[Jurij Pavlov]] (1935 – 2015) *[[Genrih Pavlovski]] (1907 – 1973) *[[Jurij Mojsejevič Pen|Jurij (Jehuda) Pen]] (1854 – 1937) *[[Varlen Pen]] (1916 – 1990) *[[Vasilij Perepljotčikov]] (1863 – 1918) *[[Vasilij Perov]] (1833/4 – 1882) *[[Konstantin Pervuhin]] (1863 – 1915) *[[Anatol Petricki]] (1895 – 1964) *[[Vasilij Petrov]] (1770 – 1810) *[[Vladimir Petrov]] (*1945) *[[Vladimir Petrov-Gladki]] (1948 – 2017) *[[Kuzma Petrov-Vodkin]] (1878 – 1939) *[[Pjotr Petrovičev]] (1874 – 1947) *[[Antoine Pevsner]] (1886 – 1962) *[[Valerij Pijanov]] (1940 – 2012) *[[Jurij Pimenov]] (1903 – 1977) *[[Mikola Pimonenko|Mikola (Nikolaj) Pimonenko]] (1862 – 1912) *[[Niko Pirosmani]] (P̓irosmanašvili) (1862 – 1918) *[[Konstantin Piskorski]] (1892 – 1992) *L. F. Piščalkin *[[Andrej Piščalkin]] (1809/17 – 1892) *[[Viktor Pivovarov]] (*1937) *[[Vladimir Pjatnicki]] (1936 – 1978) *[[Arkadij Plastov]] (1893 – 1972) *Hariton Platonov *[[Dmitrij Plavinski]] (1937 – 2012) *[[Ivan Pohitonov]] (1850 – 1923)? *[[Vasilij Polenov]] (1844 – 1927) *[[Jelena Polenova]] (1850 – 1898) *[[Valentin Poljakov]] (1915 – 1977) *[[Nikolaj Ponomarjov]] (1918 – 1997) *[[Viktor Popkov]] (1932 – 1974) *[[Lukian Popov]] (1873 – 1914) *[[Oleksandr Andrijovič Popov|Oleksandr Popov]] (1852 – 1919) (Ukrajina) *[[Venjamin Popov]] (1869 – 1945) *[[Ljubov Popova]] (1889 – 1924) *[[Jevgenij Pozdnjakov]] (1923 – 1991) *[[Nikolaj Pozdnjejev]] (1930 – 1978) *[[Genadij Pravdin]] (*1962) *[[Dmitrij Prigov]] (1940 – 2007) *[[Ilarion Prjanišnikov]] (1840 – 1894) *[[Anatolij Proškin]] (1907 – 1986) *[[Mikola Protopopov]] (1876 – 1960) *[[Jaroslav Vasiljovič Pstrak|Jaroslav Pstrak]] (1878 – 1916) (Ukrajinec) *[[Vasilij Pukirjev]] (1832 – 1890) *[[Ivan Puni]] ([[Jean Pugny]]) (1892 – 1956) *[[Aleksandr Pušnin]] (1921 – 1991) *[[Vladimir Putejko]] (Ukrajinec) {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandr Rabin]] (1952–1994/6) (rusko-ameriški) * [[Oskar Rabin]] (1928 – 2018) * [[Ljubov Rabinovič]] (1907 – 2001) * [[Nikolaj Jefimovič Račkov]] (1825 – 1895) * [[Pavel Radimov]] (1887 – 1967) * [[Valentina Rahina]] (1932 – 2013) * R. V. Raspopov * [[Afanasij Razmaricin]] (1844 – 1917) * [[Kliment Red'ko]] (1897 – 1956) * [[Ilja Jefimovič Repin]] (1844 – 1930) * [[Jurij Iljič Repin]] (1877 – 1954) * [[Nikolaj Rerih]] /Roerich (1874 – 1947) *[[Svetoslav Roerich]] (Svjatoslav Rerih) (1904 –1993) (rusko-indijski) * [[Fjodor Rešetnikov|Fjodor P. Rešetnikov]] (1906 – 1988) * [[Arkadij Rilov]] (1870 – 1939) * [[Andrej Rjabuškin]] (1861 – 1904) *[[Georgij Rjazanski]] (1895 – 1952) * [[Aleksander Mihajlovič Rodčenko|Aleksander Rodčenko]] (1891 – 1956) * Igor Rodionov * [[Vera Rohlina - Schlesinger]] (1896 – 1934) * [[Mihail Roginski]] (1931 – 2004) * Oleksandr Rojtburd (1961 – 2021) (Ukrajinec) * [[Andrej Rojter]] (1960 –) * [[Fjodor Rokotov]] (1735/6 – 1808) * [[Nikolaj Romadin]] (1903 – 1987) * [[Semjon Rotninski]] (1915 – 2004) *[[Franz Roubaud]] (1856 – 1928) * [[Olga Rozanova]] (1886 – 1918) *Aleksander Roždestvenski (1901 – 1998) *[[Aleksandr Rubec]] (1953 –) * [[Andrej Rubljov]] (~1360 – 1428) * [[Franz Roubaud]] ([[Franc Rubo]]) (1856 – 1928) * Marija Rudnicka(ja) (1916 – 1983) * [[Jevgenij Ruhin]] (1943 – 1976) *[[Boris Aleksejevič Smirnov-Rusecki]] (1905 − 1993) *[[Lev Rusov]] (1926 – 1987) * [[Nadja Ruševa]] (1952 – 1969) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Sakson]] (1927 – 1988) *[[Tahir Salahov]] (1928 – 2021) (azerbajdžansko-ruski) *[[Aleksandr Samohvalov]] (1894 – 1971) *Vasilij Samojlov *[[Nikolaj Samokiš]] (1860 – 1944) *[[Jelena Samokiš-Sudkovskaja]] (1863 – 1924) *C. S. Sampilov *[[Nikolaj Sapunov]] (1880 – 1912) *[[Martiros Sarjan]] (1880 – 1972) *[[Ivan Savenkov]] (1924 – 1987) *[[Aleksandr Savinov]] (1881 – 1942) *[[Gleb Savinov]] (1915 – 2000) *[[Konstantin Savicki]] (1844 – 1905) *[[Mihail Savicki]] (1922 – 2010) *[[Vasilij Savinski]] (1859 – 1937) *[[Aleksej Savrasov]] (1830 – 1897) *[[Vladimir Seleznjov]] (1928 – 1991) *[[Aleksandr Semjonov]] (1922 – 1984) *Igor Senkin *[[Zianida Serebrjakova]] (1884 – 1967) *[[Josif Serebrjani]] (1907 – 1979) *[[Valentin Serov]] (1865 – 1911) *[[Vladimir Serov]] (1910 – 1968) *[[Emily Shanks]] ([[Emilija Jakovljevna Šanks|Emilija Šanks]]) (1857 – 1936) *[[Valerij Sidorov]] (1956 –) *[[Fedot Sičkov]] (1870 – 1958) *[[Vladimir Simakov]] (*1951) *[[Vasilij Sitnikov]] (1915 – 1987) *[[Jelena Skuin]] (1908 – 1986) *[[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (grafik, Ukrajinec) *[[Fjodor Slavjanski]] (1817 – 1876) *Andrew (Andrej) Smirnov (*1960) *[[Galina Smirnova]] (1929 – 2015) *Ruslan Smorodinov *[[Igor Snegur]] (*1935) *[[Antonina Sofronova]] (1892 – 1966) *[[Leonid Sokov]]/"Juice" (1941 –) *[[Mihail Ksenofontovič Sokolov]] (1885 – 1947) *[[Nikolaj Sokolov]] (1903 – 2000) (Nikolaj Aleksandrovič Sokolov) *[[Pavel Sokolov-Skalja]] (1899 – 1961) *[[Pjotr Sokolov]] (st./ml.) (1791–1848 / 1821–1899) *[[Konstantin Somov]] (1869 – 1939) *[[Savelij Sorin]] (1878 – 1953) *[[Jevgraf Sorokin]] (1821 – 1892) *N. N. Sosunov *[[Nikolaj Vladimirovič Stael von Holstein]] (1914 – 1955) *[[Daniil Stepanov]] (1882 – 1937) *[[Varvara Stepanova]] (1894 – 1958) *[[Vladimir Stožarov]] (1926 – 1973) *[[Sergej (Serge) Sudejkin]] (1882 – 1946) *[[Rufin Sudkovski]] (1850 – 1885) (Ukrajinec) *Sofija Suhovo-Kobilina (19.stol.) *[[Nikolaj Sujetin]] (1897 – 1954) *[[Aleksandr Sulimov]] (1963 –) *[[Vasilij Surikov]] (1848 – 1916) *[[Léopold Survage]] (1879 – 1968) *[[Vladimir Grigorjevič Sutejev|Vladimir Sutejev]] (1903 – 1993) (ilustrator) *[[Chaim Soutine|Haim Sutin]] ([[Chaim Soutine]]) (1893 – 1943) *[[Igor Suvorov]] (1932 –) *[[Olga Suvorova]] (1966 –) *[[Vadim Suvorov]] (Cirkulenko) (1986 –) *[[Vasilij Svarog]] (1883 – 1946) *[[Boris Svešnikov]] (1927 – 1998) *[[Sergej Svetoslavski]] (''Serhij Svjatoslavski'') (1857 – 1931) (Ukrajinec) *[[Sergei Sviatchenko|Sergej Svjatčenko]] (1952 –) (Ukrajina) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jurij Šabelnikov]] (1959 –) * [[Mark Šagal]] ([[Marc Chagall]]) (1887 – 1985) * Dmitrij Šagin (1957 –) * Olga Šagina * Aleksej Šalajev * [[Boris Šamanov]] (1931 – 2008) * [[Jakov Šapiro]] (1897 – 1972) *[[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) *[[Silvester Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Aleksandra Ščekatihina-Potockaja|Aleksandra Ščekatihina-Potocka(ja)]] (1892 – 1967) * [[Anatolij Ščerbakov]] (1939 – 2009) * [[Dmitrij Ščerbinovski]] (1867 – 1926) * Ivan Ščupak *[[Grigorij Šegal]] (1889 – 1956) * [[Mihail Šemjakin]] (*1943) * [[Nikolaj Šestakov]] * [[Taras Ševčenko]] (1814 – 1861) (Ukrajinec) * [[Silvestr Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) * Aleksandra Ščekatinina-Potockaja * [[Vasilij Šebujev]] (1777 – 1855) *[[Aleksander Ševčenko]] (1883 – 1948) *[[Mihail Šibanov]] (? –) *[[Aleksandr Šilov]] (1943 –) * [[Vladimir Šinkarjev]] (1954 –) * Andej Šiškin (1960?–) * [[Ivan Šiškin]] (1832 – 1898) *[[Iosif Školnik]] (1883 – 1926) *[[Savelij Šlejfer]] (1881 – 1943) *[[Eduard Štejnberg]] (1937 – 2012) * [[Nadežda Štejnmiler|Nadežda Štejnmiller]] (1915 – 1991) * [[Viktor Štemberg|Viktor Štember(g)]] (1863 – 1921) * [[David Šterenberg]] (1881 – 1948) * [[Vasilij Šuhajev]] (1887 – 1973) * [[Nikolaj Šulpinov]] (1885 – 1921) * Pjotr Šumkin (1935 –) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} *A. A. Tadikin *[[Ivan Tarhanov]] (1780 – 1848) *[[Nikolaj Tarhov]] (1871 – 1930) *[[Aleksandr Tatarenko]] (1925 – 2000) *[[German Tatatrinov]] (1925 – 2006) *[[Vladimir Tatlin]] (1895 – 1956) *[[Konstantin Tereškovič]] (1902 – 1978) (rusko-francoski) *[[Nikolaj Terpsihorov]] (1890 – 1960) *[[Viktor Teterin]] (1922 – 1991) *[[Vitalij Tihov]] (1876 – 1939) *[[Nikolaj Timkov]] (1912 – 1993) *[[Aleksej Tiranov]] (1808 – 1859) *[[Vitalij Tjulenuev|Vitalij Tjulenjev]] (1937 – 1998) *[[Leonid Tkačenko]] (1927 – 2020) *[[Mihajlo Tkačenko]] (1860 – 1916) (Ukrajina) *[[Mihail Tkačov]] (1912 – 2008) *Sergej & Aleksej Tkačov (*1922-? /*1925-?) *[[Nina Tokhtaman Valetova]] (*1958) *[[Tatjana Lvovna Tolsta]](ja) (1864 – 1950​) *[[Fjodor Tolstoj]] (1783 – 1873) *Jekaterina F. Junge (Tolstaja) (1843 – 1913) *[[Stefano Torelli]] (1712 – 1784) (italijansko-nemško-ruski) *Aleksej Trankovski (19./20. stol.) *[[Anatolij Treskin]] (1905 – 1986) *[[Vasilij Tropinin]] (1776 – 1857) *[[Mihail Trufanov]] (1921 – 1988) *Ivan Truš (1869 – 1941) (Ukrajinec) *[[Konstantin Trutovski]] (1826 – 1893) *[[Jurij Tulin]] (1921 – 1988) *[[Leonard Turžanski]] (1885 – 1945) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Nadežda Udaljcova]] (1885 – 1961) *[[Boris Ugarov]] (1922 – 1991) * [[Grigorij Ivanovič Ugrjumov]] (1764 – 1823) * [[Jevgenij Uhnaljov]] (1931 – 2015) * [[Vladimir Umansky]] (*1948) * [[Simon (Pimen) Ušakov]] (1626 – 1686) * [[Pjotr Utkin]] (1877 – 1934) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Varnek]] (1782 – 1843) *[[Aleksej Aleksandrovič Vasiljev|Aleksej Vasiljev]] (1907 – 1975) *[[Fjodor Aleksandrovič Vasiljev|Fjodor Vasiljev]] (1850 – 1873) *[[Konstantin Vasiljev]] (1942 – 1976) *[[Mihail Nikolajevič Vasiljev (slikar)|Mihail Vasiljev]] (1830 – 1900) *[[Oleg Vasiljev]] (1931 – 2013) (rusko - ameriški) *[[Sergej Vasilkovski]] (Serhij Vasilkivski) (1854 – 1917) *[[Andrej Vasnecov]] (1924 – 2009) *[[Apolinarij Vasnecov]] (1856 – 1933) *[[Viktor Vasnecov]] (1848 – 1926) *[[Vasilij Vatagin]] (1884 – 1969) *[[Valerij Vatenin]] (1933 – 1977) *[[Abram Veksler]] (1905 – 1974) *[[Georgij Verejski]] (1886 – 1962) (grafik) *[[Orest Verejski]] (1915 – 1993) (grafik) *[[Aleksej Venecianov|Aleksej (Gavrilovič) Venecianov]] (1780 – 1847) *[[Pjotr Petrovič Vereščagin]] (1834/36 – 1886) *[[Vasilij Petrovič Vereščagin]] (1835 – 1909) *[[Vasilij Vereščagin|Vasilij Vasiljevič Vereščagin]] (1842 – 1904) *Nikolaj Verhoturov *G. Verhovsky ? *[[Aleksandra Vertinskaja]] (*1969) *[[Igor Veselkin]] (1915 – 1997) *[[Nina Veselova]] (1922 – 1960) *[[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959) *[[Sergej Vinogradov]] (1869 – 1938) *[[Ivan Višnjakov]] (1699 – 1761) *Konstantin Vjalov (1900 – 1976) *Marina Vjazova *[[Ivan Vladimirov]] (1869/70 – 1947) *Lika Volček *Vladimir Volegov (*1957) *[[Jefim Volkov]] (1844 – 1920) (krajinar) *[[Sergej Volkov]] (1955 – 1994)? (ali *1957?) *[[Evgen(ij) Vsevolodovič Volobujev]] (1912 – 2002) ([[Ukrajina]]) *[[Maksimiljan Aleksandrovič Vološin|Maksimiljan Vološin]] (1877 – 1932) *[[Maksim Vorobjov]] (1787 – 1855) *[[Sokrat Vorobjov]] (1817 – 1888) *[[Valentin Vorobjov]] (* 1938) *[[Natan Voronov]] (1916 – 1978) (Belorus) *[[Sergej Vorošilov]] (1865 – 1911) *[[Rostislav Vovkuševski]] (1917 – 2000) *[[Dimitrij Vrubelj]] (1960 – 2022) *[[Mihail Vrubelj]] (1856 – 1910) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Weisberg]] (1924 – 1985) *[[Marianne von Werefkin]] (1860 – 1938) *[[Bogdan Willewalde]] (1819 – 1903) *[[Peter Williams]] (1902 – 1947) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Vjačeslav Zagonek]] (1919 – 1994) * [[Ruben Zaharjan]] (1901 – 1992) * [[Pjotr Zaharov - Čečenec]] (1816 – 1846) *[[Sergej Zaharov]] (1900 – 1993) * [[Vadim Zaharov]] (1959 –) *[[Aleksandr Zajcev]] (1903 – 1982) *[[Pavel Zalcman]] (1912 – 1985) * [[Ilja Zankovski]] (1832 – 1919) *O. M. Zardarjan * [[Viktor Zarecki]] (1925 – 1990) (Ukrajina) *[[Sergej Zarjanko]] (1818 – 1870) *[[Anatolij Zaslavski]] (1939 –) *[[Eduard Zelenin]] (1938 – 2002) * [[Aron Zinštejn]] (1947 –) * [[Jurij Zlotnikov]] (1930 – 2016) * Karp Zolotarjov (zadnja četrtina 17. stoletja) *[[Vladislav Zubarjev]] (1937 – 2013) *Aleksej Zubov (1682 – 1750~) (graver) * [[Fjodor Zubov]] (1615 – 1689) * [[Anatolij Zverev]] (1931 – 1986) * [[Konstantin Zvezdočotov]] (1958 –) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} *[[Jurij Žarkih]] (Youri Jarkikh/Jarki) (*1938) *[[Vladimir Ždanov]] (1902 – 1964) *[[Vladimir Ivanovič Žedrinski]] (1899 – 1974) *[[Dmitrij Žilinski]] (1927 – 2015) * Andrej Žilov *[[Stanislav Žukovski]] (1873 – 1944) {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Slikarji]] [[Kategorija:Ruski slikarji| ]] oa3jzcelhrb4tqwxe14e1986stsl1ox 6773146 6773136 2026-11-01T11:46:55Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6773146 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Semjon Abugov]] (1877 – 1950) *[[Taisija Afonina]] (1913 – 1994) *[[Leonid Afremov]] (1955 – 2019) * [[Afrika]] (pravo ime [[Sergej Bugajev]]) (*1966) * [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]] (1817 – 1900) * Nina Ajzenberg * [[Ivan Akimovič Akimov|Ivan Akimov]] (1754/5 – 1814) *[[Meer Akselrod]] (1902 – 1970) (Belorus) * [[Stepan Aleksandrovski]] (1842 – 1906) * [[Fjodor Aleksejev]] (~1753/5 – 1824) * [[Sergej Alfjorov]] (1951 – 2004) * [[Natan Isajevič Altman|Natan Altman(n)]] (1889 – 1970) * [[Olga Amosova-Bunak]] (1887/8 – 1965/70) *[[Nikolaj Andrejev]] (1873 – 1932) * [[Vjačeslav Andrejev]] (1890 – 1945) * Andrej Andrianov * [[Nikolaj Andronov]] (1929 – 1998) * [[Boris Anisfeld]] (1879 – 1973) * [[Jurij Annenkov]] (1889 – 1974) * [[Nikolaj Anohin]] (*1966) * [[Jevgenija Antipova]] (1917 – 2009) *Aleksej Antonov (*1957) *[[Fjodor Antonov]] (1904 – 1990) * [[Aleksej Antropov]] (1716 – 1795) * N. V. Anzimirova * [[Aleksander Apsit]] (1880 – 1944) * [[Vera Aralova]] (1911 – 2001) * [[Aleksandr Arefiev]] (1931 – 1978) * [[Ivan Argunov]] (1729 – 1802) * [[Abram Arhipov]] (1862 – 1930) * Aleksej Aronov * [[Zaven Aršakuni]] * [[Georgij Artjomov]] (1892 – 1965) *[[Mariam Aslamazian]] (1907 – 2006) (Armenka) * Oleg Averčenkov * [[Aleksander Averin]] (*1952) * [[Mihail Avilov]] (1882 – 1954) *Vasilij Avrorin * [[Zair Azgur]] (1908 – 1995) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *Aleksej Babičev *[[Sergej Babkov]] (1920 – 1993) *[[Auguste Baillayre]] (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) *[[Jevgenija Bajkova]] (1907 – 1997) *[[Léon Bakst]] ([[Lev S. Rozenberg]]) (1866 – 1924) *[[Vasilij Bakšejev]] (1862 – 1958) *[[Albert Bakun]] (*1946) *[[Irina Baldina]] (1922 – 2009) *[[Vladimir Baranov-Rossine]] (1888 – 1944) *Aleksandr Bartov *[[Nikolaj Baskakov]] (1918 – 1993) *[[Marija Baškirceva]] (1858 – 1884) *[[Konstantin Batinkov]] (*1959) *''Sofia Baudouin de Courtenay'' 1889-1967 (rus.-poljska) *[[Vsevolod Baženov]] (1908 – 1986) *Jelena Belašova *[[Sergej Bender]] (*1955) *[[Albert Benois]]/Бенуа́ (1852 – 1936) *[[Aleksander Benois]]/Бенуа́ (1870 – 1960) *[[Nadja Benois]]/Benuá (1896 – 1975) *[[Mihail Berkos]] (1861 – 1919) *[[Leonid Berlin]] (1925 – 2001) *[[Jevgenij Berman]] (1899 – 1972) *[[Mihail Bernštejn]] (1875 – 1960) *M. M. Bespalov *[[Ivan Bilibin]] (1876 – 1942) (ilustrator, slikar, scenograf) *Vasilij Bobrov *[[Olga Bogajevskaja]] (1915 – 2000) *[[Nikolaj Bodarjevski]] (1850 – 1921) *[[Konstantin Bogajevski]] (1872 – 1943) (ukr.-niz.) *[[Ivan Petrovič Bogdanov]] (1855 – 1932) *[[Nikolaj Bogdanov-Belski]] (1868 – 1945) *[[Aleksej Bogoljubov]] (1824 – 1896) *[[Aleksandr Bogomazov]] (1880 – 1930) *[[Gleb Bogomolov]] (1933 – 2016) *[[Ksenija Boguslavskaja|Ksenija Boguslavska]] (1892 – 1972) *[[Mihajlo Bojčuk]] (1882 – 1937) (ukrajinski) *([[Timofij Bojčuk]] 1896–1922; ukrajinski) *Vladimir Stepanovič Boldirjev (1911 - 1993) *[[Sergej Bordačov]] (*1948) * [[Aleksander Aleksejevič Borisov]] (1866 – 1934) *[[Viktor Borisov-Musatov]] (1870 – 1905) *Oleg Borodin *[[Vladimir Borovikovski]] (1757 – 1825) *[[Mihail Botkin]] (1839 – 1914) *[[Dmitri Bouchéne]] (1893 – 1993) *[[Osip Braz]] (1872 – 1936) *[[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820) *[[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877) *[[Karel Brjulov|Karl (Pavlovič) Brjulov]] (1799 – 1852) *[[Pavel Brjulov|Pavel A. Brjulov]] (1840 – 1914) *[[Valerij Brjusov]] ? (1873 – 1924) *[[Nadežda Brjusova]] (1881 – 1951) *[[Isaak Brodski]] (1884 – 1939) *[[Fjodor Bronnikov|Fjodor A. Bronnikov]] (1827 – 1904) *[[Fjodor (Fidelio) Bruni]] (1799 – 1875) *[[Miša Brusilovski]] (1931 – 2016) *[[Griša Bruskin]] (*1945) *[[Aleksandr Bubnov]] (1908 – 1964) *[[Varvara Bubnova]] (1896 – 1983) *[[Pjotr Bučkin]] (1886 – 1965) *<bdi>[[Ivan Bugajevski-Blagodarni]]</bdi>/-datni? (1773 – 1859) *[[Aron Buh]] (1923 – 2006) *[[Erik Bulatov]] (1933 – 2025) *[[David Burljuk]] (1882 – 1967) *[[Nikolaj Burljuk]] (1890 – 1920) *[[Vladimir Burljuk]] (1886 – 1917) *A. K. Burov {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831) * [[Louis Caravaque]] (1684 – 1754) * [[Grigorij Cejtlin]] (1911 – 1999) * [[Oleg Celkov]] (1934 – 2021) (francosko-ruski) * [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025) * [[Marc Chagall]] (Mark Šagal) (1887 – 1985) * Mary Chambers (Meri Čembrs) * [[Israel Cvajgenbaum]] (*1961) (rus.-judovsko-amer.) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ana Čarina]] * [[Nikolaj Čaruhin]] (1934 – 2009) (oblikovalec propagandnih plakatov...) * [[Ilja Časnik]] (1902 – 1929) * [[Sergej Čehonin]] /Tchehonine (1878 – 1936) *[[Nikolaj Čehov]] (1858 – 1889) * [[Vladimir Čekalov]] (1922 – 1992) *[[Pavel Čeliščev]] (''Pavel Tchelitchew'') (1898 – 1957) * Vladimir Čerkasov * Jakov Černihov * [[Pavel Čistjakov (1832|Pavel Čistjakov]] (1832 – 1919) *[[Jevgenij Čubarov]] (1934 – 2012) * [[Semjon Čujkov]] (1902 – 1980) * [[Ivan Čujkov]] (*1935) *[[Fjodor Čumakov]] (1823 – 1899) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Dejneka]] (1899 – 1969) *[[Sonia Delaunay|Sonia Delaunay-Terk]] (1885 – 1979) *[[Olga Della-Vos-Kardovskaja]] (1875 – 1952) *Sergej Demidenko *[[Nikolaj Dmitrijev-Orenburgski]] (1838 – 1898) *V. V. Dmitrijev *[[Mstislav Dobužinski]] (1875 – 1957) *[[Nikolaj Dolgorukov]] (1902 – 1980) *[[Aleksandr Drevin]] (1889 – 1938) *D. A. Dubinski *[[Nikolaj Dubrovskoj]] (1859 – 1918) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandra Ekster]] (1882 – 1949) * [[Nadežda Elskaja]] (Jelskaja?) (1946 – 1980) *[[Boris Ender]] (1893 – 1960) *[[Jurij Ender]] (1898 – 1963) *[[Ksenija Ender]] (1895 – 1955) * [[Marija Ender]] (1897 – 1942) * [[Aleksej Erjomin]] /Jerjomin (1919 – 1998) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} *[[Robert Falk]] (1886 – 1958) *[[Vladimir Favorski]] (1886 – 1964) *[[Pavel Fedotov]] (1815 – 1852) *[[Mojsej Fejgin]] (1904 – 2008) *[[Nikolaj Fešin]]/Fečin/Fechin (1881 – 1955) (rus.-amer.) *[[Viktor Filipov]] (1930 – 1998) *[[Andrej Filipov]] (*1959) *[[Pavel Filonov]] (1883 – 1941) *[[Konstantin Finogenov]] (1902 – 1989) *[[Peter Fišman]] (*1955) *[[Viktor Fjodorov Letjanin]] (1921 – 2009) *F. F. Fjodorovski *[[Boris Fogel]] (1872 – 1961) *Sergej Fokin (biolog) *[[Vladimir Fomin]] (*1963) *[[Artur Fonvizin]] (1883 – 1973) *[[Rudolf Frentz]] (1831 − 1918) (nemško-ruski) *[[Rudolf R. Frentz]] (Frenc) (1888 – 1956) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Nikolaj Galahov]] (*1928) *[[Aleksej Gan]] (1887/93? –1942) *[[Nikolaj Ge]] (''De Gay'') (1831 – 1894) *[[Robert Genin]] (1884 – 1941) (tudi v tujini) *[[Nina Genke-Meller|Nina Genke]] ([[Nina Henke-Meller]]) (1893 – 1954) *[[Aleksander Mihajlovič Gerasimov]] (1881 – 1963) *[[Andrej Viktorovič Gerasimov]] (*1962) *[[Sergej Gerasimov|Sergej Vasiljevič Gerasimov]] (1885 – 1964) *[[Aleksandr Gerštejn]] (*1938) *[[Irina Getmanskaja]] (*1939) *[[Aleksej Gintovt]] (*1965) *[[Mkrtič Givanjan]] (1848 – 1906) *[[Ilja Glazunov]] (1930 – 2017) *[[Ivan Glazunov]] (*1969) *[[Grigorij Gluckmann]] (1898 – 1973) *Aleksandr Golicin *[[Aleksandr Golovin]] (1863 – 1930) *[[Andrej Gončarov]] (1903 – 1979) *[[Natalija Gončareva|Natalija Gončarova]] (1881 – 1962) *[[Apolinarij Goravski]] (1833 – 1900) *[[Konstantin Gorbatov]] (1876 – 1945) *[[Kirill Gorbunov]] (1822 – 1893) *[[Vladimir Gorski]]/Gorsky (1953 – 2008) (rusko-ameriški) *[[Igor Grabar|Igor E. Grabar]] (1871 – 1960) *[[Mitrofan Grekov]] (1882 – 1934) *Vladimir Gremickih *[[Aleksej Gricaj]] (1914 – 1998) *[[Aleksandr Grigorjev]] (1891 – 1961) *[[Boris Grigorjev]] (1886 – 1939) *[[Nikolaj Grigorjev]] (1880 – 1943) *[[Sergej Grigorjev]] (1910 – 1988) *Olga Grigorjeva-Klimova (1984 -) (Ukrajina) *[[Vladimir Grigorovič]] (1939 – 2023) *Nikolaj Grinberg *Grosicki (1934 – 2017) *[[Abram Gruško]] (1918 – 1980) *[[Jelena Guro]] (-''Matjušina'') (1877 – 1913) *[[Dmitrij Gutov]] (*1960) *[[Zinovij Gržebin]] (1877 – 1929) (ilustrator) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} *[[Lena Hades]] (rus. [[Lena Hejdiz]]) (*1959) *[[Aleksej Hanzen|Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (1876 – 1937) (rusko-dubrovniški) *[[Aleksandr Haritonov]] (1932 – 1993) *[[Nikolaj Haritonov]] (1880 – 1944) *Viktor Hartmann (Gartman) (1834 – 1873) *[[Nadja Hodasevič (Grabowski) Léger]] (1904 – 1983) ''Nadia Khodossiévitch-Léger'' (rusko-poljsko-francoska) *[[Nikolaj Hrustačev]] (1883 – 1960) *[[Oleg Hvostov]] (*1972) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konstantin Iljin]] * [[Boris Ioganson]] (Johanson) (1893 – 1973) * [[Karel Ioganson]] (1890 – 1924) * [[Nikolaj Issajev]] (1891 – 1977) * [[Nikolaj Iscelenov]] (1891 – 1981) * [[Konstantin Isstomin]] (1887 – 1942) * (Denis in) Pavel Istomin * [[Jurij Istratov]] (1928 – 2007) *[[Aleksandr Išin]] (1941 – 2015) * [[Aleksander Andrejevič Ivanov|Aleksandr Ivanov]] (1806 – 1858) * [[Sergej Ivanov (slikar)|Sergej Ivanov]] (1864 – 1910) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} *[[Tetjana Jablonska]] (1917 – 2005) *[[Valerij Ivanovič Jakobi]] / Jacobi (1834 – 1902) *[[Aleksandr Jakovljev]] (1887 – 1938) *[[Boris Jakovljev]] (1890 – 1972) *[[Mihail Jakovljev]] (1880 – 1942) *[[Vasilij Jakovljev]] (1893 – 1953) *[[Vladimir Jakovljev]] (1934 – 1998) *[[Marija Jakunčikova-Weber]] (1870 – 1902) *A. N. Jar-Kravčenko *[[Jurij Jarkih]] (Jarki) (*1938) *[[Stepan Jarovij]] (1913 – 1988) (Ukrajina) *[[Nikolaj Jarošenko]] (1846 – 1898) *[[Ivan Jazev]] (1914 – 2011) *[[Boris Jefimov]] (1900 – 2008) (politični karikaturist) *[[Aleksej Jegorov]] (~1776 – 1851) *[[Aleksej Javlenski]] (1864 – 1941) *[[Andrej Javlenski]] (1902 – 1984) *[[German Jegošin]] (1931 – 2009) *Nikolaj Jelnov *[[Vera Jermolajeva]] (1893 – 1937) *Irina Jermolova *[[Aleksej Jerjomin]] (1919 – 1998) *[[Nikolaj Jevgrafov]] (1903 – 1941) *[[Solomon Judovin]] (1892 – 1954) *[[Konstantin Juon]] (1875 – 1958) *[[Aleksej Jusupov]] (1889 – 1957) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * Leonid Kabaček * [[Ilja Kabakov]] (1933 – 2023) * [[Viktor Kabanov]] (1924 – 2007) * [[Ilja Kac]] (1908 – 1992) * [[Jevgenij Kacman]] (1890 – 1976) * [[David Kakaradze]] (1889 – 1952) *E. F. Kalin * [[Vjačeslav Kalinin]] (*1939) * [[Nikolaj Kalmakov]] (1873 – 1955) * [[Grigorij Kalmikov]] (1873 – 1942) * [[Lev L. Kamenjev|Lev Lvovič Kamenjev]] (1834 – 1886) * [[Vasilij Kamenski]] (1864/6? – 1944) * [[Vasilij Kandinski]] (1866 – 1944) * [[Mihail Kanejev]] (1923 – 1983) * [[Grigorij Kapustin]] (1865 – 1925) *[[Boris Karafelov]] (*1946) * [[Nikolaj Karazin]] (1842 – 1908) * [[Dmitrij Kardovski]] (1866 – 1943) * [[Nikolaj Kasatkin]] (1859 – 1930) * [[Ivan Kazakov]] (1873 – 1935) * [[Georgij Kibardin]] (1903 – 1963) *E. A. Kibrik * Ilmar Kimm * [[Orest Kiprenski|Orest Adamovič Kiprenski]] (1782 – 1836) * [[Aleksandr Kiprijanov]] (1919 – 1969) * [[Pjotr Kiprijanov]] (1925 – ?) * [[Anatolij Aleksandrovič Kirejev]] (1935 – 2004) * [[Vladimir Kirejev]] (*1944) * Stepan Kirićenko (1911 – 1988) (Ukrajina) * [[Aleksandr Kiseljov]] (1838 – 1911) * [[Konstantin Kitajka]] (1914 – 1962) * [[Aleksej Kivšenko]] (1851 – 1895) * [[Irina Klestova]] (1908 – 1989) * [[Julij Klever]] (1850 – 1924) * [[Natalija Klimova]] 1991? * [[Ivan Kljun]] (Kljunkov) (1873 – 1943) * [[Mihail Clodt|Mihail Klodt]] ([[Clodt von Jürgensburg]]) (1832 – 1902) * [[Pjotr Klodt|Peter/Pjotr Klodt]] (Clodt von Jürgensburg) (1805 – 1867) * [[Gustav Klucis]] (1895 – 1938) * [[Konstantin Kluge]] (1912 – 2003) * [[Stepan Kolesnikov]] (1879 – 1955) * [[Karl Kollmann]] (1786 – 1846) * [[Vitalij Komar]] (*1943) * Boris Komarov * Jelena Komarova * [[Pjotr Končalovski|Pjotr P. Končalovski]] (1876 – 1956) * [[Natta Koniševa]] (1935 – 2022) * [[Aleksandr Konovalov|Aleksandra Konovalova]] (1889 – 1952) * [[Maja Kopiceva]] (1924 – 2005) * [[Tatjana Kopnina]] (1921 – 2009) *[[Jevgenij Kropivnicki]] (1893 – 1979) *[[Valentina Koprivnickaja]] (1924 – 2008) * [[Pavel Korin]] (1892 – 1967) * [[Boris Kornjejev]] (1922 – 1973) *Boris Koroljov * [[Konstantin Korovin]] (1861 – 1939) *[[Sergej Korovin]] (1859 – 1908) * [[Aleksander Korovjakov]] (1912 – 1993) * Valentin Korotkov 1979 * [[Gelij Koržev-Čuveljov]] (1925 – 2012) * [[Aleksandr Kosolapov]] (*1943) * [[Jelena Kostenko]] (1926 – 2019) *[[Nikolaj Kostrov]] (1901 – 1995) in [[Anna Kostrova]] (1909 – 1994) * [[Valerij Košljakov]] (*1962) * [[Vasilij Kotarbinski]] (1849 – 1921) *[[Pavel Kovalevski]] (1843 – 1903) *[[Georgij Kovenčuk]] (1933 – 2015) *Pavlo Kovžun (1896 – 1939) (Ukrajinec) * [[Mihail Kozell]] (1911 – 1993) * [[Engels Kozlov]] (1926 – 2007) *Aleksandr Kozlovski * [[Marina Kozlovskaja|Marina Kozlovska(ja)]] (1925 – 2019) *Simon Kožin (*1979) *[[Aleksej Kožuhin]] (1835 – 1894) * [[Josif Kračkovski]] (1854 – 1914) *[[Ivan N. Kramskoj]] (1837 – 1887) * [[Dmitrij Krasnopevcev]] (1925 – 1995) * [[Nikolaj Krasovski]] (1840 – 1896) *[[Sergej Kremnjov]] (* 1953) * [[Jaroslav Krestovski]] (1925 – 2003) *Fedir Kričevski (1879 – 1947) *[[Porfirij Krilov]] (1902 – 1990) * [[Nikolaj Krimov]] (1884 – 1958) *Anatolij Krivolap (*1946) (Ukrajinec) * [[Konstantin Križicki]] (1858 – 1911) * [[Lev Kropivnicki]] (1922 – 1994) *[[Ivan Kudrjašov]] (1896 – 1972) *[[Oleg Kudrjašov]] (1932 – 2022) *[[Jurij Kugač]] (1917 – 2013) * [[Andrei Kugajevski]] (*1958) * [[Arhip Kuindži]] (~1842 – 1910) (grškego-pontskega rodu) * [[Valentina Kulagina]]-Klucis (1902 – 1987) * [[Nikolaj Kulbin]] (1868 – 1917) *Ivan Kulikov (1875 – 1941) * [[Tatjana Kuperwasser]] (1903 – 1972) *N. N. Kuprejanov *[[Mihail Kuprijanov]] (1903 – 1992) * [[Aleksandr Kuprin]] (1880 – 1960) *[[Ivan Kuskov]] (1927 – 1997) * [[Boris Kustodijev]] (1878 – 1927) * [[Nikolaj Kuznjecov]] (1850 – 1929) * [[Pavel Kuznjecov]] (1878 – 1968) * [[Vladimir Kuš]] (*1965) * Isaak Kušnir ? {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksandr Labas]] (1900 – 1983) *[[Aleksandr Laktionov]] (1910 – 1972) *[[Jevgenij Lansere]] (Lanceret/Lanceray) (1875 – 1946) *[[Andrej Lanskoj]] (1902 – 1976) *[[Georgij Lapšin]] (1885 – 1950) *[[Mihail Larionov]] (1881 – 1964) *Sergej Lastočkin *[[Boris Lavrenko]] (1920 – 2001) *[[Klavdij Lebedjev]] (1852 – 1916) *[[Mihail Lebedjev]] (1811 – 1837) *[[Vladimir Lebedjev|Vladimir V. Lebedjev]] (1891 – 1967) *[[Anton Legašov]] (1798 – 1865) *Emilija Lekač *[[Feliks Lemberski]] (1913 – 1970) *[[Kirill Lemoh]] (1841 – 1910) *[[Tamara Lempicka]] (1898 – 1980) *[[Aristarh Lentulov]] (1882 – 1943) *[[Dmitrij Levicki]] (1735 – 1822) *[[Isaak Levitan]] (1860 – 1900) *[[Anatolij Levitin]] (1922 – 2018) *[[Dmitrij Levitin]] (*1950) *[[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941) *[[Georgij Litičevski]] (*1956) *[[Pjotr Litvinski]] (1927 – 2009) *[[Aleksandr Ljubimov]] (1879 – 1955) *[[Aleksandr Lobanov]] (1924 – 2003) *[[Oleg Lomakin]] (1924 – 2010) *[[Ivan Lubenikov]] (1951 – 2021) *[[Polina Lučanova]] *[[Jevgenija Lurje]] (por. [[Pasternak]]) (1898 – 1966) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Jevgenija Magaril *[[Dmitrij Majevski]] (1917 – 1992) *[[Ivan Makarov]] (1822 – 1897) Smrt: 9. april 1897 * [[Aleksandr Makovski]] (1869 – 1924) * [[Konstantin Makovski]] (1839 – 1915) * [[Vladimir Makovski]] (1846 – 1920) * [[Vasilij Maksimov]] (1844 – 1911) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) * [[Filip Maljavin]] (1869 – 1940) * [[Sergej Maljutin]] (1859 – 1937) *Irina Mamajeva * [[Matvej Manizer]] (1891 – 1966) * [[Pavel Mansurov]] (Mansouroff) (1896 – 1983) *Ivan Marčuk (*1936) (Ukrajinec) * [[Lidija Masterkova]] (1927 – 2008) * [[Ilja Maškov]] (1881 – 1944) * [[Mihail Matjušin]] (1861 – 1934) * [[Andrej Matvejev]] (1701/2 – 1739) * Nikolaj Mazur * [[Igor Medvedjev]] (1931 – 2015) * Konstantin Medunecki * [[Aleksander Melamid]] (*1945) *G. S. Melihov *[[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974) * [[Vadim Meller]] (1884 – 1962) * [[Boris Messerer]] (*1933) * [[Arsenij Meščerski]] (1834 – 1902) * Pavel Meščerjakov * [[Vasilij Meškov]] (1893 – 1953/63?) * Ana Mihajlova * [[Jevgenij Mihnov-Vojtenko]] (1932 – 1988) * [[Nikolaj Milioti]] (1874 – 1962) * [[Andrej Milnikov|Andrej Miljnikov]] (1919 – 2012) * [[Adolf Milman]] (1886 – 1930) *[[Sergej Miloradovič]] (1851 – 1943) * [[Boris Milovidov]] (1902 – 1975) * [[Sergej Mironenko]] (*1959) *Pjotr Miturič (1887 – 1956) * [[Grigorij Mjasojedov]] (1834 – 1911) * [[Ivan Mjasojedov]] (1881 – 1953) *[[Dmitrij Močalski]] (1908 – 1988) *[[Apolon Mokricki]] (1810 – 1870) (ukrajinsko - ruski) *[[Oleg Molčanov]] (*1966) * [[Valentina Monahova]] (1932 – 2016) *[[Aleksander Morozov]] (1835 –1904) * [[Konstantin Morozov]] (1894 – 1990) * [[Nikolaj Muho]] (1913 – 1986) *Oleksandr Muraško (1875 - 1919) (Ukrajinec) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dmitrij Nalbandjan]] (1906 – 1993) (Armenec) *[[Irina Nahova]] (*1955) *[[Heorhij Narbut|Heorhij (Georgij Ivanovič) Narbut]] (1886—1920) (Ukrajinec) *Narbut *V. Nariškin ? *[[Mihail Natarevič]] (1907 – 1979) *[[Pjotr Nazarov]] (1921 – 1988) *Aleksandra Nedzvetskaja *[[Carl Timoleon von Neff|Timofej Neff]] (1804 – 1877) *[[Vasilij Nemirovič-Dančenko]] (1845 – 1936) *[[Vladimir Nemuhin]] (1925 – 2016) *[[Mihail Nesterov|Mihail Vasiljevič Nesterov]] (1862 – 1942) *[[Natalija Nesterova]] (*1944) *[[Nikolaj Nevrev]] (1830 – 1904) *[[Semjon Nikiforov]] (1877 – 1912) *[[Ivan Nikitin]] (~1688 – 1741) *[[Pavel Nikonov]] (*1930) *Solomon Nikritin *[[Georgij Niski|Georgij Nisski]] (1903 – 1987) *Dmitrij Novicki *[[Timur Novikov]] (1958 – 2002) *[[Amšej Nurenberg]] (1887 – 1979) *[[Lev Nusberg]] (*1937) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * Aleksandr Oligerov * [[Lev Orehov]] (1913 – 1992) * [[Viktor Orešnikov]] (1904 – 1987) * [[Boris Orlov]] (1925 – 1981) * [[Vladimir Orlovski]] (1842 – 1914) * [[Nikolaj Osenjev]] (1909 – 1983) * [[Sergej Osipov]] (1915 – 1985) * [[Aleksandr Osmerkin|Aleksandr Osmjorkin]] (1892 – 1953) * [[Anatolij Osmolovski]] (*1969) * [[Ilja Ostrouhov]] (1858 – 1929) * [[Anna Ostroumova-Lebedeva|Anna Ostroumova-Lebedjeva]] (1871—1955) * [[Vladimir Ovčinnikov]] (1941 – 2015) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksej Pahomov]] (1900 – 1973) *Sergej Panin *Eduard Panov *Ivan Pankov *Konstantin Parhomenko *Vladimir Parošin *[[Leonid Osipovič Pasternak]] (1862 – 1945) *[[Sergej Pavlenko]] (*1953) (rus.-britan.) *[[Jurij Pavlov]] (1935 – 2015) *[[Genrih Pavlovski]] (1907 – 1973) *[[Jurij Mojsejevič Pen|Jurij (Jehuda) Pen]] (1854 – 1937) *[[Varlen Pen]] (1916 – 1990) *[[Vasilij Perepljotčikov]] (1863 – 1918) *[[Vasilij Perov]] (1833/4 – 1882) *[[Konstantin Pervuhin]] (1863 – 1915) *[[Anatol Petricki]] (1895 – 1964) *[[Vasilij Petrov]] (1770 – 1810) *[[Vladimir Petrov]] (*1945) *[[Vladimir Petrov-Gladki]] (1948 – 2017) *[[Kuzma Petrov-Vodkin]] (1878 – 1939) *[[Pjotr Petrovičev]] (1874 – 1947) *[[Antoine Pevsner]] (1886 – 1962) *[[Valerij Pijanov]] (1940 – 2012) *[[Jurij Pimenov]] (1903 – 1977) *[[Mikola Pimonenko|Mikola (Nikolaj) Pimonenko]] (1862 – 1912) *[[Niko Pirosmani]] (P̓irosmanašvili) (1862 – 1918) *[[Konstantin Piskorski]] (1892 – 1992) *L. F. Piščalkin *[[Andrej Piščalkin]] (1809/17 – 1892) *[[Viktor Pivovarov]] (*1937) *[[Vladimir Pjatnicki]] (1936 – 1978) *[[Arkadij Plastov]] (1893 – 1972) *Hariton Platonov *[[Dmitrij Plavinski]] (1937 – 2012) *[[Ivan Pohitonov]] (1850 – 1923)? *[[Vasilij Polenov]] (1844 – 1927) *[[Jelena Polenova]] (1850 – 1898) *[[Valentin Poljakov]] (1915 – 1977) *[[Nikolaj Ponomarjov]] (1918 – 1997) *[[Viktor Popkov]] (1932 – 1974) *[[Lukian Popov]] (1873 – 1914) *[[Oleksandr Andrijovič Popov|Oleksandr Popov]] (1852 – 1919) (Ukrajina) *[[Venjamin Popov]] (1869 – 1945) *[[Ljubov Popova]] (1889 – 1924) *[[Jevgenij Pozdnjakov]] (1923 – 1991) *[[Nikolaj Pozdnjejev]] (1930 – 1978) *[[Genadij Pravdin]] (*1962) *[[Dmitrij Prigov]] (1940 – 2007) *[[Ilarion Prjanišnikov]] (1840 – 1894) *[[Anatolij Proškin]] (1907 – 1986) *[[Mikola Protopopov]] (1876 – 1960) *[[Jaroslav Vasiljovič Pstrak|Jaroslav Pstrak]] (1878 – 1916) (Ukrajinec) *[[Vasilij Pukirjev]] (1832 – 1890) *[[Ivan Puni]] ([[Jean Pugny]]) (1892 – 1956) *[[Aleksandr Pušnin]] (1921 – 1991) *[[Vladimir Putejko]] (Ukrajinec) {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandr Rabin]] (1952–1994/6) (rusko-ameriški) * [[Oskar Rabin]] (1928 – 2018) * [[Ljubov Rabinovič]] (1907 – 2001) * [[Nikolaj Jefimovič Račkov]] (1825 – 1895) * [[Pavel Radimov]] (1887 – 1967) * [[Valentina Rahina]] (1932 – 2013) * R. V. Raspopov * [[Afanasij Razmaricin]] (1844 – 1917) * [[Kliment Red'ko]] (1897 – 1956) * [[Ilja Jefimovič Repin]] (1844 – 1930) * [[Jurij Iljič Repin]] (1877 – 1954) * [[Nikolaj Rerih]] /Roerich (1874 – 1947) *[[Svetoslav Roerich]] (Svjatoslav Rerih) (1904 –1993) (rusko-indijski) * [[Fjodor Rešetnikov|Fjodor P. Rešetnikov]] (1906 – 1988) * [[Arkadij Rilov]] (1870 – 1939) * [[Andrej Rjabuškin]] (1861 – 1904) *[[Georgij Rjazanski]] (1895 – 1952) * [[Aleksander Mihajlovič Rodčenko|Aleksander Rodčenko]] (1891 – 1956) * Igor Rodionov * [[Vera Rohlina - Schlesinger]] (1896 – 1934) * [[Mihail Roginski]] (1931 – 2004) * Oleksandr Rojtburd (1961 – 2021) (Ukrajinec) * [[Andrej Rojter]] (1960 –) * [[Fjodor Rokotov]] (1735/6 – 1808) * [[Nikolaj Romadin]] (1903 – 1987) * [[Semjon Rotninski]] (1915 – 2004) *[[Franz Roubaud]] (1856 – 1928) * [[Olga Rozanova]] (1886 – 1918) *Aleksander Roždestvenski (1901 – 1998) *[[Aleksandr Rubec]] (1953 –) * [[Andrej Rubljov]] (~1360 – 1428) * [[Franz Roubaud]] ([[Franc Rubo]]) (1856 – 1928) * Marija Rudnicka(ja) (1916 – 1983) * [[Jevgenij Ruhin]] (1943 – 1976) *[[Boris Aleksejevič Smirnov-Rusecki]] (1905 − 1993) *[[Lev Rusov]] (1926 – 1987) * [[Nadja Ruševa]] (1952 – 1969) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Sakson]] (1927 – 1988) *[[Tahir Salahov]] (1928 – 2021) (azerbajdžansko-ruski) *[[Aleksandr Samohvalov]] (1894 – 1971) *Vasilij Samojlov *[[Nikolaj Samokiš]] (1860 – 1944) *[[Jelena Samokiš-Sudkovskaja]] (1863 – 1924) *C. S. Sampilov *[[Nikolaj Sapunov]] (1880 – 1912) *[[Martiros Sarjan]] (1880 – 1972) *[[Ivan Savenkov]] (1924 – 1987) *[[Aleksandr Savinov]] (1881 – 1942) *[[Gleb Savinov]] (1915 – 2000) *[[Konstantin Savicki]] (1844 – 1905) *[[Mihail Savicki]] (1922 – 2010) *[[Vasilij Savinski]] (1859 – 1937) *[[Aleksej Savrasov]] (1830 – 1897) *[[Vladimir Seleznjov]] (1928 – 1991) *[[Aleksandr Semjonov]] (1922 – 1984) *Igor Senkin *[[Zianida Serebrjakova]] (1884 – 1967) *[[Josif Serebrjani]] (1907 – 1979) *[[Valentin Serov]] (1865 – 1911) *[[Vladimir Serov]] (1910 – 1968) *[[Emily Shanks]] ([[Emilija Jakovljevna Šanks|Emilija Šanks]]) (1857 – 1936) *[[Valerij Sidorov]] (1956 –) *[[Fedot Sičkov]] (1870 – 1958) *[[Vladimir Simakov]] (*1951) *[[Vasilij Sitnikov]] (1915 – 1987) *[[Jelena Skuin]] (1908 – 1986) *[[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (grafik, Ukrajinec) *[[Fjodor Slavjanski]] (1817 – 1876) *Andrew (Andrej) Smirnov (*1960) *[[Galina Smirnova]] (1929 – 2015) *Ruslan Smorodinov *[[Igor Snegur]] (*1935) *[[Antonina Sofronova]] (1892 – 1966) *[[Leonid Sokov]]/"Juice" (1941 –) *[[Mihail Ksenofontovič Sokolov]] (1885 – 1947) *[[Nikolaj Sokolov]] (1903 – 2000) (Nikolaj Aleksandrovič Sokolov) *[[Pavel Sokolov-Skalja]] (1899 – 1961) *[[Pjotr Sokolov]] (st./ml.) (1791–1848 / 1821–1899) *[[Konstantin Somov]] (1869 – 1939) *[[Savelij Sorin]] (1878 – 1953) *[[Jevgraf Sorokin]] (1821 – 1892) *N. N. Sosunov *[[Nikolaj Vladimirovič Stael von Holstein]] (1914 – 1955) *[[Daniil Stepanov]] (1882 – 1937) *[[Varvara Stepanova]] (1894 – 1958) *[[Vladimir Stožarov]] (1926 – 1973) *[[Sergej (Serge) Sudejkin]] (1882 – 1946) *[[Rufin Sudkovski]] (1850 – 1885) (Ukrajinec) *Sofija Suhovo-Kobilina (19.stol.) *[[Nikolaj Sujetin]] (1897 – 1954) *[[Aleksandr Sulimov]] (1963 –) *[[Vasilij Surikov]] (1848 – 1916) *[[Léopold Survage]] (1879 – 1968) *[[Vladimir Grigorjevič Sutejev|Vladimir Sutejev]] (1903 – 1993) (ilustrator) *[[Chaim Soutine|Haim Sutin]] ([[Chaim Soutine]]) (1893 – 1943) *[[Igor Suvorov]] (1932 –) *[[Olga Suvorova]] (1966 –) *[[Vadim Suvorov]] (Cirkulenko) (1986 –) *[[Vasilij Svarog]] (1883 – 1946) *[[Boris Svešnikov]] (1927 – 1998) *[[Sergej Svetoslavski]] (''Serhij Svjatoslavski'') (1857 – 1931) (Ukrajinec) *[[Sergei Sviatchenko|Sergej Svjatčenko]] (1952 –) (Ukrajina) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jurij Šabelnikov]] (1959 –) * [[Mark Šagal]] ([[Marc Chagall]]) (1887 – 1985) * Dmitrij Šagin (1957 –) * Olga Šagina * Aleksej Šalajev * [[Boris Šamanov]] (1931 – 2008) * [[Jakov Šapiro]] (1897 – 1972) *[[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) *[[Silvester Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Aleksandra Ščekatihina-Potockaja|Aleksandra Ščekatihina-Potocka(ja)]] (1892 – 1967) * [[Anatolij Ščerbakov]] (1939 – 2009) * [[Dmitrij Ščerbinovski]] (1867 – 1926) * Ivan Ščupak *[[Grigorij Šegal]] (1889 – 1956) * [[Mihail Šemjakin]] (*1943) * [[Nikolaj Šestakov]] * [[Taras Ševčenko]] (1814 – 1861) (Ukrajinec) * [[Silvestr Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) * Aleksandra Ščekatinina-Potockaja * [[Vasilij Šebujev]] (1777 – 1855) *[[Aleksander Ševčenko]] (1883 – 1948) *[[Mihail Šibanov]] (? –) *[[Aleksandr Šilov]] (1943 –) * [[Vladimir Šinkarjev]] (1954 –) * Andej Šiškin (1960?–) * [[Ivan Šiškin]] (1832 – 1898) *[[Iosif Školnik]] (1883 – 1926) *[[Savelij Šlejfer]] (1881 – 1943) *[[Eduard Štejnberg]] (1937 – 2012) * [[Nadežda Štejnmiler|Nadežda Štejnmiller]] (1915 – 1991) * [[Viktor Štemberg|Viktor Štember(g)]] (1863 – 1921) * [[David Šterenberg]] (1881 – 1948) * [[Vasilij Šuhajev]] (1887 – 1973) * [[Nikolaj Šulpinov]] (1885 – 1921) * Pjotr Šumkin (1935 –) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} *A. A. Tadikin *[[Ivan Tarhanov]] (1780 – 1848) *[[Nikolaj Tarhov]] (1871 – 1930) *[[Aleksandr Tatarenko]] (1925 – 2000) *[[German Tatatrinov]] (1925 – 2006) *[[Vladimir Tatlin]] (1895 – 1956) *[[Konstantin Tereškovič]] (1902 – 1978) (rusko-francoski) *[[Nikolaj Terpsihorov]] (1890 – 1960) *[[Viktor Teterin]] (1922 – 1991) *[[Vitalij Tihov]] (1876 – 1939) *[[Nikolaj Timkov]] (1912 – 1993) *[[Aleksej Tiranov]] (1808 – 1859) *[[Vitalij Tjulenuev|Vitalij Tjulenjev]] (1937 – 1998) *[[Leonid Tkačenko]] (1927 – 2020) *[[Mihajlo Tkačenko]] (1860 – 1916) (Ukrajina) *[[Mihail Tkačov]] (1912 – 2008) *Sergej & Aleksej Tkačov (*1922-? /*1925-?) *[[Nina Tokhtaman Valetova]] (*1958) *[[Tatjana Lvovna Tolsta]](ja) (1864 – 1950​) *[[Fjodor Tolstoj]] (1783 – 1873) *Jekaterina F. Junge (Tolstaja) (1843 – 1913) *[[Stefano Torelli]] (1712 – 1784) (italijansko-nemško-ruski) *Aleksej Trankovski (19./20. stol.) *[[Anatolij Treskin]] (1905 – 1986) *[[Vasilij Tropinin]] (1776 – 1857) *[[Mihail Trufanov]] (1921 – 1988) *Ivan Truš (1869 – 1941) (Ukrajinec) *[[Konstantin Trutovski]] (1826 – 1893) *[[Jurij Tulin]] (1921 – 1988) *[[Leonard Turžanski]] (1885 – 1945) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Nadežda Udaljcova]] (1885 – 1961) *[[Boris Ugarov]] (1922 – 1991) * [[Grigorij Ivanovič Ugrjumov]] (1764 – 1823) * [[Jevgenij Uhnaljov]] (1931 – 2015) * [[Vladimir Umansky]] (*1948) * [[Simon (Pimen) Ušakov]] (1626 – 1686) * [[Pjotr Utkin]] (1877 – 1934) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Varnek]] (1782 – 1843) *[[Aleksej Aleksandrovič Vasiljev|Aleksej Vasiljev]] (1907 – 1975) *[[Fjodor Aleksandrovič Vasiljev|Fjodor Vasiljev]] (1850 – 1873) *[[Konstantin Vasiljev]] (1942 – 1976) *[[Mihail Nikolajevič Vasiljev (slikar)|Mihail Vasiljev]] (1830 – 1900) *[[Oleg Vasiljev]] (1931 – 2013) (rusko - ameriški) *[[Sergej Vasilkovski]] (Serhij Vasilkivski) (1854 – 1917) *[[Andrej Vasnecov]] (1924 – 2009) *[[Apolinarij Vasnecov]] (1856 – 1933) *[[Viktor Vasnecov]] (1848 – 1926) *[[Vasilij Vatagin]] (1884 – 1969) *[[Valerij Vatenin]] (1933 – 1977) *[[Abram Veksler]] (1905 – 1974) *[[Georgij Verejski]] (1886 – 1962) (grafik) *[[Orest Verejski]] (1915 – 1993) (grafik) *[[Aleksej Venecianov|Aleksej (Gavrilovič) Venecianov]] (1780 – 1847) *[[Pjotr Petrovič Vereščagin]] (1834/36 – 1886) *[[Vasilij Petrovič Vereščagin]] (1835 – 1909) *[[Vasilij Vereščagin|Vasilij Vasiljevič Vereščagin]] (1842 – 1904) *Nikolaj Verhoturov *G. Verhovsky ? *[[Aleksandra Vertinskaja]] (*1969) *[[Igor Veselkin]] (1915 – 1997) *[[Nina Veselova]] (1922 – 1960) *[[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959) *[[Sergej Vinogradov]] (1869 – 1938) *[[Ivan Višnjakov]] (1699 – 1761) *Konstantin Vjalov (1900 – 1976) *Marina Vjazova *[[Ivan Vladimirov]] (1869/70 – 1947) *Lika Volček *Vladimir Volegov (*1957) *[[Jefim Volkov]] (1844 – 1920) (krajinar) *[[Sergej Volkov]] (1955 – 1994)? (ali *1957?) *[[Evgen(ij) Vsevolodovič Volobujev]] (1912 – 2002) ([[Ukrajina]]) *[[Maksimiljan Aleksandrovič Vološin|Maksimiljan Vološin]] (1877 – 1932) *[[Maksim Vorobjov]] (1787 – 1855) *[[Sokrat Vorobjov]] (1817 – 1888) *[[Valentin Vorobjov]] (* 1938) *[[Natan Voronov]] (1916 – 1978) (Belorus) *[[Sergej Vorošilov]] (1865 – 1911) *[[Rostislav Vovkuševski]] (1917 – 2000) *[[Dimitrij Vrubelj]] (1960 – 2022) *[[Mihail Vrubelj]] (1856 – 1910) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Weisberg]] (1924 – 1985) *[[Marianne von Werefkin]] (1860 – 1938) *[[Bogdan Willewalde]] (1819 – 1903) *[[Peter Williams]] (1902 – 1947) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Vjačeslav Zagonek]] (1919 – 1994) * [[Ruben Zaharjan]] (1901 – 1992) * [[Pjotr Zaharov - Čečenec]] (1816 – 1846) *[[Sergej Zaharov]] (1900 – 1993) * [[Vadim Zaharov]] (1959 –) *[[Aleksandr Zajcev]] (1903 – 1982) *[[Pavel Zalcman]] (1912 – 1985) * [[Ilja Zankovski]] (1832 – 1919) *O. M. Zardarjan * [[Viktor Zarecki]] (1925 – 1990) (Ukrajina) *[[Sergej Zarjanko]] (1818 – 1870) *[[Anatolij Zaslavski]] (1939 –) *[[Eduard Zelenin]] (1938 – 2002) * [[Aron Zinštejn]] (1947 –) * [[Jurij Zlotnikov]] (1930 – 2016) * Karp Zolotarjov (zadnja četrtina 17. stoletja) *[[Vladislav Zubarjev]] (1937 – 2013) *Aleksej Zubov (1682 – 1750~) (graver) * [[Fjodor Zubov]] (1615 – 1689) * [[Anatolij Zverev]] (1931 – 1986) * [[Konstantin Zvezdočotov]] (1958 –) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} *[[Jurij Žarkih]] (Youri Jarkikh/Jarki) (*1938) *[[Vladimir Ždanov]] (1902 – 1964) *[[Vladimir Ivanovič Žedrinski]] (1899 – 1974) *[[Dmitrij Žilinski]] (1927 – 2015) * Andrej Žilov *[[Stanislav Žukovski]] (1873 – 1944) {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Slikarji]] [[Kategorija:Ruski slikarji| ]] a86ve3uvcejm1m7vn20dbc9zxhqsd2a Seznam glasbenih del Božidarja Kantušerja 0 302561 6773034 6657559 2026-11-01T05:47:20Z Turboton 114981 /* Razno */ Dodal avdio datoteko (Wikimedia Commons) - Sonata da Camera 6773034 wikitext text/x-wiki Seznam po instrumentaciji (in kronološko v razdelkih) temelji na faksimile kopiji rokopisov [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]] in na katalogih skladatelja. Vokalna glasba je navedena v istem seznamu. ''Model'': </br>'''Naslov''' (leto kompozicije) </br>Zasedba </br>Trajanje </br>Založba in leto izdaje </br>Datum, kraj in izvajalci krstne izvedbe in prvega posnetka. ''Kratice'': </br>FL flavta, OB oboa, CL klarinet, FG fagot. COR rog, TR trobenta, TRB pozavna. TMP timpani, PR tolkala, CEL celesta, P klavir, CMB čembalo, ORG orgle, H harfa. STR godala, VL violina, VLA viola, VC violončelo, CB kontrabas. </br>Glas: (SATB) mešani zbor, S sopran, A alt, MS mezzo sopran, T tenor, BAR bariton, B bas, RE pripovedovalec. ==Orkesterske skladbe== ===Simfonije=== '''Komorna simfonija''' (1954) </br>TMP,CEL/godalni kvartet/STR </br>21' </br>EDSS (Edicije [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]) '''Te Deum''' (1956) </br>S, A, T, B (SATB)/2222/3220/STR </br>20' </br>Posvečeno umetniku Emilu Wachterju. '''Sire Halewyn''', simfonična drama v 14 slikah (1960) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/ STR </br>50' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. Krstna izvedba leta 1968 v [[Metz]]u - Simfonični orkester iz Metza pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1983 - [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod vodstvom [[Anton Nanut|Antona Nanuta]]. Glej tudi Flamska legenda, v razdelku Baleti. '''Simfonija št 2''', za godala (1965) </br>24' </br>EMT (Éditions musicales transatlantiques), 1966 </br>Krstna izvedba l. 1966 v [[Strasbourg]]u - Filharmonični orkester iz Strasbourga pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1991 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Koncertna uvertura''' (1967 - rev. 1992) </br>2222/3220/TMP,H/STR </br>9' </br>EMT </br>Krstna izvedba l. 1970 v [[Nica|Nici]] - Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1977 za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] - Orkester evropske unije glasbenih šol (EMU) pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. '''Simfonija št 3''' (1973 - rev. 1976) [[Slika:Božidar Kantušer Symphony no 3 - III. mvt.wav|thumb|Presto (3. stavek od treh) - digitalno upodabljanje]] </br>2223/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>24' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1980 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). '''Koeksistenca št 1''', za komorni orkester (1977) </br>FL,TRB,PR/STR </br>12' </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1977 v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] - Komorni orkester ''RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Uroš Lajovic|Uroša Lajovica]]. Posnetek za ''RTV Slovenija''. '''Simfonija št 4''' (1981) </br>3333/4431/TMP,5 PR/STR </br>20' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1984 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). Krstna izvedba l. 2005, na dvajseto obletnico [[Festival Ljubljana#Slovenski glasbeni dnevi|Slovenskih glasbenih dnevih]] (Festival Ljubljana) - isti orkester, pod vodstvom [[En Shao]]-ja. '''"Eppur si muove"''' (1985) </br>Godala </br>14' </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem Domu]] - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom Volkerja Rohdeja (posnetek v živo). Posnetek l. 1987 z istim orkestrom, pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Naplavine II''' (1992) </br>RE/A/FL,CB,PR/2222/4230/TMP,PR,H,/STR </br>21' </br>EDSS </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses. Posnetek l. 1993 - [[Jurij Souček]] RE, Sabira Hajdarović MS, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Nikolaj Žličar|Nikolaja Žličarja]]. Glej Naplavine (1987), v razdelku Komorne skladbe/Razno. ===Koncerti=== '''Glasba za violončelo in orkester''' (1962) </br>VC/2221/2110/TMP,PR/STR </br>16' </br>EFM (Editions Françaises de Musique), pri Gérard Billaudot Éditeur </br>Naročilo francoske radiotelevizije (ORTF). Krstna izvzdba l. 1973 - Germaine Teuillères in Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Pola Mulea. '''Koncert za flavto''', godalni orkester in tolkala (1962 - rev. 1966) </br>20' </br>EDSS </br>Krstna izvedba za francosko televizijo (ORTF) l. 1965 - Roger Bourdin in orkester Collegium Musicum iz ''Strasbourga'' pod vodstvom Rogera Delagea (Ina posnetek vsebuje tudi intervju skladatelja s Lucienne Bernadac). Radijski posnetek l. 1968 - [[Fedja Rupel]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Samo Hubad|Sama Hubada]]. '''Koncert za violončelo''' in orkester (1966) </br>VC/2222/4220/TMP,PR/STR </br>22' </br>EFM-Billaudot </br>Prva izvedba in posnetek l. 1977 - [[Miloš Mlejnik]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Sama Hubada''. Posnetek je kasneje izšel na LP plošči in dobil letno nagrado za najboljši posnetek v Jugoslaviji (na drugi strani plošče je godalni kvartet št 4). '''Koncert za kontrabas in violo''' in orkester (1994) </br>VLA,CB/2222/4220/TMP,PR,H/STR </br>22' </br>Prva izvedba l. 1996 - [[Franc Avsenek]] VLA, Budislav Vidrih CB, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. ==Baleti in Opera== ===Baleti=== '''Zver iz Vaccarèsa''' (1962) </br>FL/PR/STR </br>20' </br>Scenarij po romanu Josepha d'Arbauda. Glej koncert za flavto. '''Dve sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Premiera l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek: glej Dve sliki, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Kresna noč''' (1964) </br>6 PR </br>20' </br>Televizijska premiera (''RTV Slovenija'') l. 1979 - koreografija [[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]]. Glej tudi Suita v štirih stavkih za tolkala, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Flamska legenda''', v dveh dejanjih (1983) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>90' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. </br>Premiera l. 1985 v Mariboru na petinšesdeseto obletnico [[SNG Maribor|Slovenske Opere v Mariboru]]. Predstave do l. 1986. Koreografija: Vlasto Dedović. Solist: Vojko Vidmar. Orkester je vodil Boris Švara. Glej tudi Sire Halewyn, simfonična drama (1960) v razdelku Simfonije. ===Opera=== '''Na Božični večer''', v enem dejanju (nedokončano) </br>A,T,Bar,B,(SATB)/Igralka, RE/2222/4230/TMP,PR,H,CMB,P,Synt/STR </br>Po kratki zgodbi [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Čehova]] (1883). ==Komorne skladbe== ===Godalni kvarteti=== '''Godalni kvartet št 1''' (1953 - rev. 1983) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 2nd mvt]] II. * Krstna izvedba l. 1955 v Parizu (Institut d'Art) - Zaven Melikian, Jean Verdier, Pierre Lefebvre, Viktor Jakovčić. '''Godalni kvartet št 2''' (1959) * 17' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba in posnetek l. 1982 v Ljubljani - [[Slovenski godalni kvartet]] (Božo Mihelčič, [[Karel Žužek]], ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 3''' (1961) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba l. 1965 za France Culture (kulturni program francoskega radia) - godalni kvartet ORTF (Jean Dumont, Jacques Dejean, Marc Carles, Robert Salles). Posnetek l. 1975 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Slavko Zimšek]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 4''' (1980) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - I. & II. mvts.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - I. & II. mvts]] I. & II. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - III. mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - IV. mvt]] IV. * Prva izvedba l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Zagrebški godalni kvartet (Đorđe Trkulja, Marija Cobenzl, Ante Živković, Josip Stojanović). Posnetek je izšel na LP plošči (na drugi strani plošče je koncert za violončelo). '''Godalni kvartet št 5''' (1983) * 18' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 4th mvt]] IV. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - V. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 5th mvt]] V. * Naročilo ''Slovenskega godalnega kvarteta''. Prva izvedba in posnetek l. 1984 - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar) '''Godalni kvartet št 6''' (1984) * 20'30 * <br/> [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 4th mvt]] IV. * Naročilo Zagrebškega godalnega kvarteta. Prva izvedba in posnetek l. 1984 v Ljubljani - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 7''' (1987-88) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 4th mvt]] IV. * Posvečeno [[Leon Engelman (pianist)|Leonu Engelmanu]]. Krstna izvedba l. 1989 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Monika Skalar]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar), za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana). ''Vseh sedem kvartetov je založil Marc Lombard.'' ===Razno=== '''Dve Sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Krstna izvedba l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek l. 1979 za ''RTV Slovenija'' - Ansambel Slavko Osterc pod vodstvom [[Ivo Petrić|Iva Petrića]]. '''Sonata da Camera''' (1963) [[Slika:Božidar Kantušer - Sonata da camera (1963).wav|thumb|Sonata da Camera (digitalno upodabljanje)]] </br>FL, VL, VC et P </br>10' </br>Naročilo: Quatuor Instrumental de Paris. Krstna izvedba l. 1964 v Parizu (Salle Gaveau) - Quatuor Instrumental de Paris: Janine Volant-Panel VL, Maryse Gauci FL, Mireille Reculard VC, Elsa Menat P. '''Suita v štirih stavkih za tolkala''' (1964 - rev. 1979) </br>6 PR </br>20' </br>Naročilo: Groupe instrumental à percussion iz ''Strasbourga''. Krstna izvedba l. 1978 v [[Radenci]]h na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - Ljubljanski tolkalni ansambel ([[Boris Šurbek]], Jože Mihelčič, Anton Gradišek, Darko Gorenc, Franc Krušič, Miha Juvan). Revidirano l. 1979: Štirje stavki za tolkala, za 4 PR (18'). Glej Kresna noč v razdelku Baleti. '''Hommage à Igor Stravinski''', preludij za 7 instrumentov (1982) </br>CL,FG/TR,TRB/PR/VL,CB, </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu - Camerata [[Tübingen]] pod vodstvom Alexandra Šumskega. Posnetek l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - ansambel pod vodstvom [[Kristijan Ukmar|Kristijana Ukmarja]]. '''Naplavine I''' (1987) </br>RE,A(MS)/FL,CB,PR,magnetofonski trak </br>21' </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses (prevod Oblak/Pevel). Krstna izvedba l. 1987 v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana) - I. Zavrh RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petelin FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, [[Bor Turel]] magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Posnetek l. 1987 za ''RTV Slovenija'' - Milan Marinič RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petrač FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, ''Bor Turel'' magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Glej tudi Naplavine II (1992) v razdelku Simfonije. '''Consolamentum''' (1988) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>17' </br>Poezija: Claude Boutet '''Koeksistenca št 2''' (1989) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>18' </br>Krstna izvedba l. 1990 v ''Slovenski filharmoniji'' - Sabira Hajdarović MS, [[Alojz Zupan]] CL, ''Boris Šurbek'' PR, [[Aci Bertoncelj]] P, Budislav Vidrih CB. Glej Consolamentum (1988). '''Quintetto d'Archi''' (1989) </br>2VL,VLA,VC,CB </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1996 v [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnesu]] s člani Orkestra Léon Barzin, v okviru koncerta posvečenega petinsedemdesetemu rojstenemu dnevu komponista. '''Incantation''' (1992) </br>OB,CL,VL,VLA,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v ''Slovenski filharmoniji'' - Prokofjev Kvintet ([[Matej Šarc]] OB, [[Jurij Jenko]] CL, [[Tomaž Lorenz]] VL, Svava Bernharðsdóttir VLA, Zoran Marković CB). Posnetek l. 1995 za CD-ROM Kvinteta. '''Sarajevo''', Grabdenkmal Europas (1993) </br>Instrumentalni ansambel in CB solo </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1995 na Dunaju - Orkester Jean-Louis Petit. ===Trio=== '''Trio za flavto, violo in klavir''' (1961) </br>13' </br>Krstna izvedba l. 1962 v Parizu (Salle Cortot) - Maxence Larrieu FL, Anne Queille VLA, Françoise Bonnet P. '''Largo''' - za klarinet, fagot in klavir (1969) </br>4'30 </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1970 v Trstu (Circolo della Cultura et delle Arti) - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Srečko Korošak FG, ''Leon Engelman'' P). '''Trio za violino, violončelo in klavir''' (1976 - rev. 1983) </br>13'30 </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo [[Trio Lorenz|Tria Lorenz]]. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1977 - Trio Lorenz. Krstna izvedba l. 1983 v ''Radencih'' na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - ista zasedba, posnetek v živo. '''Glasba za klarinet, violončelo in klavir''' (1977) </br>10' </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1978 - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Edvard Adamič VC, ''Leon Engelman'' P) v Parizu (Cité internationale des arts). Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1981 - ista zasedba. '''Pristopi''' - za klarinet, violo in klavir (1979) </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1985 v [[Nantes|Nantesu]] (Il Convito Musicale di Roma) - Lee Yih-Nigh CL, Pierre-Henri Xuereb VLA, Lucia Morabito P. '''4 Skice''' - za flavto, violo in klavir (1982) </br>13' </br>Založil Marc Lombard </br>Krstna izvedba l. 1982 v [[Kamnik]]u - Maja Robinšak FL, ''Franc Avsenek'' VLA, ''Leon Engelman'' P. Posnetek l. 1982 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Pristopi II''' - za klarinet, kontrabas in klavir (1987) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani ([[Križanke]]) - ''Jurij Jenko'' CL, Borut Kantušer CB, [[Bojan Gorišek]] P. Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija - ista zasedba. '''Interludij''' za violino, violončelo in harfo-ad lib (1988) </br>4' '''Trio za violino, klavir in kontrabas''' (1989) </br>13'30 </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - [[Vera Belič]] VL, Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Woodwind Trio''' (1993) </br>FL,CL,FG </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v Parizu (salon Musicora) - Trio [[Slowind]] ([[Aleš Kacjan]] FL, ''Jurij Jenko'' CL, [[Zoran Mitev]] FG). Posnetek l. 1994 za CD-ROM Tria. ===Duo=== '''Trenutek''' (1951) </br>Glas in klavir </br>Posvečeno [[Veno Pilon|Venotu Pilonu]]. Pesem [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna]]. '''Tri melodije''' za bariton in klavir (1959) (10'). Verzija 1997 za alt. </br>10' </br>Pesmi Mauricea Carêmea. Prva izvedba l. 1962 za Radio France - Louis-Jacques Rondeleux BAR in Odette Pigault P (oddajo je predstavila Jane Bathori). Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija'' - [[Samo Vremšak]] BAR in ''Leon Engelman'' P. '''Évocations''', za rog in klavir (1963) </br>9' </br>EMT 1971 </br>Prva izvedba l. 1966 za ''RTV Slovenija'' - [[Jože Falout]] COR in [[Aci Bertoncelj]] P. '''Chanson''' (1964 - rev. 1991) </br>Glas in klavir </br>3'30 </br>Pesem: Charles d'Orléans (prevod [[Jože Stabej]]). Prva izvedba l. 1996 - [[Juan Vasle]] BAR in ''Leon Engelman'' P (posnetek je izšel na CD-ROMu). '''C'est grand peine...''' (1966) </br>Glas in klavir </br>4' </br>Pesem Blossevilla. '''Monolog za dva''' (1980) </br>VL,P </br>12' </br>EDSS 1990 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité Internationale des Arts) - Rodrigue Milosi VL in Georges Delvallée P. '''Srečanji''' (1980-81) </br>CB, kelska harfa </br>8' </br>Krstna izvedba l. 1981 v ''Fresnesu'' (Semaine Musicale de Fresnes) - Borut Kantušer CB in Denise Mégevand, keltska harfa. '''Duo''' za fagot in klavir (1984) </br>FG,P </br>6' </br>Prva izvedba l. 1984 za ''RTV Slovenija'' - Jože Banič FG in ''Leon Engelman'' P. '''Sospevi''' (1984) </br>FL,VLA </br>10' </br>Prva izvedba l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - Maja Robinšak FL in ''Franc Avsenek'' VLA. '''Dialog''' (1984) </br>VL,ORG </br>12'30 </br>Krstna izvedba l. 1989 v Parizu (cerkev Saint-Séverin) - Annie Jodry VL in Georges Delvallée ORG. Glej tudi Monolog za dva (1980). '''5 Chants''' za flavto in violončelo (1984) </br>FL,VC </br>11' '''Sonata''' za violino in kontrabas (1987) </br>VL,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1996 v ''Slovenski filharmoniji'' - ''Vera Belič'' VL in Borut Kantušer CB. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Odmevi tišine''' (1988) </br>CL,PR </br>16' </br>Prva izvedba l. 1989 v Ljubljani - ''Jurij Jenko'' CL in ''Boris Šurbek'' PR. '''Interludij''' (1988) </br>VL,H (in VC ad-lib) </br>4' '''Srečanje št 3''' (1989) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani (Križanke) - Borut Kantušer CB in ''Bojan Gorišek'' P. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1989 - ista zasedba. '''Three Moods''' (1990) </br>CB,P </br>15' </br>Posvečeno Gerdu Reinkeju. Krstna izvedba l. 1992 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB, Françoise Pujol P. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. '''East Side Dream št 2''' (1994) </br>VL,P </br>4' </br>Glej East side dream, za P solo. '''Improvisando št 2''' (1995) </br>Flavta v G in klavir </br>10' '''Improvisando št 1''' (1996) </br>FL,P </br>10' '''V oklepaju''' (1996) </br>Flavta v G in klavir </br>1'15 '''Iveri''' (1997) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1998 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB in Bojana Karuza P. ===Solo=== ====Klavir==== '''Preludij in Fuga''' (1946) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1953 v Parizu (La Maison des Lettres, [[Sorbonne|Sorbona]]) - Luc Ferrari. '''Tri skladbe''' (1952) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1952 v Parizu (Akademia Raymond Duncan) - Bep Geuer. '''Tri Bagatelles''' (1953 - rev. 1956) </br>5'30 </br>Krstna izvedba l. 1954 v Parizu (La Maison des Lettres, ''Sorbonne'') - Luc Ferrari. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - ''Leon Engelman''. '''Pisma moji ženi''' (1976) </br>12' </br>Krstna izvedba l. 1979 v [[Richmond, Virginija|Richmondu]] - Voya Toncitch, ki posname skladbo za Radio France, tudi l. 1979. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Leon Engelman, za radijsko oddajo posvečeno komponistu. '''Nekoč je bilo...''' (1983) </br>1'30 </br>Gérard Billaudot Éditeur (Panorama Piano - Volume 1) '''Hommage à Hugo Wolf''' (1989 - rev. 1995) </br>8' '''East Side Dream''' (1994) </br>6' </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - Bojana Karuza. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Bojana Karuza. ====Orgle==== '''Preludij in Fuga''' (1968) </br>7' </br>EMT 1972 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1973 na Festival d'été de Sceaux. Skladba je na Georges Delvalléejevi LP plošči sodobnih orgelskih del (Sonotec). Glej tudi Preludij in Fuga za klavir (1946). '''How Long...''' meditacija na Psalm 13 (1974) </br>17' </br>EDSS 1984 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1982 v [[Lille|Lillu]] (Festival du printemps de musique d'orgue) - Georges Delvallée. '''Toccata''' (1983) </br>4'30 </br>Krstna izvedba in snemanje l. 2015 - Georges Delvallée. '''Skica''' (1984) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1983 v [[Benetke|Benetkah]] (cerkev Sant'Agnese) - Georges Delvallée. '''Pet preludijev''' (1989) </br>17' </br>Posvečeno Emilu Wachterju. Krstna izvedba l. 1988 v Ettlingenu (cerkev svetega Martina) - Georges Delvallée. ''Celoten opus za orgle je posnel Georges Delvallée na CD-ju.'' ====Razno==== '''Za kontrabas solo''' (1980-81) </br>12' </br>EDSS 1988 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer, ki isto leto posname skladbo za ''RTV Slovenija''. '''Pripovedka''', za violino (1981) </br>6' </br>Naročilo ''Tomaža Lorenza''. Krstna izvedba l. 1981 v Ljubljani (koncertni atelje ''DSS'') - ''Tomaž Lorenz''. '''Sledovi''', za keltsko harfo (1982) </br>9' </br>Prva izvedba (posnetek) l. 1982 za Radio France - Denise Mégevand. == Zunanje povezave == * [https://www.calameo.com/accounts/7408226 Avtografski rokopisi Božidarja Kantušerja] (kronološka razvrstitev) * [https://bozidarkantuser.wordpress.com/ Božidar Kantušer audio] [[Kategorija:Seznami glasbenih del|Kantušer]] 6nhwnozxd8qtazo9m4ygpbjqkknkh9g 6773036 6773034 2026-11-01T05:58:17Z ~2026-57981-75 268222 /* Klavir */ dodal avdio 6773036 wikitext text/x-wiki Seznam po instrumentaciji (in kronološko v razdelkih) temelji na faksimile kopiji rokopisov [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]] in na katalogih skladatelja. Vokalna glasba je navedena v istem seznamu. ''Model'': </br>'''Naslov''' (leto kompozicije) </br>Zasedba </br>Trajanje </br>Založba in leto izdaje </br>Datum, kraj in izvajalci krstne izvedbe in prvega posnetka. ''Kratice'': </br>FL flavta, OB oboa, CL klarinet, FG fagot. COR rog, TR trobenta, TRB pozavna. TMP timpani, PR tolkala, CEL celesta, P klavir, CMB čembalo, ORG orgle, H harfa. STR godala, VL violina, VLA viola, VC violončelo, CB kontrabas. </br>Glas: (SATB) mešani zbor, S sopran, A alt, MS mezzo sopran, T tenor, BAR bariton, B bas, RE pripovedovalec. ==Orkesterske skladbe== ===Simfonije=== '''Komorna simfonija''' (1954) </br>TMP,CEL/godalni kvartet/STR </br>21' </br>EDSS (Edicije [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]) '''Te Deum''' (1956) </br>S, A, T, B (SATB)/2222/3220/STR </br>20' </br>Posvečeno umetniku Emilu Wachterju. '''Sire Halewyn''', simfonična drama v 14 slikah (1960) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/ STR </br>50' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. Krstna izvedba leta 1968 v [[Metz]]u - Simfonični orkester iz Metza pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1983 - [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod vodstvom [[Anton Nanut|Antona Nanuta]]. Glej tudi Flamska legenda, v razdelku Baleti. '''Simfonija št 2''', za godala (1965) </br>24' </br>EMT (Éditions musicales transatlantiques), 1966 </br>Krstna izvedba l. 1966 v [[Strasbourg]]u - Filharmonični orkester iz Strasbourga pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1991 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Koncertna uvertura''' (1967 - rev. 1992) </br>2222/3220/TMP,H/STR </br>9' </br>EMT </br>Krstna izvedba l. 1970 v [[Nica|Nici]] - Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1977 za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] - Orkester evropske unije glasbenih šol (EMU) pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. '''Simfonija št 3''' (1973 - rev. 1976) [[Slika:Božidar Kantušer Symphony no 3 - III. mvt.wav|thumb|Presto (3. stavek od treh) - digitalno upodabljanje]] </br>2223/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>24' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1980 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). '''Koeksistenca št 1''', za komorni orkester (1977) </br>FL,TRB,PR/STR </br>12' </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1977 v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] - Komorni orkester ''RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Uroš Lajovic|Uroša Lajovica]]. Posnetek za ''RTV Slovenija''. '''Simfonija št 4''' (1981) </br>3333/4431/TMP,5 PR/STR </br>20' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1984 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). Krstna izvedba l. 2005, na dvajseto obletnico [[Festival Ljubljana#Slovenski glasbeni dnevi|Slovenskih glasbenih dnevih]] (Festival Ljubljana) - isti orkester, pod vodstvom [[En Shao]]-ja. '''"Eppur si muove"''' (1985) </br>Godala </br>14' </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem Domu]] - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom Volkerja Rohdeja (posnetek v živo). Posnetek l. 1987 z istim orkestrom, pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Naplavine II''' (1992) </br>RE/A/FL,CB,PR/2222/4230/TMP,PR,H,/STR </br>21' </br>EDSS </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses. Posnetek l. 1993 - [[Jurij Souček]] RE, Sabira Hajdarović MS, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Nikolaj Žličar|Nikolaja Žličarja]]. Glej Naplavine (1987), v razdelku Komorne skladbe/Razno. ===Koncerti=== '''Glasba za violončelo in orkester''' (1962) </br>VC/2221/2110/TMP,PR/STR </br>16' </br>EFM (Editions Françaises de Musique), pri Gérard Billaudot Éditeur </br>Naročilo francoske radiotelevizije (ORTF). Krstna izvzdba l. 1973 - Germaine Teuillères in Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Pola Mulea. '''Koncert za flavto''', godalni orkester in tolkala (1962 - rev. 1966) </br>20' </br>EDSS </br>Krstna izvedba za francosko televizijo (ORTF) l. 1965 - Roger Bourdin in orkester Collegium Musicum iz ''Strasbourga'' pod vodstvom Rogera Delagea (Ina posnetek vsebuje tudi intervju skladatelja s Lucienne Bernadac). Radijski posnetek l. 1968 - [[Fedja Rupel]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Samo Hubad|Sama Hubada]]. '''Koncert za violončelo''' in orkester (1966) </br>VC/2222/4220/TMP,PR/STR </br>22' </br>EFM-Billaudot </br>Prva izvedba in posnetek l. 1977 - [[Miloš Mlejnik]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Sama Hubada''. Posnetek je kasneje izšel na LP plošči in dobil letno nagrado za najboljši posnetek v Jugoslaviji (na drugi strani plošče je godalni kvartet št 4). '''Koncert za kontrabas in violo''' in orkester (1994) </br>VLA,CB/2222/4220/TMP,PR,H/STR </br>22' </br>Prva izvedba l. 1996 - [[Franc Avsenek]] VLA, Budislav Vidrih CB, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. ==Baleti in Opera== ===Baleti=== '''Zver iz Vaccarèsa''' (1962) </br>FL/PR/STR </br>20' </br>Scenarij po romanu Josepha d'Arbauda. Glej koncert za flavto. '''Dve sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Premiera l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek: glej Dve sliki, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Kresna noč''' (1964) </br>6 PR </br>20' </br>Televizijska premiera (''RTV Slovenija'') l. 1979 - koreografija [[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]]. Glej tudi Suita v štirih stavkih za tolkala, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Flamska legenda''', v dveh dejanjih (1983) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>90' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. </br>Premiera l. 1985 v Mariboru na petinšesdeseto obletnico [[SNG Maribor|Slovenske Opere v Mariboru]]. Predstave do l. 1986. Koreografija: Vlasto Dedović. Solist: Vojko Vidmar. Orkester je vodil Boris Švara. Glej tudi Sire Halewyn, simfonična drama (1960) v razdelku Simfonije. ===Opera=== '''Na Božični večer''', v enem dejanju (nedokončano) </br>A,T,Bar,B,(SATB)/Igralka, RE/2222/4230/TMP,PR,H,CMB,P,Synt/STR </br>Po kratki zgodbi [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Čehova]] (1883). ==Komorne skladbe== ===Godalni kvarteti=== '''Godalni kvartet št 1''' (1953 - rev. 1983) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 2nd mvt]] II. * Krstna izvedba l. 1955 v Parizu (Institut d'Art) - Zaven Melikian, Jean Verdier, Pierre Lefebvre, Viktor Jakovčić. '''Godalni kvartet št 2''' (1959) * 17' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba in posnetek l. 1982 v Ljubljani - [[Slovenski godalni kvartet]] (Božo Mihelčič, [[Karel Žužek]], ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 3''' (1961) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba l. 1965 za France Culture (kulturni program francoskega radia) - godalni kvartet ORTF (Jean Dumont, Jacques Dejean, Marc Carles, Robert Salles). Posnetek l. 1975 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Slavko Zimšek]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 4''' (1980) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - I. & II. mvts.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - I. & II. mvts]] I. & II. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - III. mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - IV. mvt]] IV. * Prva izvedba l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Zagrebški godalni kvartet (Đorđe Trkulja, Marija Cobenzl, Ante Živković, Josip Stojanović). Posnetek je izšel na LP plošči (na drugi strani plošče je koncert za violončelo). '''Godalni kvartet št 5''' (1983) * 18' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 4th mvt]] IV. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - V. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 5th mvt]] V. * Naročilo ''Slovenskega godalnega kvarteta''. Prva izvedba in posnetek l. 1984 - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar) '''Godalni kvartet št 6''' (1984) * 20'30 * <br/> [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 4th mvt]] IV. * Naročilo Zagrebškega godalnega kvarteta. Prva izvedba in posnetek l. 1984 v Ljubljani - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 7''' (1987-88) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 4th mvt]] IV. * Posvečeno [[Leon Engelman (pianist)|Leonu Engelmanu]]. Krstna izvedba l. 1989 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Monika Skalar]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar), za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana). ''Vseh sedem kvartetov je založil Marc Lombard.'' ===Razno=== '''Dve Sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Krstna izvedba l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek l. 1979 za ''RTV Slovenija'' - Ansambel Slavko Osterc pod vodstvom [[Ivo Petrić|Iva Petrića]]. '''Sonata da Camera''' (1963) [[Slika:Božidar Kantušer - Sonata da camera (1963).wav|thumb|Sonata da Camera (digitalno upodabljanje)]] </br>FL, VL, VC et P </br>10' </br>Naročilo: Quatuor Instrumental de Paris. Krstna izvedba l. 1964 v Parizu (Salle Gaveau) - Quatuor Instrumental de Paris: Janine Volant-Panel VL, Maryse Gauci FL, Mireille Reculard VC, Elsa Menat P. '''Suita v štirih stavkih za tolkala''' (1964 - rev. 1979) </br>6 PR </br>20' </br>Naročilo: Groupe instrumental à percussion iz ''Strasbourga''. Krstna izvedba l. 1978 v [[Radenci]]h na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - Ljubljanski tolkalni ansambel ([[Boris Šurbek]], Jože Mihelčič, Anton Gradišek, Darko Gorenc, Franc Krušič, Miha Juvan). Revidirano l. 1979: Štirje stavki za tolkala, za 4 PR (18'). Glej Kresna noč v razdelku Baleti. '''Hommage à Igor Stravinski''', preludij za 7 instrumentov (1982) </br>CL,FG/TR,TRB/PR/VL,CB, </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu - Camerata [[Tübingen]] pod vodstvom Alexandra Šumskega. Posnetek l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - ansambel pod vodstvom [[Kristijan Ukmar|Kristijana Ukmarja]]. '''Naplavine I''' (1987) </br>RE,A(MS)/FL,CB,PR,magnetofonski trak </br>21' </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses (prevod Oblak/Pevel). Krstna izvedba l. 1987 v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana) - I. Zavrh RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petelin FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, [[Bor Turel]] magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Posnetek l. 1987 za ''RTV Slovenija'' - Milan Marinič RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petrač FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, ''Bor Turel'' magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Glej tudi Naplavine II (1992) v razdelku Simfonije. '''Consolamentum''' (1988) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>17' </br>Poezija: Claude Boutet '''Koeksistenca št 2''' (1989) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>18' </br>Krstna izvedba l. 1990 v ''Slovenski filharmoniji'' - Sabira Hajdarović MS, [[Alojz Zupan]] CL, ''Boris Šurbek'' PR, [[Aci Bertoncelj]] P, Budislav Vidrih CB. Glej Consolamentum (1988). '''Quintetto d'Archi''' (1989) </br>2VL,VLA,VC,CB </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1996 v [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnesu]] s člani Orkestra Léon Barzin, v okviru koncerta posvečenega petinsedemdesetemu rojstenemu dnevu komponista. '''Incantation''' (1992) </br>OB,CL,VL,VLA,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v ''Slovenski filharmoniji'' - Prokofjev Kvintet ([[Matej Šarc]] OB, [[Jurij Jenko]] CL, [[Tomaž Lorenz]] VL, Svava Bernharðsdóttir VLA, Zoran Marković CB). Posnetek l. 1995 za CD-ROM Kvinteta. '''Sarajevo''', Grabdenkmal Europas (1993) </br>Instrumentalni ansambel in CB solo </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1995 na Dunaju - Orkester Jean-Louis Petit. ===Trio=== '''Trio za flavto, violo in klavir''' (1961) </br>13' </br>Krstna izvedba l. 1962 v Parizu (Salle Cortot) - Maxence Larrieu FL, Anne Queille VLA, Françoise Bonnet P. '''Largo''' - za klarinet, fagot in klavir (1969) </br>4'30 </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1970 v Trstu (Circolo della Cultura et delle Arti) - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Srečko Korošak FG, ''Leon Engelman'' P). '''Trio za violino, violončelo in klavir''' (1976 - rev. 1983) </br>13'30 </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo [[Trio Lorenz|Tria Lorenz]]. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1977 - Trio Lorenz. Krstna izvedba l. 1983 v ''Radencih'' na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - ista zasedba, posnetek v živo. '''Glasba za klarinet, violončelo in klavir''' (1977) </br>10' </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1978 - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Edvard Adamič VC, ''Leon Engelman'' P) v Parizu (Cité internationale des arts). Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1981 - ista zasedba. '''Pristopi''' - za klarinet, violo in klavir (1979) </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1985 v [[Nantes|Nantesu]] (Il Convito Musicale di Roma) - Lee Yih-Nigh CL, Pierre-Henri Xuereb VLA, Lucia Morabito P. '''4 Skice''' - za flavto, violo in klavir (1982) </br>13' </br>Založil Marc Lombard </br>Krstna izvedba l. 1982 v [[Kamnik]]u - Maja Robinšak FL, ''Franc Avsenek'' VLA, ''Leon Engelman'' P. Posnetek l. 1982 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Pristopi II''' - za klarinet, kontrabas in klavir (1987) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani ([[Križanke]]) - ''Jurij Jenko'' CL, Borut Kantušer CB, [[Bojan Gorišek]] P. Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija - ista zasedba. '''Interludij''' za violino, violončelo in harfo-ad lib (1988) </br>4' '''Trio za violino, klavir in kontrabas''' (1989) </br>13'30 </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - [[Vera Belič]] VL, Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Woodwind Trio''' (1993) </br>FL,CL,FG </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v Parizu (salon Musicora) - Trio [[Slowind]] ([[Aleš Kacjan]] FL, ''Jurij Jenko'' CL, [[Zoran Mitev]] FG). Posnetek l. 1994 za CD-ROM Tria. ===Duo=== '''Trenutek''' (1951) </br>Glas in klavir </br>Posvečeno [[Veno Pilon|Venotu Pilonu]]. Pesem [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna]]. '''Tri melodije''' za bariton in klavir (1959) (10'). Verzija 1997 za alt. </br>10' </br>Pesmi Mauricea Carêmea. Prva izvedba l. 1962 za Radio France - Louis-Jacques Rondeleux BAR in Odette Pigault P (oddajo je predstavila Jane Bathori). Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija'' - [[Samo Vremšak]] BAR in ''Leon Engelman'' P. '''Évocations''', za rog in klavir (1963) </br>9' </br>EMT 1971 </br>Prva izvedba l. 1966 za ''RTV Slovenija'' - [[Jože Falout]] COR in [[Aci Bertoncelj]] P. '''Chanson''' (1964 - rev. 1991) </br>Glas in klavir </br>3'30 </br>Pesem: Charles d'Orléans (prevod [[Jože Stabej]]). Prva izvedba l. 1996 - [[Juan Vasle]] BAR in ''Leon Engelman'' P (posnetek je izšel na CD-ROMu). '''C'est grand peine...''' (1966) </br>Glas in klavir </br>4' </br>Pesem Blossevilla. '''Monolog za dva''' (1980) </br>VL,P </br>12' </br>EDSS 1990 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité Internationale des Arts) - Rodrigue Milosi VL in Georges Delvallée P. '''Srečanji''' (1980-81) </br>CB, kelska harfa </br>8' </br>Krstna izvedba l. 1981 v ''Fresnesu'' (Semaine Musicale de Fresnes) - Borut Kantušer CB in Denise Mégevand, keltska harfa. '''Duo''' za fagot in klavir (1984) </br>FG,P </br>6' </br>Prva izvedba l. 1984 za ''RTV Slovenija'' - Jože Banič FG in ''Leon Engelman'' P. '''Sospevi''' (1984) </br>FL,VLA </br>10' </br>Prva izvedba l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - Maja Robinšak FL in ''Franc Avsenek'' VLA. '''Dialog''' (1984) </br>VL,ORG </br>12'30 </br>Krstna izvedba l. 1989 v Parizu (cerkev Saint-Séverin) - Annie Jodry VL in Georges Delvallée ORG. Glej tudi Monolog za dva (1980). '''5 Chants''' za flavto in violončelo (1984) </br>FL,VC </br>11' '''Sonata''' za violino in kontrabas (1987) </br>VL,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1996 v ''Slovenski filharmoniji'' - ''Vera Belič'' VL in Borut Kantušer CB. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Odmevi tišine''' (1988) </br>CL,PR </br>16' </br>Prva izvedba l. 1989 v Ljubljani - ''Jurij Jenko'' CL in ''Boris Šurbek'' PR. '''Interludij''' (1988) </br>VL,H (in VC ad-lib) </br>4' '''Srečanje št 3''' (1989) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani (Križanke) - Borut Kantušer CB in ''Bojan Gorišek'' P. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1989 - ista zasedba. '''Three Moods''' (1990) </br>CB,P </br>15' </br>Posvečeno Gerdu Reinkeju. Krstna izvedba l. 1992 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB, Françoise Pujol P. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. '''East Side Dream št 2''' (1994) </br>VL,P </br>4' </br>Glej East side dream, za P solo. '''Improvisando št 2''' (1995) </br>Flavta v G in klavir </br>10' '''Improvisando št 1''' (1996) </br>FL,P </br>10' '''V oklepaju''' (1996) </br>Flavta v G in klavir </br>1'15 '''Iveri''' (1997) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1998 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB in Bojana Karuza P. ===Solo=== ====Klavir==== '''Preludij in Fuga''' (1946) </br>[[Slika:Božidar Kantušer - Fugue (for piano, 1946).wav|Fuga (za klavir) - digitalno upodabljanje]] Fuga </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1953 v Parizu (La Maison des Lettres, [[Sorbonne|Sorbona]]) - Luc Ferrari. '''Tri skladbe''' (1952) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1952 v Parizu (Akademia Raymond Duncan) - Bep Geuer. '''Tri Bagatelles''' (1953 - rev. 1956) </br>5'30 </br>Krstna izvedba l. 1954 v Parizu (La Maison des Lettres, ''Sorbonne'') - Luc Ferrari. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - ''Leon Engelman''. '''Pisma moji ženi''' (1976) </br>12' </br>Krstna izvedba l. 1979 v [[Richmond, Virginija|Richmondu]] - Voya Toncitch, ki posname skladbo za Radio France, tudi l. 1979. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Leon Engelman, za radijsko oddajo posvečeno komponistu. '''Nekoč je bilo...''' (1983) </br>1'30 </br>Gérard Billaudot Éditeur (Panorama Piano - Volume 1) '''Hommage à Hugo Wolf''' (1989 - rev. 1995) </br>8' '''East Side Dream''' (1994) </br>6' </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - Bojana Karuza. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Bojana Karuza. ====Orgle==== '''Preludij in Fuga''' (1968) </br>7' </br>EMT 1972 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1973 na Festival d'été de Sceaux. Skladba je na Georges Delvalléejevi LP plošči sodobnih orgelskih del (Sonotec). Glej tudi Preludij in Fuga za klavir (1946). '''How Long...''' meditacija na Psalm 13 (1974) </br>17' </br>EDSS 1984 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1982 v [[Lille|Lillu]] (Festival du printemps de musique d'orgue) - Georges Delvallée. '''Toccata''' (1983) </br>4'30 </br>Krstna izvedba in snemanje l. 2015 - Georges Delvallée. '''Skica''' (1984) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1983 v [[Benetke|Benetkah]] (cerkev Sant'Agnese) - Georges Delvallée. '''Pet preludijev''' (1989) </br>17' </br>Posvečeno Emilu Wachterju. Krstna izvedba l. 1988 v Ettlingenu (cerkev svetega Martina) - Georges Delvallée. ''Celoten opus za orgle je posnel Georges Delvallée na CD-ju.'' ====Razno==== '''Za kontrabas solo''' (1980-81) </br>12' </br>EDSS 1988 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer, ki isto leto posname skladbo za ''RTV Slovenija''. '''Pripovedka''', za violino (1981) </br>6' </br>Naročilo ''Tomaža Lorenza''. Krstna izvedba l. 1981 v Ljubljani (koncertni atelje ''DSS'') - ''Tomaž Lorenz''. '''Sledovi''', za keltsko harfo (1982) </br>9' </br>Prva izvedba (posnetek) l. 1982 za Radio France - Denise Mégevand. == Zunanje povezave == * [https://www.calameo.com/accounts/7408226 Avtografski rokopisi Božidarja Kantušerja] (kronološka razvrstitev) * [https://bozidarkantuser.wordpress.com/ Božidar Kantušer audio] [[Kategorija:Seznami glasbenih del|Kantušer]] jdyxqt4o1cbvaonij4htu1wex7lih01 Štefa Strojnik 0 327336 6772779 6606811 2026-10-31T13:35:23Z Yerpo 8417 dp 6772779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Štefa Strojnik | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> |spouse = [[Romeo Strojnik]] | parents = Franc Bunc <br /> Frančiška Bunc (roj. Miklavčič) | children = [[Aleš Strojnik]] | relatives = }} '''Štefa Strojnik''' (r. Bunc), [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]] in [[pisateljica]], * [[19. oktober]] [[1891]], [[Ljubljana]], † [[19. april]] [[1952]], Ljubljana. == Življenje in delo == Rodila se je v družini [[sodišče|sodnega]] uradnika Franca Bunca. Ljudsko, meščansko šolo in učiteljišče je obiskovala v rojstnem mestu. Po končanem šolanju je v letih 1910−1918 poučevala na zavodu Družbe sv. Cirila in Metoda v Koloniji pri [[Trst]]u. Po [[Italija|italijanski]] [[okupacija|okupaciji]] 1918 se je vrnila v Ljubljano in se tu poročila z inženirjem [[Romeo Strojnik|Romeom Strojnikom]]. Svojo prvo [[črtica (književnost)|črtico]] ''K solncu in rožam'' je objavila leta 1911 v mesečniku za književnost, umetnost in prosveto ''Slovan''. V letih 1924−1935 je objavila več vzgojnih [[članek|člankov]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. </ref> Napisala je tudi [[roman]]a ''Zbegano gnezdo'' {{COBISS|ID=71148288}} in ''Jastreb kroži''. {{COBISS|ID=5353017}} Z možem Romeom sta imela sina [[Aleš Strojnik|Aleša]] (1921–1995), ki se je uveljavil kot elektroinženir.<ref name="SloBio">{{SloBio|id=624430 |avtor=[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Leskovšek, Drago]] |ime=Strojnik, Aleš |vir=SBL}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strojnik, Štefa}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] afddkfewu83maz7uypzfoz8gojma6gf Prisekani oktaeder 0 342728 6772777 6771335 2026-10-31T13:32:12Z Д.Ильин 115952 6772777 wikitext text/x-wiki {| class=wikitable width=320 style="float:right;margin-left:1em" ! style="background-color:#e7dcc3;" colspan=2 | {{PAGENAME}} |- | style="text-align:center;" colspan=2 | [[slika:Truncatedoctahedron.svg|250px]] <br /> [[:slika:Truncatedoctahedron.gif|(animacija)]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" width=105 | vrsta || [[arhimedsko telo]] <br /> [[uniformni polieder]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]||F = 14, E = 36, <br /> V =24 (χ = 2) |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[stranska ploskev|stranske ploskve]] na stran || 6{[[kvadrat (geometrija)|4]]} + 8{[[šestkotnik|6]]} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Conwayjeva notacija poliedrov|Conwayjev zapis]] || tO <br /> bT |- | rowspan=2 style="background-color:#e7dcc3" | [[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]] || t{3,4} <br /> tr{3,3} ali <math>t\begin{Bmatrix} 3 \\ 3 \end{Bmatrix}</math> |- || t<sub>0,1</sub>{3,4} ali t<sub>0,1,2</sub>{3,3} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Wythoffov simbol]] || | 2 4 &#124; 3 <br /> 3 3 2 &#124; |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[Coxeter-Dinkinov diagram]] || {{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}} |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[seznam grup sferne simetrije|simetrija]]|| [[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]], B<sub>3</sub>, [4,3], (*432), red 48 <br /> [[tetraedrska simetrija|T<sub>h</sub>]], [3,3] in (*332), red 24 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[točkovna grupa v treh razsežnostih|vrtilna grupa]] || [[oktaedrska simetrija|O]], [4,3]<sup>+</sup>, (432), red 24 |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[diedrski kot]] || |4-6: cos(-1/√3) = 125º 15′ 51″ <br /> 6-6: cos(-1/3) = 109º 28′ 16″ |- | style="background-color:#e7dcc3;" | [[uniformni polieder|sklici]] || [[uniformni polieder|U<sub>08</sub>]], [[Harold ScottMacDonald Coxeter|C<sub>20</sub>]], [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W<sub>7</sub>]] |- | style="background-color:#e7dcc3;" | značilnosti || [[konveksni polieder|konveksen]] <br /> [[polpravilni polieder|polpravilen]] <br /> [[zonoeder]] <br /> [[paraleloeder]] <br /> [[permutaeder]] |- | style="text-align:center;" | [[slika:Truncated octahedron.png|120px]] <br /> obarvane stranske ploskve | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Truncated octahedron vertfig.svg|140px]] <br /> 4.6.6 <br /> ([[slika oglišč]]) |- | style="vertical-align:top;text-align:center;" | [[slika:Tetrakishexahedron.jpg|120px]] [[tetrakisni heksaeder]] <br /> ([[dualni polieder]]) | style="text-align:center;" | [[slika:Truncated Octahedron Net.svg|140px]] <br /> [[mreža telesa]] |} '''Prisekani oktaeder''' je v [[geometrija|geometriji]] [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]]. Je [[arhimedsko telo]], eno od trinajstih konveksnih [[izogonalna oblika|izogonalnih]] [[prizma|neprizmatičnih]] [[geometrijsko telo|teles]] skonstruirano z dvema ali več vrstami [[pravilni mnogokotnik|pravilnih mnogokotniških]] [[stranska ploskev|stranskih ploskev]]. Ima [[14 (število)|štirinajst]] pravilnih [[stranska ploskev|stranskih ploskev]], od tega šest [[kvadrat (geometrija)|kvadratnih]] in osem [[šestkotnik|šestkotniških]], ter 36 [[rob (geometrija)|robov]] in 24 [[oglišče|oglišč]]. Vsaka izmed stranskih ploskev ima [[točkovno zrcaljenje|točkovno simetrijo]] in je tako prisekani oktaeder ali [[zonoeder]]. Če ima prvotni prisekani oktaeder enotski rob (rob z dolžino 1), ima njegov dualni [[tetrakisni heksaeder]] rob z dolžino <math>\tfrac{9}{8}\scriptstyle {\sqrt{2}}</math> in <math>\tfrac{3}{2}\scriptstyle{\sqrt{2}}</math>. == Konstrukcija == {| align=center |[[Slika:Truncated_Octahedron_with_Construction.svg]] |width=50px|&nbsp; |[[Slika:Square Pyramid.svg]] |} Prisekani oktaeder se lahko konstruira iz pravilnega [[oktaeder|oktaedra]], ki ima dolžino stranice 3''a'', tako, da se odstrani šest [[kvadratna piramida|kvadratnih piramid]] s pravimi koti, po eno za vsako oglišče. Te piramide imajo dolžino stranice ''a'' in stransko dolžino ''e'' pri ''a''. Tako tvorijo [[enakostranični trikotnik|enakostranične trikotnike]]. Ploščina osnovnice je ''a''<sup>2</sup>. Ta oblika je podobna polovici oktaedra [[Johnsonovo telo|Johnsonovega telesa]] J<sub>1</sub>. Iz značilnosti kvadratne piramide se lahko najde poševno višino ''s'' in višino piramide ''h'': : <math> h = \sqrt{e^2-\frac{1}{2}a^2}=\frac{\sqrt{2}}{2}a \!\, , </math> : <math> s = \sqrt{h^2 + \frac{1}{4}a^2} = \sqrt{\frac{1}{2}a^2 + \frac{1}{4}a^2}=\frac{\sqrt{3}}{2}a \!\, . </math> Prostornina piramide je dana z ''V'': : <math> V = \frac{1}{3}a^2h = \frac{\sqrt{2}}{6}a^3 \!\, . </math> Ker se je odstranilo šest piramid, se s tem izgubi prostornino <math>\scriptstyle {\sqrt{2}a^3}</math>. == Kartezične koordinate in permutoeder == Vse [[permutacija|permutacije]] vrednosti (0, ±1, ±2) so [[kartezični koordinatni sistem|kartezične koordinate]] oglišč [[prisekanost (geometrija)|prisekanega]] [[oktaeder|oktaedra]] z dolžino roba ''a'' = &radic; 2, ki leži v izhodišču. Oglišča so tako vogali 12 pravokotnikov, ki imajo daljše robove vzporedne s koordinatnimi osmi. Vektorji na robovih imajo kartezične koordinate (0, ±1,±1) in njihove permutacije. Pravokotnice na stranske ploskve za šest kvadratnih stranskih ploskev so (0,0, ±1), (0, ±1, 0) in (±1,0,0). Pravokotnice na stranske ploskve za 8 šestkotniških stranskih ploskev je (±1/ 3&radic;3, ±1/ 3&radic;3,±1/ 3&radic;3). Skalarni produkt dveh normal na stranske ploskve je enak kosinusu diedrskega kota med sosednjima stranskima ploskvama. To pa je -1/3 ali -1/3&radic;3 Diedrski kot je približno 1,910633 radianov (to je 109,471 &deg;) za robove med dvema šestkotnikoma in 2,186276 radianov (to je 125,263 &deg;) Prisekani oktaeder se lahko prikaže tudi z mnogo bolj simetričnimi koordinatami v [[štirirazsežniprostor|štirih razsežnostih]]. Vse permutacije vrednosti (1, 2, 3, 4) tvorijo oglišča prisekanega oktaedra v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] ''x'' + ''y'' + ''z'' + ''w'' = 10. To pa pomeni, da je prisekani oktaeder [[permutoeder]] reda 4. [[Slika:Permutohedron.svg|300px]] == Površina in prostornina == [[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V'' prisekanega oktaedra z dolžino roba ''a'' sta: : <math> P = (6+12\sqrt{3}) a^2 \approx 26,7846097a^2 \!\, , </math> : <math> V = 8\sqrt{2} a^3 \approx 11,3137085a^3 \!\, . </math> == Pravokotne projekcije == Prisekani oktaeder ima pet posebnih [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|pravokotnih projekcij]] usrediščenih na oglišče, dve vrsti robov in dve vrsti stranskih ploskev (šestkotniki in kvadrati). Zadnji dve odgovarjata [[Coxeterjev element#Coxeterjeva ravnina|Coxeterjevima ravninama]] B<sub>2</sub> in A<sub>2</sub>. {|class=wikitable width=640 |+ [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|pravokotne projekcije]] |- ! usrediščeno na ! [[oglišče]] ! [[rob (geometrija)|rob]] <br /> 4-6 ! rob<br /> 6-6 ! [[stranska ploskev|stransko ploskev]] – <br /> [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]] ! stransko ploskev – <br /> [[šestkotnik]] |- ! prisekani<br />oktaeder | [[slika:Cube t12 v.png|100px]] | [[slika:Cube t12 e46.png|100px]] | [[slika:Cube t12 e66.png|100px]] | [[slika:3-cube t12_B2.svg|100px]] | [[slika:3-cube t12.svg|100px]] |- align=center ! projektivna<br />simetrija | [2] | [2] | [2] | [4] | [6] |- ! [[tetrakisni heksaeder|tetrakisni <br /> heksaeder]] | [[slika:Dual cube t12 v.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 e46.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 e66.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12 B2.png|100px]] | [[slika:Dual cube t12.svg|100px]] |} == Uniformno barvanje == Obstajata dve [[uniformno barvanje|uniformni barvanji]], eno s tetraedrsko, drugo pa z oktaedrsko simetrijo: {|class="wikitable" |- valign=top ! [[oktaedrska simetrija]] ! [[tetraedrska simetrija]]<br>([[omniprisekani tetraeder]]) |- | [[Slika:Truncated Octahedron 122 Colouring.svg|160px]]<br> barvanje 122<br>[[Wythoffov simbol]]: 2 4 | 3 | [[Slika:Truncated Octahedron 123 Colouring.svg|160px]]<br> barvanje 123<br>Wythoffov simbol: 3 3 2 | |} == Sorodni poliedri in tlakovanja == {| class="wikitable" |+ Družina uniformnih oktaederskih poliedrov |- ! [[kocka|{4,3}]] ! [[prisekana kocka|t<sub>0,1</sub>{4,3}]] ! [[kubooktaeder|t<sub>1</sub>{4,3}]] ! [[prisekani oktaeder|t<sub>0,1</sub>{3,4}]] ! [[oktaeder|{3,4}]] ! [[rombikubooktaeder|t<sub>0,2</sub>{4,3}]] ! [[prisekani kubooktaeder|t<sub>0,1,2</sub>{4,3}]] ! [[prirezana kocka|{4,3}]] ! [[tetraeder|h<sub>0</sub>{4,3}]] ! [[ikozaeder|h<sub>1,2</sub>{4,3}]] |- | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-33-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-43-h01.svg|50px]] |- ! {{CDD|node_1|4|node|3|node}} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node|4|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|4|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}} ! {{CDD|node_h|4|node|3|node}} ! {{CDD|node|4|node_h|3|node_h}} |} {| class="wikitable" width=48 |+ Družina uniformnih tetraedrskih poliedrov |- ! [[tetraeder|{3,3}]] ! [[prisekani tetraeder|t<sub>0,1</sub>{3,3}]] ! [[oktaeder|t<sub>1</sub>{3,3}]] ! [[prisekani tetraeder|t<sub>1,2</sub>{3,3}]] ! [[tetraeder|t<sub>2</sub>{3,3}]] ! [[kubooktaeder|t<sub>0,2</sub>{3,3}]] ! [[prisekani oktaeder|t<sub>0,1,2</sub>{3,3}]] ! [[prirezani tetraeder|s{3,3}]] |- align=center | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]] |- ! {{CDD|node_1|3|node|3|node}} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|3|node_1|3|node}} ! {{CDD|node|3|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node|3|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|3|node|3|node_1}} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}} ! {{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}} |} {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]<BR>&nbsp; ! *&infin;32<BR>[&infin;,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 ! colspan=4|&infin; |- align=center ! omniprisekana<br>oblika | [[Slika:Spherical_truncated_trigonal_prism.svg|60px]]<br>[[hexagonal prism|4.6.4]] | [[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|60px]]<br>[[truncated octahedron|4.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|60px]]<br>[[truncated cuboctahedron|4.6.8]] | [[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|60px]]<br>[[truncated icosidodecahedron|4.6.10]] | [[Slika:Uniform_polyhedron-63-t012.png|60px]]<br>[[prisekano trišestkotno tlakovanje|4.6.12]] | [[Slika:Uniform_tiling_73-t012.png|60px]]<br>[[Truncated triheptagonal tiling|4.6.14]] | [[Slika:Uniform_tiling_83-t012.png|60px]]<br>4.6.16 | [[Slika:H2_tiling_23i-7.png|60px]]<br>4.6.&infin; |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3} ! {{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3} ! {{CDD|node_1|6|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{6,3} ! {{CDD|node_1|7|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{7,3} ! {{CDD|node_1|8|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{8,3} ! {{CDD|node_1|infin|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{&infin;,3} |- align=center ! omniprisekani<br>duali | [[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|60px]]<br>[[šeststrana bipiramida|V4.6.4]] | [[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<br>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|60px]]<br>[[disdiakisni dodekaeder|V4.6.8]] | [[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|60px]]<br>[[Disdyakis_triacontahedron|V4.6.10]] | [[Slika:Tiling Dual Semiregular V4-6-12 Bisected Hexagonal.svg|60px]]<br>[[Bisected hexagonal tiling|V4.6.12]] | [[Slika:Order-3_heptakis_heptagonal_tiling.png|60px]]<br>[[Order-3_bisected_heptagonal_tiling|V4.6.14]] | V4.6.16 | V4.6.&infin; |- ! [[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|4|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|5|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|6|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|7|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|8|node_f1|3|node_f1}} ! {{CDD|node_f1|infin|node_f1|3|node_f1}} |} Ta polieder se lahko obravnava kot član uniformnih vzorcev s sliko oglišča (4.6.2p) in s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]] {{CDD|node_1|p|node_1|3|node_1}}. Za ''p'' < 6 so člani zaporedja [[omniprisekanost|omniprisekani]] poliedri ([[zonoeder|zonoedri]]), ki so spodaj prikazani kot sferno tlakovanje. Za ''p'' > 6 je to tlakovanje hiperbolične ravnine, ki se prične s [[prisekano trojno sedemkotno tlakovanje]]. {|class="wikitable" |- ! rowspan=2|simetrija ! colspan=4|[[seznam grup sferne simetrije|sferna]] ! [[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]] ! colspan=3|hiperbolična... |- ! *232<BR>[2,3]<BR>[[diedrska simetrija|D<sub>3h</sub>]] ! *332<BR>[3,3]<BR>[[tetraedrska simetrija|T<sub>d</sub>]] ! *432<BR>[4,3]<BR>[[oktaedrska simetrija|O<sub>h</sub>]] ! *532<BR>[5,3]<BR>[[ikozaedrska simetrija|I<sub>h</sub>]] ! *632<BR>[6,3]<BR>P6m ! *732<BR>[7,3]<BR>&nbsp; ! *832<BR>[8,3]...<BR>&nbsp; ! *&infin;32<BR>[&infin;,3]<BR>&nbsp; |- ! red ! 12 ! 24 ! 48 ! 120 ! colspan=4|&infin; |- align=center ! prisekane<br>oblike | [[Slika:Hexagonal dihedron.png|60px]]<BR>[[dieder|2.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani tetraeder|3.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani oktaeder|4.6.6]] | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.svg|60px]]<br>[[prisekani ikozaeder|5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|60px]]<br>[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|60px]]<br>[[prisekano trikotno tlakovanje reda 7|7.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t12.png|60px]]<br>8.6.6 | [[Slika:H2_tiling_23i-6.png|60px]]<br>3.4.&infin;.4 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]<BR>[[Schläflijev simbol|Schläfli]] ! {{CDD|node_1|2|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,2} ! {{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3} ! {{CDD|node_1|3|node_1|4|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4} ! {{CDD|node_1|3|node_1|5|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5} ! {{CDD|node_1|3|node_1|6|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,6} ! {{CDD|node_1|3|node_1|7|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,7} ! {{CDD|node_1|3|node_1|8|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,8} ! {{CDD|node_1|3|node_1|infin|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,&infin;} |- |- align=center ! N-kisne<br>oblike | [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|60px]]<BR>[[hozoeder|V2.6.6]] | [[Slika:Triakistetrahedron.svg|60px]]<BR>[[triakisni tetraeder|V3.6.6]] | [[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|60px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|V4.6.6]] | [[Slika:Pentakisdodecahedron.jpg|60px]]<BR>[[pentakisni dodekaeder|V5.6.6]] | [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|60px]]<BR>[[triakisno trikotno tlakovanje|V6.6.6]] | [[Slika:Ord7_triakis_triang_til.png|60px]]<BR>V7.6.6 |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]] ! {{CDD|node_f1|2|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|4|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|5|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|6|node}} ! {{CDD|node_f1|3|node_f1|7|node}} !{{CDD|node_f1|3|node_f1|8|node}} !{{CDD|node_f1|3|node_f1|infin|node}} |} == Tlakovanja == Prisekani oktaeder obstaja v treh različnih oblikah [[konveksno uniformno satovje|konveksnih uniformnih satovij]] (v [[teselacija, ki zapolnjuje prostor|tlakovanjih, ki zapolnjujejo prostor]]). [[izoedrska oblika|Celično prehodno]] [[dvojno prisekano kubično satovje]] se lahko gleda tudi kot [[Voronojev diagram|Voronojevo tlakovanje]] [[kristalna struktura|telesno centrirane kubične mreže]]. Prisekani oktaeder je eden izmed petih trirazsežnih osnovnih [[zonoeder|paraleloedrov]] {|class="wikitable" style="text-align:center" ! [[dvojno prisekano satovje|dvojno prisekana kubična]] ! [[kantiprisekano kubično satovje|kantiprisekana kubična]] ! [[prisekano alternirano kubično satovje|prisekana alternirana kubična]]. |- | align="center"|[[Slika:Bitruncated Cubic Honeycomb.svg|150px]] | align="center"|[[Slika:Cantitruncated Cubic Honeycomb.svg|150px]] | align="center"|[[Slika:Truncated Alternated Cubic Honeycomb.svg|150px]] |} == Glej tudi == * [[graf prisekanega oktaedra]] == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=TruncatedOctahedron|title=Truncated Octahedron}} * {{MathWorld|id=Permutohedron|title=Permutohedron}} * [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/polyhedra.htm Trirazsežni konveksni uniformni poliedri] {{ikona en}} * [http://www.dr-mikes-math-games-for-kids.com/polyhedral-nets.html?net=3UtM7vifCnAn5PXmSbX99Eu3LJZAs0nAWn3JyT7et98rnPxTGYml4FXjuQ2tE4viYN0KMgAstBRd0otTWLThQWl9BNNC4uigRoZQUQOQibYqtCuLQw9Ui3OofXtQPEsqQ7#applet Mreža prisekanega oktaedra] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Arhimedska telesa]] [[Kategorija:Poliedri, ki zapolnjujejo prostor]] [[Kategorija:Prisekana tlakovanja]] [[Kategorija:Zonoedri]] dcb8qaobmpzbt1ysa5xlyw41e0dvzuf Gornja Panonija (rimska provinca) 0 342745 6772975 6513440 2026-10-31T21:31:28Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772975 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Panonija (razločitev)}} {{Infopolje Bivša država |native_name = |conventional_long_name = Gornja Panonija<br>{{aut|Pannonia Superior}} |common_name = Gornja Panonija |subdivision = [[Rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] |nation = |p1 = Panonija |flag_p1 = Vexilloid of the Roman Empire.svg |s1 = Gornja Panonija |flag_s1 = Vexilloid of the Roman Empire.svg |s2 = Spodnja Panonija |flag_s2 = Vexilloid of the Roman Empire.svg |event_start = |year_start = 103 |event_end = |year_end = 3. stoletje |date_end = |image_coat = |image_map = Pannonia02.png |image_map_caption = Karta Gornje Panonije |continent = Evropa |capital = [[Carnuntum]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{flag| Avstrija}}<br>{{flag| Bosna in Hercegovina}}<br>{{flag| Hrvaška}}<br>{{flag| Madžarska}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Slovenija}} |footnotes = }} '''Gornja Panonija''' ([[latinščina|latinsko]]: Pannonia Superior), [[Rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] z glavnim mestom [[Carnuntum]], ustanovljena leta 103. Provinca je obsegala dele sedanje [[Avstrija|Avstrije]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. ==Mesta== V Gornji Panoniji so bila naslednja pomembna mesta: * Andautonia (sedanje [[Šćitarjevo]]) * Aquae Balissae (sedanji [[Daruvar]]) * Arrabona (sedanji [[Győr]]) * Iovia Botivo (sedanji [[Ludbreg]]) * Poetovio (sedanji [[Ptuj]]) * Savaria (sedanji [[Szombathely]]) * Scarbantia (sedanji [[Sopron]]) * Servitium/Serbinum (sedanja [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]]) * Siscia (sedanji [[Sisek]]) * Vindobona (sedanji [[Dunaj]]) ==Kasnejša raba imena== Približno od leta 796 do 828/830 se je Gornja Panonija imenovalo ozemlje sedanje zahodne Madžarske severno od [[Drava|Drave]] in vzhodno od [[Karantanija|Karantanije]] in [[Kranjska|Kranjske]], ki je bilo pod [[Franki|frankovskim]] vplivom. Od leta 828/830 dalje se je ime nanašalo na del [[Panonska nižina|Panonske nižine]] severno od reke [[Raba|Rabe]] in vzhodno od Tullna v Spodnji Avstriji. Ime se pojavlja tudi mnogo kasneje v podobnem, vendar širšem pomenu. Otto von Freising na primer ga je v 12. stoletju uporabljal za poimenovanje (prave) Avstrije. ==Viri== * Božič, Dragan, ''Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije'', Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS). * Veliki splošni leksikon; knjiga 13, DZS, Ljubljana, 2006. {{Rimske province leta 117}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] {{normativna kontrola}} or65rm5cjjbo0vob6b12r8qpm7qpycu Savska Panonija 0 342834 6772966 5787870 2026-10-31T21:25:16Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772966 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Panonija (razločitev)}} {{Infopolje Bivša država |native_name = |conventional_long_name = Pannonia Savia |common_name = Pannonia Savia |subdivision = [[rimska provinca|provinca]] |nation = [[Rimsko cesarstvo| Rimskega cesarstva]] |p1 = Gornja Panonija |flag_p1 = Vexilloid of the Roman Empire.svg |s1 |year_start = 296 |event_end = |year_end = 5. stoletje |date_end = |image_coat = |image_map = Ancient balkans 4thcentury.png |image_map_caption = Savska Panonija v 4. stoletju |capital = [[Sisek|Siscia]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Bosna in Hercegovina}} |footnotes = }} '''Savska Panonija''' ([[latinščina|latinsko]]: Pannonia Savia, Savia ali Pannonia Ripariensis), [[rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Ustanovljena je bila leta 295 med vladanjem cesarja [[Dioklecijan]]a z delitvijo [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornje Panonije]] na [[Prva Panonija|Prvo]] in Savsko Panonijo. Glavno mesto province je bila Siscia, sedanji [[Sisek]]. Obsegala je dele sedanje [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. ==Vir== * S. Andrić, ''Južna Panonija u doba velike seobe narodâ'', Scrinia Slavonica, '''2''', oktober 2001, [http://hrcak.srce.hr/?]. Pridobljeno dne 5. oktobra 2012. ==Zunanje povezave== * Rimljani na tlu Hrvatske (3.-5. stoletje) (karta) [http://www.gophoto.it/view.php?i=http://www.croatia-in-english.com/images/maps/3-5cen.jpg#.UHlSA28xqxc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Evropa leta 400 (karta) [http://www.euratlas.net/history/europe/400/index.html] {{Rimske province leta 117}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] hdigf4bmjnxiff7lj46g5hu955rwi8w Kategorije IUCN zavarovanih območij 0 356268 6772933 6274575 2026-10-31T19:19:40Z TadejM 738 --archive.today 6772933 wikitext text/x-wiki [[Image:IUCN logo.svg|thumb|IUCN Logo]] '''Kategorije IUCN zavarovanih območij''' so kategorije, ki se uporabljajo pri klasifikaciji [[zavarovano območje|zavarovanih območij]] - v sistemu, ki ga je razvila [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN—Svetovna zveza za varstvo narave]].<ref> {{navedi knjigo | title = Guidelines for Protected Areas Legislation | author = Francoise Burhenne-Guilmin | publisher = [[IUCN]] | year = 2011 | isbn = 9782831712451 | page = 147 | url = http://books.google.com/books?id=13gGb2rQVQwC&pg=PA147 }}</ref><ref> {{navedi knjigo | title = Biodiversity and conservation | edition=2. | author = Mike J. Jeffries | publisher = Psychology Press | year = 2006 | isbn = 9780415342995 | page = 191 | url = http://books.google.com/books?id=So7VcQYIw40C&pg=PA191 }}</ref> Prepoznavanje takih območij je del strategije, ki se uporablja pri ohranjanju naravnega okolja sveta in biotske raznovrstnosti. [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] je razvila sistem kategorij za zavarovana območja z namenom definiranja, popisovanja in klasifikacije širokega nabora posebnih ciljev pri kategoriziranju zavarovanih območij in njihovih ciljev. To metodo kategoriziranja prepoznavajo vlade držav in mednarodna telesa po celem svetu kot sta to [[Združeni narodi]] in Konvencija o biotski raznovrstnosti.<ref>[http://www.iucn.org/about/union/commissions/wcpa/wcpa_puball/wcpa_pubsubject/wcpa_categoriespub/?1662/Guidelines-for-applying-protected-area-management-categories IUCN Guidelines for Applying Protected Area Management Categories, Published 2 October 2008]</ref> == Kategorije == ===Kategorija Ia — Strogi naravni rezervat (''Strict Nature Reserve'')=== [[File:Draga valley ponds 3.jpg|thumb|[[Ribniki v dolini Drage]], Slovenija so opredeljeni kot Strogi naravni rezervat<ref>[http://www.protectedplanet.net/sites/Ribniki_V_Dolini_Drage_Pri_Igu_Nature_Reserve Podatki za Ribnike doline Draga (Kategorija Ia) na Protected Planet]</ref>]] IUCN kategorija Ia [[Strogi naravni rezervat]] (''Strict Nature Reserve'') — območje, ki je zaščiteno pred vsemi človekovimi posegi z namenom ohranitve geoloških in geomorfoloških značilnosti regije in njene biotske raznovrstnosti. Ta območja so pogosto dom večjega števila naravnih ekosistemov, ki so zaščiteni pred človeškimi vplivi, čeprav dovoljujejo izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela, okoljskega monitoringa in izobraževanja. Ker so ta območja tako strogo zavarovana, zagotavljajo idealna nedotaknjena okolja v katerih se lahko meri zunanji vpliv človeka. V nekaterih primerih so strogi naravni rezervati duhovnega pomena za okoliške skupnosti in so lahko ta območja zavarovana tudi zaradi tega vzroka. Ljudje, ki izvajajo svoje verovanje znotraj regije, imajo pravico to nadaljevati na način, ki se povezuje z ohranjanjem območja in cilji upravljanja. Človekov vpliv na stroge naravne rezervate je težko nadzorovati, ker klima, onesnaženja zraka in nove bolezni grozijo z vdori znotraj meja zavarovanih območij. Če so potrebna neprestana poseganja za vzdrževanje teh strogih smernic, območje pogosto zapade v kategorijo IV ali V.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_category1a/ Category Ia Strict Nature Reserve]</ref> Pri [[morski rezervat|morskih rezervatih]] kategorija zavzema rezervate s prepovedjo ribolova, turizma in obiska. ===Kategorija Ib — Naravno območje (''Wilderness Area'')=== [[File:Škocjanski zatok 07.JPG|thumb|[[Škocjanski zatok]], Slovenija je opredeljen kot Naravno območje<ref>[http://www.protectedplanet.net/sites/Skocjanski_Zatok_Nature_Reserve Podatki za Škocjanski zatok (Kategorija Ib) na Protected Planet]</ref>]] IUCN kategorija Ib [[Naravno območje]] (''Wilderness Area'') — območja, ki so običajno večja in manj strogo zavarovana kot strogi naravni rezervati. Ta območja so zavarovana področja v katerih imajo [[biotska raznovrstnost]] in procesi ekosistemov (vključno z evolucijo) možnost razcveta ali obnove, če so bili prej moteni s strani človeka. To so območja, ki lahko blažijo učinke klimatskih sprememb ter zaščitijo ogrožene vrste in ekološke združbe. Človeški obiskovalci so omejeni na minimum, običajno dovoljeni le tistim, ki so voljni potovati brez novodobnih prevoznih sredstev (pešcem, smučarjem, kanuistom), toda to ponuja enkratno možnost izkušnje divjine. Naravna območja so lahko klasificirana kot taka le, če so brez moderne infrastrukture, čeprav dovoljujejo človeško aktivnost do nivoja preživetja domorodnih skupin, njihovih kulturnih in duhovnih vrednosti v okviru njihovega življenja temelječega na divjini.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_category1b/ Category Ib Wilderness Area]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema rezervate s prepovedjo turizma, a z dovoljenjem lokalnih dejavnosti, ki so značilne za "zaprte habitate". ===Kategorija II — Narodni park (''National Park'')=== [[File:Serengeti.JPG|thumb|[[Narodni park Serengeti]], Tanzanija je opredeljen kot Narodni park<ref>[http://www.protectedplanet.net/sites/Serengeti_National_Park/ Podatki za Narodni park Serengeti (Kategorija II) na Protected Planet]</ref>]] IUCN kategorija II [[Narodni park]] (''National park'') — ima podobne značilnosti kot naravna območja glede velikosti in glavnih ciljev zavarovanja funkcij ekosistemov, kakorkoli narodni parki so prizanesljivejši do obiskovalcev in infrastrukture. Narodni parki se upravljajo na tak način, da lahko prispevajo k lokalnemu gospodarstvu in to s pomočjo promocije izobraževalnega in rekreacijskega turizma na nivoju, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti ohranjanja narave. Okoliška območja narodnega parka so lahko namenjena potrošniški ali nepotrošniški uporabi, toda morajo kljub temu delovati kot meja za obrambo domorodnih vrst in združb zavarovanega območja.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_categoryii/ Category II National Park]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema parke s prepovedjo komercialnega izkoriščanja, a z dovoljenjem rekreativnih dejavnosti. ===Kategorija III — Naravni spomenik ali posebnost (''Natural Monument or Feature'')=== IUCN kategorija III [[Naravni spomenik]] ali [[naravna posebnost|posebnost]] — predstavljata razmeroma manjša območja, ki so izrecno določena za zavarovanje [[naravni spomenik|naravnega spomenika]] in [[habitat]]ov, ki ga obkrožajo. Ti spomeniki so lahko naravni v svojem polnem pomenu, ali pa vključujejo elemente na katere so vplivali ali jih vpeljali ljudje. To slednje naj bi vzdrževalo biotsko raznovrstnost združb ali pa naj bi se prekvalificiralo v zgodovinski ali verski spomenik, čeprav je razliko težko ugotoviti. Za kategorizacijo kot naravni spomenik ali posebnost po IUCN smernicah mora zavarovano območje vključevati: naravne geološke ali geomorfološke posebnosti; naravni predeli, ki imajo nasledstveni pomen za domačine; naravna kulturna nahajališča ali kulturna nahajališča povezana z ekologijo. Klasifikacija se potem razdeli v dve podkategoriji: tista v kateri je biotska raznovrstnost edinstveno povezana z naravno posebnostjo in tista, ki v kateri so trenutni nivoji biotske raznovrstnosti odvisni od prisotnosti nahajališč, ki so ustvarila modificiran ekosistem. Naravni spomeniki ali posebnosti imajo pogosto manjšo toda ključno ekološko vlogo. Imajo visoko kulturno in duhovno vrednost, ki se jo lahko izkoristi pri pridobivanju podpore za svoje ohranjanje, saj dovoljujejo več obiskovalcev in rekreacijskih pravic; zatorej ponujajo spodbudo za ohranitev nahajališča.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_categoryiii/ Category III Natural Monument or Feature]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema [[naravni spomenik|naravne spomenike]] in zgodovinsko pomembna področja. ===Kategorija IV — Območje upravljanja z vrstami/habitati (''Habitat/Species Management Area'')=== [[File:Galapagos iguana1.jpg|thumb|right|[[Galapaški otoki]], Ekvador so uvrščeni v kategorijo IV z namenom ohranitve otoške flore in favne<ref>[http://www.protectedplanet.net/sites/Galapagos_Islands_World_Heritage_Site/ Podatki za Galapaško otočje (Kategorija IV) na Protected Planet]</ref>]] IUCN kategorija IV [[Območje upravljanja s habitati]] in [[območje upravljanja z vrstami]] — podobno kot Kategorija III Naravni spomenik/posebnost, se tudi ta kategorija osredotoča na posebna območja ohranjanje narave (čeprav velikost ni nujno razpoznavna posebnost). Območje mora vsebovati razvidne vrste ali habitate, ki zahtevajo stalno zavarovanje. Ta zavarovana območja morajo imeti ustrezni nadzor z namenom vzdrževanja, ohranjanja in obnavljanja določenih vrst in habitatov. Območje upravljanja z vrstami in habitati lahko obstajajo kot del širšega ekosistema ali zaščitenega območja in imajo lahko različne nivoje aktivne zaščite. Dejavnosti upravljanja lahko vključujejo (ampak niso omejena na to): preprečevanje krivolova, ustvarjanja umetnih habitatov, ustavljanja naravne sukcesije in prakse dopolnilnega krmljenja.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_categoryiv/ Category IV Habitat/Species Management Area]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema habitate zavarovanih bioloških vrst s strogim nadzorom nad izkoriščanjem. ===Kategorija V — Zavarovana krajina/morska krajina (''Protected Landscape/Seascape'')=== IUCN kategorija V [[Zavarovana krajina]] in [[zavarovana morska krajina]] — zavarovano območje, ki se upravlja pretežno zaradi varstva kopnega in morja in rekreacije. Glavni cilj je varovanje območij, ki imajo 'jasno izraženi značaj' z ekološko, biološko, kulturno in znanstveno vrednostjo. V primerjavi s prejšnjimi kategorijami ta kategorija dovoljuje višji nivo sodelovanja z okoliškimi skupnostmi, ki lahko sodelujejo pri upravljanju območja in aktivno sodelujejo pri trajnostnem razvoju. [[Pokrajina (ozemlje)|Krajine]] in [[morska krajina|morske krajine]], ki sodijo v to kategorijo, naj bi predstavljale harmonično povezavo ljudi in narave in kontiuniteto tradicionalne rabe tal in gozdnih sistemov na način, ki omogoča trajno zaščito območja. Kategorija V je ena izmed najbolj prilagodljivih klasifikacij zavarovanih območij. Rezultat tega je, da se zavarovane krajine in morske krajine lahko istočasno prilagajajo sodobnemu razvoju kot je [[ekoturizem]] in ohranjajo tradicionalni način življenja, kar lahko pripomore pri vzdrževanju [[kmetijska raznovrstnost|kmetijske]] in morske biotske raznovrstnosti.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_categoryv/ Category V Protected Landscape/Seascape]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema krajinske posebnosti z nadzorom nad inovacijami. ===Kategorija VI – Zavarovano območje naravnih virov (''Protected Area with sustainable use of natural resources'')=== [[File:Landsat gbreef.jpg|thumb|right|Satelitska slika Morskega parka [[Veliki koralni greben]], Avstralija je opredeljen kot Zavarovano območje naravnih virov<ref>[http://www.protectedplanet.net/sites/Great_Barrier_Reef_Marine_Park/ Podatki za The Great Barrier Reef Marine Park (Kategorija VI) na Protected Planet]</ref>]]IUCN kategorija VI [[Zavarovano območje naravnih virov]]: zavarovano območje upravljano zaradi trajnostne rabe naravnih virov — na splošno obsežnejša klasifikacija, ki se osredotoča na vzajemno koristno povezavo med ohranjanjem narave in trajnostnim upravljanjem [[naravni vir|naravnih virov]] v skladu s preživetjem tistih, ki so odvisni od obeh. Pri ustvarjanju lokalnih, regionalnih in nacionalnih pristopov do uporabe naravnih virov se upošteva široka paleta socialno-ekonomskih dejavnikov, kot taktika za spodbujanje [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]], namesto oviranja. Čeprav je vpletenost ljudi velik dejavnik pri upravljanju teh [[zavarovano območje|zavarovanih območij]], namen razvoja ni dovoljevanje množične industrijske proizvodnje. IUCN priporoča, da delež zemljiščne mase ostane v svojem naravnem stanju - odločitev je potrebno narediti potrebno na nacionalni ravni, običajno z določitvijo posameznega zavarovanega območja. Kategorija VI je lahko najprimernejša za prostrane površine, ki že imajo nizko stopnjo prebivalstva ali pa kjer imajo lokalne skupnosti in njihova tradicionalna raba le majhen vpliv na zdravje okolja. Od kategorije V se razlikuje v tem, da ni posledica dolgotrajnega človeškega vpliva, ki je imel transformacijski učinek na okoliške ekosisteme.<ref>[http://www.iucn.org/about/work/programmes/pa/pa_products/wcpa_categories/pa_categoryvi/ Category VI Protected Area with sustainable use of natural resources]</ref> Pri morskih rezervatih kategorija zavzema ekonomska nahajališča prvin z nadzorom nad izkoriščanjem. == Glej tudi == * [[IUCN]] * [[Zavarovano območje]] * [[Naravni rezervat]] * [[UNEP-WCMC]] — ''United Nations Environment Programme - World Conservation Monitoring Centre''. * [[Svetovna komisija za zavarovana območja]] * [[World Database on Protected Areas]] *'''Kategorije IUCN zavarovanih območij:''' :* [[Strogi naravni rezervat]] — Kategorija Ia :* [[Naravno območje]] — Kategorija Ib :* [[Narodni park]] — Kategorija II :* [[Naravni spomenik]] in [[Naravna posebnost]] — Kategorija III :* [[Območje upravljanja s habitati]] in [[območje upravljanja z vrstami]] — Kategorija IV :* [[Protected landscape]] and [[Protected seascape]] — Kategorija V :* [[Protected area with sustainable use of natural resources|Protected Area with sustainable use of natural resources]] — Kategorija VI == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == *IUCN [http://www.iucn.org/ Official '''IUCN''' Website] *IUCN [http://iucn.org/about/work/programmes/pa/ IUCN: Global Protected Area Programme] *IUCN [http://www.iucn.org/about/union/commissions/wcpa/ IUCN: World Commission on Protected Areas] *[http://www.wdpa.org/ World Database on Protected Areas] *[http://www.protectedplanet.net/ ProtectedPlanet.net] *UNEP-WCMC [http://new.unep-wcmc.org/protected-areas_24.html Protected Areas Programme] *WDPA's [http://www.wdpa.org/ME/Default.aspx Management Effectiveness Information Module] *2010 Biodiversity Indicators Partnership [http://www.bipindicators.net/LinkClick.aspx?fileticket=%2fhhIAj1beBo%3d&tabid=98 Indicator Factsheet: Management Effectiveness of Protected Areas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303183211/http://www.bipindicators.net/LinkClick.aspx?fileticket=%2FhhIAj1beBo%3D&tabid=98 |date=2016-03-03 }} *'''IUCN protected area categories:''' :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/34/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Protected Area Categories] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110517031405/http://www.biodiversitya-z.org/areas/34 |date=2011-05-17 }} :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/35/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category Ia – Strict Nature Reserve] :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/36/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category Ib – Wilderness Area] :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/37/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category II – National Park] :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/38/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category III – Natural Monument or Feature] :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/39/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category IV – Habitat / Species Management Area] :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/40/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category V – Protected Landscape / Seascape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110516232210/http://www.biodiversitya-z.org/areas/40 |date=2011-05-16 }} :*[http://www.biodiversitya-z.org/areas/42/ A-Z of Areas of Biodiversity Importance: IUCN Category VI – Protected Area with sustainable use of natural resources] {{Zavarovana območja (Tipi)}} [[Kategorija:Zavarovana območja po kategorijah Svetovne zveze za varstvo narave| 01]] [[Kategorija:Svetovna zveza za varstvo narave|Zavarovana]] [[Kategorija:Zavarovana območja]] 7gi7z7u0hj782d9a456uusvhp16gpne Treviso 0 358264 6772991 6756624 2026-10-31T22:39:27Z ~2026-44996-51 264415 6772991 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Trbiž}} {{Infobox Italian comune | name = Treviso | official_name = Città di Treviso | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Piazza dei Signori e Palazzo dei Trecento.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Piazza dei Signori | image_shield = Treviso-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 40 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 15 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Treviso (pokrajina)|Treviso]] (TV) | frazioni = Monigo, San Paolo, Santa Bona, San Pelajo, Santa Maria del Rovere, Selvana, Fiera, Sant'Antonino, San Lazzaro, Sant'Angelo, San Giuseppe, Canizzano | mayor_party = | mayor = Gian Paolo Gobbo (od 2003) | population_demonym = Trevigiani ali Trevisani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Liberalis | day = 27. april | postal_code = 31100 | area_code = 0422 | website = {{official website|http://www.comune.treviso.it}} | footnotes = }} '''Treviso''' ({{jezik-vec|Trevixo}}; {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Treviž}})<ref>[[Simon Rutar]]: [[:s:Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra|Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra: Prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis]]. Ljubljana: [Matica Slovenska], 1896}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Novice gospodarskih, obrtniških in narodnih stvari. (1857) | url=https://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUKP14041-1857.html#pb.004 | language=sl }}</ref> je mesto in občina v [[Benečija|Benečiji]] v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto pokrajine Treviso. Občina ima 83.449 prebivalcev,<ref name="#1"/> okoli 3000 jih živi za beneškim [[obzidje|obzidjem]] ali v zgodovinskem in spomeniško zaščitenem središču, okoli 80.000 ljudi živi v mestu, v zaledju pa približno 170.000, torej v širšem urbanem območju skupaj okoli 250.000. Mesto je sedež tekstilnih podjetij Benetton, Sisley, Stefanel, Geox, Diadora in Lotto Sport Italia, izdelovalec aparatov za kavo De'Longhi in koles Pinarello. Treviso je znan tudi kot center območja, od koder izvira vino ''prosecco'', in eno od več mest, za katera domnevajo, da iz njih izvira priljubljena italijanska sladica tiramisu. == Zgodovina == === Starejša zgodovina === Nekateri znanstveniki menijo, da ime starodavnega mesta ''Tarvisium'' izhaja iz imena za naselje [[Kelti|keltskega]] plemena [[Tavriski]]. Drugi ime pripisujejo grškemu korenu ''tarvos'', kar pomeni ''bik''. Sicer je že v mapah, ki jih vsebuje ''Ravennatis Anonymi Cosmographia'' iz sedmega stoletja, uporabljeno ime Trabision.<ref>Ravenna Cosmography, Enciclopedia Britannica</ref> Tarvisium je postal [[municipij]] leta 89 pred našim štetjem,{{cn}} ko so [[Rimljani]] dodali [[Cisalpska Galija|Cisalpsko Galijo]] svojemu ozemlju. Državljani so se šteli za rimsko ljudstvo. Mesto leži v bližini [[rimska cesta|rimske ceste]] ''[[Via Postumia]]'', ki je povezovala Opitergium (Oderzo) in [[Oglej]], dve večji mesti rimske Benečije v antičnem in zgodnjem srednjem veku. Antični pisci Treviso redko omenjajo, čeprav [[Plinij starejši]] piše o ''Silisu'', reki [[Sile (reka)|Sile]], ki teče ''ex montibus Tarvisanis''. V rimskem obdobju se je v Trevisu razširilo krščanstvo. Po izročilu je sveti Prosdocij, Grk, ki ga je [[sveti Peter|sveti Peter]] posvetil za škofa, prinesel katoliško vero v Treviso in okolico. Do 4. stoletja se je krščansko prebivalstvo dovolj povečalo, da so dobili stalnega škofa. Prvi dokumentirani škof je bil Janez Pij,<ref>{{navedi splet |url=http://www.diocesitv.it/diocesi_di_treviso/vescovo/00000164_Cronotassi.html |title=Chronotaxis |website=Diocesi di Treviso |publisher=Diocese of Treviso |language=it |accessdate=2011-09-15 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303205044/http://www.diocesitv.it/diocesi_di_treviso/vescovo/00000164_Cronotassi.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303205044/http://www.diocesitv.it/diocesi_di_treviso/vescovo/00000164_Cronotassi.html |date=2016-03-03 }}</ref> ki je začel svoje škofovanje leta 396. === Zgodnji srednji vek === Treviso je po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] začel nazadovati, a se je izognil napadom [[Atila|Atile]] in je ostal pomembno središče v 6. stoletju. Treviso naj bi bil rojstni kraj [[Totila|Totile]], vodje [[Ostrogoti|Ostrogotov]] med gotsko vojno. Po gotskih vojnah je pripadel bizantinskemu [[Eksarhati na Apeninskem polotoku |eksarhat]]u Ravena, leta 568 pa je bil priključen [[Langobardi|Langobardom]] in postal eden od 36 vojvodskih sedežev in sedež pomembne kovnice. To je bilo še posebej pomembno med vladanjem zadnjega langobardskega kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderij]]a, ki je koval kovance, še ko je severna Italija pripadala [[Frankovsko cesarstvo|frankovskemu cesarstvu]]. Ljudje iz mesta so imeli tudi pomembno vlogo pri ustanovitvi Benetk. [[Karel Veliki]] je ustanovil glavno mejno marko, treviško marko (''Marca Trevigiana''), ki je obstajala več stoletij. === Srednji vek === Treviso se je pridružil [[Lombardska zveza|Lombardski zvezi]] in se osamosvojil po sprejemu [[Konstanški mir|miru iz Konstance]] (1183). To je trajalo vse do vzpona ''seniorjev'' v severni Italiji. Trevisu so vladale različne družine, družina Ezzelino da Romano od 1237 do 1260. Po bojih med [[gvelfi in gibelini]] s prvim zmagoslavjem Gherarda III. da Camina leta 1283 je Treviso doživel velik gospodarski in kulturni razvoj, ki se je nadaljeval do leta 1312. Treviso in njegova satelitska mesta, med njimi [[Castelfranco Veneto]] (Trevižani so ga ustanovili kot nasprotje [[Padova|Padovi]]), je postal privlačen za sosednje mogotce, tudi za družini Carrara in Scaligeri. Po padcu zadnjega Camina, Rizzarda IV., je bila marka prizorišče nenehnih bojev in pustošenj (1329–1388). Treviški notar in zdravnik Oliviero Forzetta je bil navdušen zbiralec starin in risb; zbirka je bila objavljena v katalogu leta 1369. Najzgodnejši katalog je ohranjen.<ref>Taylor, F. H. (1948). [https://archive.org/stream/tasteofangelsahi027920mbp#page/n85/mode/2up/search/forzetta ''The Taste of Angels, a history of art collecting from Rameses to Napoleon'']. Boston: Little, Brown. p. 43. Retrieved 2014-09-13.</ref> === Beneška vladavina === Po Scaligerijevi vladavini med 1329 in 1339 je mesto pripadlo [[Beneška republika|Beneški republiki]], ki je postalo prva opazna celinska posest Serenissime. Od leta 1318 je bilo nekaj časa tudi sedež univerze. Beneška vladavina je prinesla neštete koristi, a je bil Treviso vključen v benečanske vojne. Od 1381 do 1384 je mesto zajel in mu vladal avstrijski vojvoda, potem pa Carraresi do leta 1388. Po vrnitvi pod Benetke je bilo mesto utrjeno z ogromno vrsto zidov in [[obzidje|obzidij]], ki so vidni še vedno: v naslednjem stoletju so pod vodstvom Giovannija Gioconda obnovili dvoje vrat, ki so jih zgradili Langobardi. Številne vodne poti so bile izkoriščene z več vodnimi kolesi, ki so jih večinoma uporabljali v mlinih za mletje žita. Reke so bile plovne in z "barconi" so prišli iz Benetk v pristanišče Treviso (Porto de Fiera) plačat dajatve in se znebit blaga in potnikov ob Rivieri Santa Margherita. Ribiči so svež ulov vsak dan prodajali na ribji tržnici v Trevisu, ki jo imajo še danes na otoku, povezanem s preostalim delom mesta z dvema majhnima mostovoma na obeh koncih. [[File:Treviso204.jpg|thumb|left|250px|Mestno obzidje]] === Francoska in avstrijska oblast === Treviso so leta 1797 zasedli Francozi pod vodstvom Mortierja, ki je bil imenovan za vojvodo Trevisa. Francoska prevlada je trajala do [[Napoleon Bonaparte |Napoleon]]ovega poraza, potem pa je prešla pod Avstrijsko cesarstvo. Državljani, še vedno po srcu zvesti padli Beneški republiki, so bili nezadovoljni s cesarsko oblastjo, zato so marca 1848 pregnali Avstrijce. Ko je bilo mesto bombardirano, so se bili ljudje prisiljeni predati. Avstrijska oblast se je nadaljevala, dokler ni bil Treviso leta 1866 s preostalo Benečijo dodan [[Kraljevina Italija |Kraljevini Italiji]]. === Od 19. stoletja dalje === Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil pri Trevisu strateški položaj avstrijske fronte. Nekoliko severno, v [[Bitka pri Vittorio Venetu|bitki pri Vittoriu Venetu]], se je vojna obrnila. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo v Monigu v bližini Trevisa eno izmed številnih italijanskih koncentracijskih taborišč za slovenske in hrvaške civiliste iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]]. Razpuščeno je bilo s kapitulacijo Italije leta 1943. Ob koncu vojne so mesto 7. aprila 1944 (na veliki petek) bombardirali zavezniki. Velik del srednjeveških struktur mesta je bil uničen, tudi del Palazzo dei Trecento, kar je povzročilo smrt okoli 1000 ljudi. Pozneje je bila obnovljena. Januarja 2005 je bomba, skrita v čokoladno jajce, eksplodirala na ulici v Trevisu, kar so pripisali neznanemu teroristu, "italijanskemu unabomberju".<ref>{{navedi novice |url=http://www.independent.co.uk/news/world/europe/italian-unabomber-uses-childs-chocolate-egg-to-hide-explosive-488366.html |title=Italian 'Unabomber' uses child's chocolate egg to hide explosive |last=Popham |first=Peter |date=27 January 2005 |newspaper=The Independent |accessdate=2014-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140913220345/http://www.independent.co.uk/news/world/europe/italian-unabomber-uses-childs-chocolate-egg-to-hide-explosive-488366.html |archive-date=2014-09-13 |url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[File:Il Sile a Treviso.jpg|thumb|250px|right|Most čez reko Sile v Trevisu]] Treviso leži ob sotočju rek Botteniga in Sile, 30 km severno od [[Benetke|Benetk]], 50 km vzhodno od [[Vicenza|Vicenze]], 40 km severovzhodno od [[Padova|Padove]] in 120 km južno od [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]], približno 15 km jugozahodno na ravnini med beneškim zalivom in [[Alpe|Alpami]]. Podnebje je blago s primernimi padavinami vse leto. [[Köppnova podnebna klasifikacija]] je "Cfb" (zmerno toplo vlažno podnebje s toplim poletjem).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=592076&cityname=Treviso%2C+Veneto%2C+Italy&units= |title=Climate Summary for Treviso, Italy |accessdate=2017-01-25 |archive-date=2015-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150922093935/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=592076&cityname=Treviso%2C+Veneto%2C+Italy&units= |url-status=dead }}</ref> == Znamenitosti == * Poznoromansko, zgodnjegotsko '''cerkev svetega Frančiška''' je frančiškanska skupnost zgradila med letoma 1231 in 1270. Napoleonovi vojaki so jo uporabljali kot konjušnico. Ponovno je bila odprta leta 1928. Notranjost je enoladijska s petimi kapelicami. Na levi steni je romansko-bizantinska [[freska]] – ''portret svetega Krištofa'' (pozno 13. stoletje). Velika kapela ima sliko ''štirih evangelistov'' Tommasa da Modene. Njemu je pripisana tudi freska ''Matere božje z detetom in sedem svetnikov'' (1350) v prvi kapeli na levi strani. Naslednja kapela ima fresko ''Marija in štirje svetniki'' iz leta 1351, ki jo je naslikal mojster iz Feltre. Cerkev je med drugim [[grobnica]] Pietra Alighierija, [[Dante Alighieri |Dante]]jevega sina, in Francesce Petrarce, hčerke pesnika [[Francesco Petrarca|Petrarce]]; * '''Loggia dei Cavalieri''', vidni so romanski in bizantinski vplivi. Zgradil jo je [[podeštat]] Andrea da Perugia (1276) kot prostor za srečanja, pogovore in igre, namenjen višjemu razredu; * '''Piazza dei Signori''' (trg graščakov) s ''Palazzo di Podesta'' (pozno 15. stoletje); * '''cerkev svetega Nikolaja''', mešanica beneških romanskih in francoskih gotskih elementov 13. stoletja. Ima glavno in dve stranski ladji s petimi kapelami v [[apsida]]h. V njej so pomembne freske Tomasa iz Modene, ki prikazujejo ''svetega Romualda, sveto Nežo in redemptorista, svetega Hieronima pri njegovi študiji''. Prav tako je mogoče videti ''[[rožni venec]]'' slikarja [[Santo Peranda| Santa Peranda]]. Omembe vredna je tudi freska ''svetega Krištofa'' na vzhodni strani cerkve, ki je najstarejša upodobitev v steklu v Evropi; * '''stolnica svetega Petra'''; cerkvica je bila zgrajena v poznem rimskem času, dodali so ji kripto in kapeli Santissimo in Malchiostro (1520). Po številnih prenovah v romanskem slogu so od prvotne rimske stavbe ostala le vrata. Leta 1768 so jo porušili in obnovili v neoklasicističnem slogu, le grobnica je ostala iz prejšnje stavbe. Sedanja fasada je iz leta 1836. V notranjosti so med drugimi dela [[Il Pordenone]]ja in [[Tizian]]a (''Oznanjenje'' – v kapeli Malchiostro). Stavba ima sedem kupol, pet nad ladjo in dve nad kapelami; * '''Palazzo dei trecento''', zgrajena je bila v 13.–14. stoletju; * '''Piazza Rinaldi'''. Tri palače družine Rinaldi, prva je bila zgrajena v 12. stoletju po njihovem pobegu od [[Friderik I. Barbarossa|Barbarosse]], druga ima nenavadne loke v loži v prvem nadstropju in je iz 15. stoletja. Tretja je bila dodana v 18. stoletju; * '''Ponte di Pria''' (Kamniti most) je vzdolž mestnega obzidja, kjer se reka Botteniga razdeli v tri kanale, ki prečkajo mestno središče (Cagnan Grande, Cagnan di Mezzo, Roggia); * '''Monte di Pietà''' s '''Cappello dei Rettori'''. Hiša je bila zgrajena za judovsko posojilnico. V drugem nadstropju je Cappella dei Rettori, laična dvorana za sestanke s freskami [[Lodewijk Toeput |Il Pozzoserrata]]. == Parki in vrtovi == * botanični raziskovalni park (Giardino Fenologico) Alessandra Marcella * botanični vrt, Orto Botanico Conservativo Carlo Spegazzini * botanični vrt, Orto Botanico Conservativo Francesco Busnello == Pobratena mesta == Treviso je pobraten z mesti: *{{flagicon|FRA}} [[Orléans]], [[Francija]]<ref name="twin">[http://www.comuni-italiani.it/026/086/ comuni-italiani.it]</ref> *{{flagicon|ROU}} [[Temišvar]], [[Romunija]] *{{flagicon|BRA}} Curitiba, [[Brazilija]] *{{flagicon|ARG}} Neuquén, [[Argentina]] *{{flagicon|AUS}} Griffith, [[Avstralija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Treviso}} {{wikivoyage|Treviso}} * [http://www.bookmarca.it/ Bookmarca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071111174526/http://www.bookmarca.it/ |date=2007-11-11 }} Portal carried out by the Public Library of Treviso on websites relating with Treviso and the territory of the province of Treviso * [http://www.comune.treviso.it/ Official site] * [http://mappe.regioneveneto.net/node/2 Map of Treviso] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070524073156/http://mappe.regioneveneto.net/node/2 |date=2007-05-24 }} * [http://www.mapstars.com/map-countries/italy/treviso/treviso-images-map.htm Interactive Google Map of Treviso with more than 70 photos.] * [http://www.treviso.me Website and Guide of the city Treviso] {{Province of Treviso}} [[Kategorija:Treviso]] {{normativna kontrola}} 65m54hquaia08leoyi4c8vp1zju674w Harrison Ford 0 361149 6772766 6754377 2026-10-31T12:19:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772766 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = Harrison Ford - Televerse 2025-03.jpg | caption = Ford leta 2025. | othernames = Harrison J. Ford |image_size=200px| yearsactive = 1966–danes | spouse = Mary Marquardt<br /> (1964–1979; ločen; 2 otroka)<br /> [[Melissa Mathison]]<br /> (1983–2004; ločen; 2 otroka)<br /> [[Calista Flockhart]] (2010–danes; 1 otrok) | partner = | awards = glej [[#Nagrade|Nagrade]] }} '''Harrison Ford''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]] ter [[producent]], * [[13. julij]] [[1942]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]]. Ford je zaslovel z vlogo [[Han Solo|Hana Sola]] v originalni trilogiji ''[[Vojna zvezd]]'', poznan pa je tudi po glavni vlogi v filmski seriji ''[[Indiana Jones]]''. Poleg tega je zaigral Ricka Deckarda v filmu ''[[Iztrebljevalec]]'', Johna Booka v filmu ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' in Jacka Ryana v filmih ''[[Patriotske igre (film)|Patriotske igre]]'' in ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]''. Njegova kariera, ki se razteza čez šest desetletij, obsega veliko [[hollywood]]skih uspešnic, kot so ''Presumed Innocent'', ''The Fugitive'', ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' in ''[[Potopljene sence]]''. Na vrhuncu njegove kariere so se štirje od njegovih filmov uvrstili na prvih šest mest najbolje prodajanih filmov vseh časov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldwideboxoffice.com/index.cgi?order=domestic&start=1900&finish=1983&keyword=|title=(zaslužek) do leta 1983|publisher=Worldwide Box Office|accessdate=7. marec 2010|language= en}}</ref> Pet od njegovih filmov so vključili v Narodni register filmov (''National Film Registry''). Leta 1997 je revija ''Empire'' Harrisonu Fordu dodelila prvo mesto na seznamu »100 največjih filmskih zvezd vseh časov«. Do julija 2008 so z njegovimi filmi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] zaslužili več kot 3,5, po svetu pa več kot 6 milijard [[ameriški dolar|$]], s čimer je Ford postal tretji najuspešnejši ameriški filmski zvezdnik.<ref name="boxofficegross">{{navedi splet|accessdate=21. marec 2011|url=http://www.boxofficemojo.com/people/?view=Actor&sort=sumgross&p=.htm|title=Indeks ljudi|publisher=Box Office Mojo|language= en}}</ref> Je mož igralke [[Calista Flockhart|Caliste Flockhart]]. == Zgodnje življenje == Harrison Ford se je rodil v [[Chicago|Chicagu]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]] v bolnišnici Swedish Covenant.<ref name="BradDuke, p5">{{navedi knjigo|last=Duke|first=Brad|title=Harrison Ford: Filmi|publisher=McFarland|year=2004|page=5|chapter=1. Običajno odraščanje|isbn= 978-0-7864-2016-2|url=http://books.google.com/?id=QQPpRUYPdr0C&pg=PA5&lpg=PA5&dq=Harrison+Ford+was+born+at+Swedish+Covenant+Hospital&q=Harrison%20Ford%20was%20born%20at%20Swedish%20Covenant%20Hospital|accessdate=20. februar 2010|language= en}}</ref> Njegova mama, Dorothy (rojena Dora Nidelman), je bila gospodinja in bivša radijska igralka, njegov oče, Christopher Ford (rojen John William Ford), pa je bil producent reklam in bivši igralec.<ref name="Fordbook1">{{navedi knjigo|last=Jenkins|first=Gary|title=Harrison Ford: Nepopolni junak|url=https://archive.org/details/harrisonfordimpe0000jenk|publisher=Kensington Books|year=marec 1999|pages=[https://archive.org/details/harrisonfordimpe0000jenk/page/9 9]–12|isbn=0-8065-8016-X|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.filmreference.com/film/20/Harrison-Ford.html|title=Življenjepis Harrisona Forda (1942–)|publisher=Film Reference|language= en}}</ref> Njegov mlajši brat [[Terence Ford|Terence]] se je rodil leta 1945. Njegova stara starša po očetovi strani, John Fitzgerald Ford in Florence Veronica Niehaus, sta imela [[Irci|irske]] in [[Nemci|nemške]] korenine,<ref name="Fordbook1" /> njegova stara starša po materini strani, Harry Nidelman in Anna Lifschutz, pa sta bila [[Judje|Juda]], ki sta se v Združene države Amerike preselila iz [[Minsk]]a, [[Belorusija]] (takrat je bil to del [[Rusko carstvo|Ruskega imperija]]).<ref name="Fordbook1" /> Ko so ga povprašali po veri, v kateri sta bila z bratom vzgojena, je v šali odgovoril: »[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska]]«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.jewishsf.com/content/2-0-/module/displaystory/story_id/1493/edition_id/16/format/html/displaystory.html|title=Slavni Judje|publisher=Jewish News Weekly|date=12. december 2003|author=Bloom, Nate|language= en}}</ref> in: »Vzgajali so naju tako, da sva odrasla v čistokrvna liberalca.«<ref>»[http://www.irishtimes.com/newspaper/theticket/2011/0819/1224302657898.html Imel sem čas],« Tara Brady, ''The Irish Times'', 19. avgust 2011. {{ikona en}}</ref> V televizijskem intervjuju avgusta 2000 je na vprašanje, kakšen vpliv imajo njegove katoliško-irske in judovsko-ruske korenine nanj kot na osebo in umetnika, je komično dejal: »Kot človek sem se vedno počutil zelo irsko, kot igralec pa zelo judovsko.«<ref name=tca>''Inside the Actors Studio''. Harrison Ford, sezona 6, epizoda 613. 20. avgust 2000. {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://english.pravda.ru/history/18-11-2005/9253-celebrities-0/|title=Deset ameriških slavnih osebnosti z ruskimi koreninami|publisher=Pravda|date=18. november 2005|language= en}}</ref> Harrison Ford je bil skavt, kjer si je prislužil drugi najvišji naziv, življenjski skavt. Delal je na pustolovski bazi Napowan na skavtskem kampu, kjer si je prislužil značko raziskovalca za raziskovanje plazilcev. Zato sta se z režiserjem Stevenom Spielbergom kasneje odločila, da bosta mlajšo verzijo Indiane Jonesa v filmu ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' upodobila kot skavta, njegovo znanje o plazilcih pa sta v šali spremenila, tako da se Indiana Jones kač boji. Leta 1960 je Harrison Ford maturiral na srednji šoli Maine East v [[Illinois|Park Ridgeu, Illinois]]. Bil je prvi dijak te šole, ki je spregovoril na njihovem takrat novem šolskem radiu, WMTH,<ref name=tca /> v svojem zadnjem letniku (šolsko leto 1959/1960) pa je bil prvi športni poročevalec njihovega radia. Po srednji šoli je pričel obiskovati kolidž Ripon v [[Wisconsin]]u,<ref name=tca /> kjer je bil član bratovščine Sigma Nu. Tam je v svojem zadnjem letniku zato, da ne bi bil več tako sramežljiv, pričel obiskovati učne ure igranja.<ref>{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=McqLdkUnTVgC&pg=PA10&dq=harrison+ford+drama+class&hl=en&ei=1ON4TrP0NIj40gHIh8CGDA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CD4Q6AEwAQ#v=onepage&q&f=false|author=Brad Duke|title=Harrison Ford: Filmi|year=2005|accessdate=1. november 2011|language= en}}</ref> Ford, ki je samega sebe opisal kot »pozno razcvetelega«, se je takrat pričel zanimati za igranje. == Zgodnja kariera == [[Slika:Harrison Ford signature.jpg|thumb|140px|right|Podpis ter odtisi rok in stopal Harrisona Forda pred kitajskim gledališčem Grauman]] Leta 1964 je Harrison Ford odpotoval v [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], kjer se je želel zaposliti kot radijski napovedovalec. Službe ni dobil, a se je potem, ko je podpisal pogodbo s [[Columbia Pictures]] za njihov program »Nov talent«, v sklopu katere so mu tedensko plačali 150 $, odločil ostati. Njegova prva vloga je bila vloga v filmu ''Dead Heat on a Merry-Go-Round'' (1966), kjer je zaigral postrežčka. O njegovih vlogah v filmih, v katerih ni nikoli govoril ali je igral kot statist, ni znano veliko. Ford je pristal na dnu seznama zaposlenih, ki potrebujejo službo v Columbia Pictures, saj je užalil režiserja Jerryja Tokovskyja, ko je zaigral postreščka v enem od njegovih filmov. Tokovsky mu je namreč dejal, da je, ko je igralcu [[Tony Curtis|Tonyju Curtisu]] prinesel njegovo vrečko z zelenjavo, to naredil kot filmska zvezda, najeli pa so ga zato, da bi to naredil kot postrešček.<ref>{{navedi splet|last=White|first=Dana|url=http://www.amazon.com/Harrison-Ford-Imperfect-Garry-Jenkins/dp/0735100896|title=Harrison Ford: Nepopolen junak (9780735100893): Garry Jenkins: Knjige|publisher=Amazon.com|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Vseeno pa si je priskrbel vloge v drugih filmih, kot na primer ''[[Čas za umor]]'', kjer je zaigral poleg [[Glenn Ford|Glenna Forda]], [[George Hamilton (igralec)|Georgea Hamiltona]] in [[Inger Stevens|Ingerja Stevensa]]. Njegova naslednja vloga je bila manjša vloga v filmu ''Luv'' (1967), kjer pa na koncu ponovno ni bil omenjen kot eden od igralcev ali statistov v filmu. Ko so mu končno pripisali zasluge za igranje v filmu, so ga omenili pod imenom »Harrison J. Ford« v vesternu ''Čas za umor'', čeprav inicialka »J« ni pomenila ničesar, saj Ford nima srednjega imena. Inicialko so k njegovemu imenu dodali zato, da ga ne bi zamešali z igralcem [[Harrison Ford (1884–1957)|Harrisonom Fordom]], ki je med letoma 1915 in 1932 zaigral v več kot osemdesetih nemih filmih, umrl pa je leta 1957. Ford je dejal, da je za igralca prvič slišal šele, ko je na [[Hollywood Walk of Fame]] naletel na zvezdo z lastnim imenom. Inicialko je kmalu opustil in pričel pod pravim imenom delati za [[Universal Studios]], kjer je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih zaigral mnogo manjših vlog v raznih televizijskih serijah, kot so ''Gunsmoke'', ''Ironside'', ''The Virginian'', ''The F.B.I.'', ''Love, American Style'' in ''Kung Fu''. Nato je zaigral v vesternu ''Journey to Shiloh'' (1968) in se za kratek čas pojavil v filmu [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]], ''Zabriskie Point'' (1970), kjer pa njegov lik, študentski protestnik, ki ga aretirajo, ni spregovoril in Forda na koncu filma niso omenjali kot člana igralske zasedbe. Ker ni bil zadovoljen z vlogami, ki so mu jih ponudili, se je Ford sam naučil, kako opravljati delo tesarja in s tem preživljal svojo takratno ženo in njuna dva majhna otroka.<ref name=tca /> V tem času je na njihovi turneji postavljal oder popularnega [[rock]] banda [[The Doors]]. Zgradil je tudi teraso za igralko [[Sally Kellerman]] in snemalni studio za brazilskega menedžerja glasbenih skupin [[Sérgio Mendes|Sérgia Mendesa]]. Nato ga je režiser [[George Lucas]] najel, da mu je zgradil kabinete na njegovem domu; ta mu je nazadnje dodelil ključno stransko vlogo v njegovem filmu ''[[Ameriški grafiti]]'' (1973).<ref name=tca /> Prijateljstvo Harrisona Forda z Georgeom Lucasom je imelo kasneje velik vpliv na njegovo kariero. Potem, ko je film ''[[Boter (film)|Boter]]'' [[Francis Ford Coppola|Francisa Forda Coppole]] požel velik uspeh, ga je tudi ta režiser najel, da mu je povečal njegovo pisarno, nato pa mu je dodelil manjši vlogi v svojih filmih ''The Conversation'' (1974) in ''[[Apokalipsa zdaj]]'' (1979); v slednjem je zaigral vojaškega častnika po imenu »G. Lucas«. == Preboj s filmskimi serijami == === ''Vojna zvezd'' === Fordovo tesarsko delo mu je nazadnje prislužilo njegovo prvo filmsko vlogo. Leta 1975 ga je George Lucas najel za branje scenarija z igralci, ki so odšli na avdicijo za film ''[[Vojna zvezd: Epizoda IV: Novo upanje|Vojna zvezd]]'' (1977). Njegova interpretacija scenarija mu je bila všeč, zato mu je nazadnje dodelil vlogo [[Han Solo|Hana Sola]].<ref>Imperij sanj: Zgodba o trilogiji ''Vojna zvezd''. Dokumentarni film na DVD-ju. [2005] {{ikona en}}</ref> Film je postal eden svetovno najuspešnejših filmov vseh časov in z njim je Harrison Ford po svetu zaslovel kot superzvezda.<ref name=tca /> Kmalu zatem je podoben uspeh požel z igranjem v nadaljevanjih filma, ''[[Vojna zvezd: Epizoda V: Imperij vrača udarec|Epizoda V: Imperij vrača udarec]]'' (1980) in ''[[Vojna zvezd: Epizoda VI: Vrnitev jedija|Epizoda VI: Vrnitev jedija]]'' (1983), ter s televizijsko specijalko ''The Star Wars Holiday Special'' (1978). Ford je želel, da bi Lucas Hana Sola na koncu filma ''Vrnitev jedija'' ubil, saj naj bi to »filmu dodalo globino«, vendar Lucas tega ni želel storiti.<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/02/harrison_ford_wanted_han_solo_to_die|title=Harrison Ford je želel, da bi Han Solo umrl|publisher=Starpulse|date=2. marec 2006|language=en|archive-date=2008-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080506212332/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/02/harrison_ford_wanted_han_solo_to_die|url-status=dead}}</ref> === ''Indiana Jones'' === [[Slika:Harrison Ford and Chandran Rutnam in Sri Lanka.jpg|thumb|140px|left|Harrison Ford s [[Chandran Rutnam|Chandranom Rutnamom]] na snemanju filma ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'', ki so ga posneli v [[Šrilanka|Kandyju, Šrilanka]] leta 1983]] Kot glavni igralec se je Harrison Ford uveljavil šele, ko je zaigral [[Indiana Jones|Indiano Jonesa]] v filmu Georgea Lucasa in [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ''[[Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom]]'' (1981).<ref name=tca /> Spielberg naj bi vlogo želel Fordu ponuditi že vse od začetka, vendar se s tem ni strinjal Lucas, saj je z igralcem sodeloval že pri filmih ''Vojna zvezd'' in ''Ameriški grafiti'', a se je potem, ko [[Tom Selleck]] vloge ni mogel sprejeti, strinjal, da za vlogo najameta Forda.<ref name=tca /><ref>(DVD) Indiana Jones: Snemanje trilogije. Paramount Pictures. 2003. {{ikona en}}</ref> Slednji je Jonesa zaigral tudi v nadaljevanjih, ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' (1984) in ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' (1989).<ref name=tca /> Kasneje je lik ponovno zaigral v epizodi serije ''The Young Indiana Jones Chronicles'' leta 1993 in v četrtem filmu, ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' (2008). == Ostala filmska dela == Harrison Ford je zaigral tudi v filmih ''Heroes'' (1977), ''Force 10 from Navarone'' (1978) in ''[[Ulica Hanover (film)|Ulica Hanover]]'' (1979). Poleg [[Gene Wilder|Genea Wilderja]] je zaigral tudi v vesternu ''The Frisco Kid'', kjer je zaigral dobrosrčnega roparja bank. Nato je kot Rick Deckard zaigral v kultnem [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem filmu]] [[Ridley Scott|Ridleyja Scotta]], ''Iztrebljevalec'' (1982). Poleg tega je zaigral tudi v veliko dramsko-akcijskih filmih, kot sta filma ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' (1985) in ''The Mosquito Coast'' (1986) [[Peter Weir|Petra Weira]] ter ''Frantic'' (1988) [[Roman Polanski|Romana Polanskija]].<ref name=tca /> V devetdesetih je več pozornosti pritegnil z vlogo Jacka Ryana v filmih ''[[Patriotske igre (film)|Patriotske igre]]'' (1992) in ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]'' (1994) [[Tom Clancy|Toma Clancyja]], zaigral pa je tudi glavne vloge v filmih ''Presumed Innocent'' (1990) in ''The Devil's Own'' (1997) [[Alan Pakula|Alana Pakule]], ''The Fugitive'' (1993) [[Andrew Davis (režiser)|Andrewa Davisa]], različici filma ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]'' (1995) [[Sydney Pollack|Sydneyja Pollacka]] in filmu ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' (1997) [[Wolfgang Petersen|Wolfganga Petersena]]. S filmi, ki jih je posnel v tem času, se je kot dramski igralec; v filmih ''Presumed Innocent'' in ''[[Potopljene sence]]'' (2000) je zaigral prešuštniškega moža, v filmu ''Regarding Henry'' (1991) [[Mike Nichols|Mika Nicholsa]] pa moškega, ki okreva od amnezije.<ref name=tca /> Veliko vlog v svojih pomembnejših filmih je dobil po nenavadnem spletu naključij: vlogo Hana Sola je dobil, ko je bral scenarij na avdiciji nekega drugega igralca, vlogo Indiane Jonesa zato, ker je ni mogel sprejeti Tom Selleck, vlogo Jacka Ryana pa naj bi po poročanju dobil zaradi zahtev [[Alec Baldwin|Aleca Baldwina]] (ta je ta lik zaigral v filmu ''[[Lov na Rdeči oktober (film)|Lov na Rdeči oktober]]'') po preveliki plači, čeprav je Baldwin sam to zanikal. === Nedavne vloge === Harrison Ford je od konca devetdesetih do danes zaigral v več s strani kritikov zasmehovanih in komercialno neuspešnih filmih, kot so ''[[Šest dni, sedem noči]]'' (1998), ''[[Nemirna srca]]'' (1999), ''[[K-19: Črna vdova]]'' (2002), ''[[Hollywoodski kifeljci]]'' (2003), ''[[Požarni zid (film)|Požarni zid]]'' (2006) in ''[[Izredni ukrepi]]'' (2010). Ena od izjem je bil film iz leta 2000, ''[[Potopljene sence]]'', s katerim so le v Združenih državah zaslužili 155, po svetu pa kar 291 milijonov $.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=whatliesbeneath.htm|title=''Potopljene sence'' (2000)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Leta 2004 je zavrnil vlogo v trilerju ''[[Siriana]]'', o čemer je kasneje dejal: »Nisem bil prepričan o relevantnosti gradiva, na katerem je film temeljil, a mislim, da sem naredil napako.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/03/harrison_ford_regrets_passing_on_syriana|title=Harrison Ford Regrets obžaluje, da je zavrnil vlogo v filmu ''Siriana''|publisher=Starpulse|date=3. marec 2006|language=en|archive-date=2008-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20080531064559/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/03/harrison_ford_regrets_passing_on_syriana|url-status=dead}}</ref> Vlogo, ki jo je zavrnil, je nazadnje odigral [[George Clooney]], ki je bil za svoj nastop v filmu nagrajen z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] in [[zlati globus|zlatim globusom]]. Že pred tem je zavrnil vlogo v filmu [[Stephen Gaghan|Stephena Gaghana]] in Roberta Wakefielda, ''Trafic'', ki jo je kasneje odigral [[Michael Douglas]]. Leta 2008 je Harrison Ford ponovno požel nekaj uspeha s filmom ''[[Indiana Jones: Kraljestvo kristalne lobanje]]'', kjer je ponovno sodeloval z Georgeom Lucasom in Stevenom Spielbergom. Film so kritiki v glavnem hvalili in postal je drugi najbolje prodajani film po svetu leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/yearly/chart/?view2=worldwide&yr=2008&p=.htm|title=Najbolje prodajani filmi leta 2008|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=7. avgust 2009|language= en}}</ref> Kasneje je dejal, da bi rad ponovno zaigral Indiano Jonesa, a le, »... če jo bodo posneli prej kot v dvajsetih letih.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ied0764c52ea0c6b79e5a439cf257d65d|title=Lahko verjamete? Četrti 'Indy' v letu 2008|work=The Hollywood Reporter|date=2. januar 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080522174941/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ied0764c52ea0c6b79e5a439cf257d65d|archivedate=2008-05-22|language=en|url-status=live}}</ref> Poleg tega je leta 2008 zaigral še v filmu ''Crossing Over'' Waynea Kramra. V filmu je poleg [[Ashley Judd]] in [[Ray Liotta|Rayja Liotte]]<ref name="IMDb">{{IMDb Name|id=0000148|language= en}}</ref><ref>{{IMDb Title|id=0924129|title=''Crossing Over'' (2008)|language= en}}</ref> zaigral uslužbenca urada za imigracije. Pripovedoval je tudi zgodbo v dokumentarnem filmu o [[Dalajlama|Dalajlami]], naslovljenem ''Dalai Lama Renaissance''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dalailamafilm.com|title=Dokumentarni film ''Dalai Lama Renaissance''&nbsp;— Pripoveduje Harrison Ford&nbsp;— DVD|publisher=Dalailamafilm.com|date=12. februar 2010|accessdate=7. marec 2010|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20191019191049/http://www.dalailamafilm.com/|archive-date=2019-10-19|url-status=dead}}</ref> Nato je leta 2009 v [[Portland]]u, [[Oregon]] posnel zdravstveno dramo ''[[Izredni ukrepi]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://blogs.wweek.com/news/author/amesh/|title=Novice in kultura: Nenaslovljen Crowleyjev projekt z Brendenom Fraserjem ima sedaj (še en) grozljiv naslov|date=24. september 2009|work=Willamette Week|accessdate=29. september 2009|archive-date=2009-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090826194508/http://blogs.wweek.com/news/author/amesh/|url-status=dead}}</ref> V filmu, izdanem 22. januarja 2010, je zaigral poleg [[Brendan Fraser|Brendana Fraserja]] in [[Alan Ruck|Alana Rucka]]. Kasneje istega leta je ob [[Patrick Wilson (igralec)|Patricku Wilsonu]], [[Rachel McAdams]] in [[Diane Keaton]] zaigral v filmu ''[[Jutranje veselje (film)|Jutranje veselje]]''.<ref>{{navedi novice|last=Fleming|first=Michael|title=Keatonova in Goldblum bosta zaigrala v ''Veselju''|url=http://www.variety.com/article/VR1118002179.html?categoryid=1238&cs=1|date=4. junij 2009|work=Variety|accessdate=11. september 2009|language=en|archive-date=2010-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100526112533/http://www.variety.com/article/VR1118002179.html?categoryid=1238&cs=1|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Harrison Ford Cannes.jpg|thumb|left|140px|Ford na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2008]] Julija 2011 je poleg [[Daniel Craig|Daniela Craiga]] in [[Olivia Wilde|Olivie Wilde]] zaigral v znanstveno-fantastičnem vesternu ''[[Kavboji in vesoljci]]''. V filmu je zaigral polkovnika Woodrowa Dolarhydea, ki z železno roko vlada mestu Absolution.<ref name="Know">{{navedi novice|first=Matt|last=Maytum|url=http://www.totalfilm.com/features/cowboys-aliens-everything-we-know/jon-favreau-has-been-reading-comics-again|title=''Kavboji in vesoljci'': Vse, kar vemo|date=22. junij 2010|work=Total Film|publisher=Future Publishing|accessdate=26. november 2010|language= en}}</ref> S producentom Stevenom Spielbergom nista želela, da bi njegov lik nosil kavbojski klobuk, saj sta se bala, da bi to gledalce preveč spominjalo na filme o Indiani Jonesu.<ref>{{navedi novice|first=Geoff|last=Boucher|url=http://herocomplex.latimes.com/2010/11/23/cowboys-aliens-challenge-putting-a-new-hat-on-icon-harrison-ford|work=Los Angeles Times|publisher=Tribune Company|title=Izziv ''Kavboji in vesoljci'': Nov klobuk Harrisona Forda|date=23. november 2010|accessdate=27. november 2010|language= en}}</ref> Ford je svoj lik opisal kot »zagrenjenega starca«<ref>»[http://www.comicbookmovie.com/fansites/MsKyle08/news/?a=27938 Harrison Ford o ''Kavbojih in vesoljcih''].« ''ComicBookMovie.com''. Pridobljeno dne 23. maj 2011. {{ikona en}}</ref> V sklopu promocije filma se je pojavil na mednarodnem Comic-Conu v [[San Diego|San Diegu]]; na oder so ga varnostniki pripeljali vklenjenega v lisice in pred gledalci je zaigral celo točko o tem, kako so ga na Comic-Con zvlekli proti njegovi volji. S tem se je norčeval iz dogodka, ko so malo pred [[premiera (dogodek)|premiero]] filma iz dvorane vklenjenega odpeljali moškega, ki naj bi napadel več ljudi. Po nastopu je občinstvo, ki je vključevalo tudi njegove soigralce iz filma, navdušeno ploskalo, in presenečen nad toplim sprejemom njegove točke je Harrison Ford občinstvu dejal: »Želel sem se le preživljati kot igralec. Nisem vedel, da bo tako.«<ref name="Format">{{navedi novice|first=Marc|last=Graser|url=http://www.variety.com/article/VR1118022145|title=Harrison Ford zadovolji množico na Comic-Conu|date=24. julij 2010|work=Variety|accessdate=18. november 2010|language= en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Marc|last=Graser|url=http://www.variety.com/article/VR1118021897|title=Studiji na Comic-Conu|date=19. julij 2010|work=Variety|accessdate=18. november 2010|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://jam.canoe.ca/Movies/2010/07/25/14820476-wenn-story.html |title=CANOE - JAM! Filmi: Ford v lisicah na Comic-Conu|work=Jam.Canoe.ca|date=25. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Young|first=John|url=http://popwatch.ew.com/2010/07/24/comic-con-harrison-ford-cowboys-aliens|title=Harrison Ford (v lisicah!) se prvič pojavi na Comic-Conu za ''Kavboje in vesoljce''|work=Entertainment Weekly|date=24. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language=en|archive-date=2013-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130514210531/http://popwatch.ew.com/2010/07/24/comic-con-harrison-ford-cowboys-aliens/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://herocomplex.latimes.com/2010/07/25/harrison-ford-cowboys-and-aliens-favreau|title=COMIC-CON 2010: Harrison Ford ''Kavboje in vesoljce'' naredi privlačnejše|work=HeroComplex.LATimes.com|date=25. julij 2010|accessdate=29. april 2011|language= en}}</ref> Leta 2011 je zaigral v japonski reklami za videoigro ''Uncharted 3: Drake's Deception'' za PlayStation 3. V reklami igra igro in gledalcem da vedeti, da je nad njo navdušen.<ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5851194/heres-harrison-ford-playing-uncharted/gallery/1|title=Tu je Harrison Ford. Nemoteno igra.|publisher=Kotaku|first=Brian|last=Ashcraft|date=19. oktober 2011|language=en|access-date=2013-08-14|archive-date=2012-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120809163727/http://kotaku.com/5851194/heres-harrison-ford-playing-uncharted/gallery/1|url-status=dead}}</ref> Aprila 2012 so poročali, da je v zadnji fazi pogajanj za igranje v filmu ''[[Paranoja (film, 2013)|Paranoja]]''. Takrat so poročali, da bo v filmu zaigral zvezdnik filma ''[[Igre lakote]]'', [[Liam Hemsworth]], v zadnji fazi pogajanj pa je bil tudi igralec [[Gary Oldman]]. Film, ki ga je režiral [[Robert Luketic]], so pričeli snemati poleti tistega leta, govori pa o bitki dveh velikih telefonskih podjetij v poslovnem svetu<ref>{{navedi splet|last=Trumbore|first=Dave|title=V trilerju ''PARANOJA'' bodo zaigrali Harrison Ford, Gary Oldman in Liam Hemsworth|url=http://collider.com/harrison-ford-gary-oldman-liam-hemsworth-paranoia/158997/|publisher=Collider|accessdate=13. april 2012|language= en}}</ref>. Jeseni 2022 je bilo objavljeno, da bo Harrison Ford zaigral v filmu [[Stotnik Amerika: Pogumni novi svet]], kjer bo upodobil vlogo [[Thunderbolt Ross|Thaddeusa Rossa]], da bi tako nadomestil igralca [[William Hurt|Williama Hurta]], ki je vlogo Rossa igral vse do njegove smrti marca 2022. Harrison Ford bo Hana Sola zaigral tudi v ''Vojni zvezd: Epizoda VII''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.screencrush.com/star-wars-episode-7-harrison-ford-han-solo|title=''Vojna zvezd: Epizoda 7'' - Harrison Ford bo ponovno zaigral Hana Sola!|last=Sampson|first=Mike|work=Screen Crush|date=15. februar 2013|accessdate=15. februar 2013|language= en}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Harrison Ford and Calista Flockhart at the 2009 Deauville American Film Festival-02.jpg|right|200px|thumb|Harrison Ford s svojo ženo [[Calista Flockhart|Calisto Flockhart]] na ameriškem filmskem festivalu Deauville, 2009]] === Zakoni in družina === Ford je eden od igralcev, ki v [[Hollywood]]u najbolje varujejo svojo zasebnost.<ref name=tca /> S svojo prvo ženo, Mary Marquardt, ima dva sinova, Benjamina in Willarda, s svojo drugo ženo, scenaristko [[Melissa Mathison|Melisso Mathison]], pa še dva otroka, Malcolma in Georgio. Potem, ko sta se spoznala na podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]] leta 2002, je pričel hoditi z igralko [[Calista Flockhart|Calisto Flockhart]], s katero sta starša njenemu posvojenemu sinu Liamu. Na Valentinovo leta 2009 jo je zasnubil.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20267173,00.html|title=Harrison Ford zasnubi Calisto Flockhart|work=People|date=21. marec 2009|language=en|archive-date=2010-10-28|access-date=2013-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028120744/http://www.people.com/people/article/0,,20267173,00.html|url-status=dead}}</ref> Poročila sta se 15. junija 2010 v [[Nova Mehika|Santa Feju, Nova Mehika]], kjer je snemal film ''[[Kavboji in vesoljci]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20394673,00.html|title=Harrison Ford in Calista Flockhart se poročita!|work=People|date=16. junij 2010|language=en|archive-date=2010-06-19|access-date=2013-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100619064241/http://www.people.com/people/article/0,,20394673,00.html|url-status=dead}}</ref> Ford ima tri vnuke: Eliela (roj. 1993), Giuliano (roj. 1997) in Ethana (roj. 2000).<ref>{{navedi novice|title=Vse najboljše, Harrison Ford! Danes jih imaš 69, saj je 13. julij!|url=http://www.hollybaby.com/2011/07/13/harrison-ford-birthday-july-13/|work=Hollybaby|date=13. julij 2011|accessdate=27. avgust 2011|language=en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegov sin Benjamin ima v lasti bar Ford's Filling Station v Culver Cityju, Kalifornija.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.latimes.com/2006/mar/02/news/wk-critic2|title=Ford ima boljšo idejo|publisher=Los Angeles Times|date=2. marec 2006|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.zagat.com/Verticals/PropertyDetails.aspx?VID=8&R=105527|title=Ford's Filling Station &#124; Culver City &#124; Meniji in ocene|publisher=Zagat|date=|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|author=|url=http://latimesblogs.latimes.com/dailydish/2010/05/mo-chicas-10th-tasting-menu-the-next-hatchi-dinner-locanda-del-lago-goes-meatless-mondays.html|title=Mo-Chicov deseti poskusni meni ali večerja 'Hatchi'?; Locanda del Lago predstavi brezmesne ponedeljke; pecivo v Ford's Filling Stationu|publisher=Los Angeles Times|date=26. maj 2010|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/features/food/la-fo-critic3may03,0,1574097.story|title=Nekaj se kuha|publisher=Los Angeles Times|date=3. maj 2006|accessdate=18. februar 2012|language= en}}</ref> Njegov sin Willard ima v lasti razstavni prostor Ford & Ching in trgovino z oblačili Ludwig.<ref>{{navedi novice|title=Ludwig: Skladateljeva nova oblačila|first=Andrew|last=Asch|url=http://www.apparelnews.net/blog/196_ludwig:_the_composers_new_clothes.html|work=Apparel News|date=6. junij 2009|accessdate=27. avgust 2011|language=en|archive-date=2010-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20100612140427/http://www.apparelnews.net/blog/196_ludwig:_the_composers_new_clothes.html|url-status=dead}}</ref> === Poškodba brade in hrbta === [[Slika:Harrison Ford WTC2001.jpg|thumb|left|140px|Harrison Ford z gasilci med prostovoljnim delom po [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu]] na World Trade Center v [[New York City]]ju, 2001]] Pri dvajsetih si je Harrison Ford poškodoval brado, ko se je s svojim avtomobilom, Volvom 544, zaletel v telefonski drog v Severni Karolini; brazgotina, ki mu je od nesreče ostala, je vidna v vseh njegovih filmih. V filmu ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' brazgotino tudi razložijo; Indiana Jones naj bi jo dobil, ko se je boril z levom. V filmu ''Working Girl'' njegov lik pove, da je brazgotino dobil, ko je omedlel in z brado udaril v straniščno školjko, medtem ko mu je njegovo dekle preluknjalo uho. Junija 1983, pri štiridesetih, je med snemanjem filma ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' v [[London]]u poškodoval hrbet, zaradi česar je moral odleteti na nujno operacijo v Los Angeles. Na snemanje se je vrnil čez šest tednov.<ref>{{navedi knjigo|author=Rinzer, J. W.|year=2008|title=Celotno snemanje Indiane Jonesa: Celotno ozadje štirih filmov|publisher=Del Rey, imprint of Random House, Inc.|location=New York|page=153|isbn=978-0-345-50129-5|quote=Lucas je prispel 20. junija [1983]. »Harrisona je res zelo bolelo,« je povedal. »Na snemanju je ležal na nosilnici. Dvignili so ga, da je med snemanjem svojih prizorov lahko hodil, nato pa so ga polegli nazaj v posteljo.« Istega dne je Ford posnel svoj prizor pretepa z morilcem iz Thuggeeja v obleki Indy na odru 3. »Harrison se je moral vreči na moškega,« je povedal Spielberg. »Takrat si je poškodoval hrbet in zmogel je le zakričati na pomoč.«|language= en}}</ref> === Letalstvo === Harrison Ford je zasebni pilot tako za helikopterje kot za letala s fiksnimi krili.<ref name=tca /> V lasti ima 3,2 kvadratnih kilometrov velik ranč v [[Wyoming|Jacksonu, Wyoming]]; približno polovica ranča je uredil v naravni rezervat. Večkrat je sam pilotiral helikopter v lokalnih reševalnih akcijah, na primer ob reševanju pohodnika iz gora pred dehidracijo.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://archives.cnn.com/2000/SHOWBIZ/Movies/08/07/harrisonford.rescue.ap/|title=Harrison Ford s helikopterjem reši bolnega pohodnika iz Idaha|publisher=CNN|date=7. avgust 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080202001735/http://archives.cnn.com/2000/SHOWBIZ/Movies/08/07/harrisonford.rescue.ap/|archivedate=2008-02-02|language=en|url-status=dead}}</ref> Ford se je pilotiranja pričel učiti z letalom Piper PA-20 Pacer na letališču Wild Rose Idlewild v [[Wisconsin|Wild Roseu, Wisconsin]] v šestdesetih, vendar si učnih ur, ki so stale 15 $ na uro, ni mogel privoščiti, zato je z učenjem moral prekiniti.<ref>Mitchell, Mike. »[http://avstop.com/news_jan_2010/harrison_ford_received_legends_aviation_legacy_award.htm Harrison Ford prejme legendarno nagrado za svoje pilotiranje].« ''Aviation Online Magazine''. Januar 2010 {{ikona en}}</ref> V devetdesetih je kupil rabljeno letalo Gulfstream II in enega od pilotov letala, Terryja Benderja, prosil, naj ga nauči pilotirati. Pričela sta leteti v letalu Cessna 182, s katerim sta letela iz Jacksona, Wyoming, kasneje pa je Ford sam letel z letalom Cessna 206 iz [[New Jersey|Teterbora, New Jersey]].<ref>Freeze, Di. »[http://www.airportjournals.com/Display.cfm?varID=0509004 Harrison Ford: Preko Young Eagles promovira pilotiranje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070505044629/http://www.airportjournals.com/Display.cfm?varID=0509004 |date=2007-05-05 }}.« ''Aviation Journals''. September 2005. {{ikona en}}</ref> 23. oktobra 1999 je bil eden od udeležencev v nesreči s helikopterjem Bell 206L4 LongRanger (N36R). V poročilu o nesreči na NTSB-ju je napisano, da je Harrison Ford pilotiral nad jezerom Piru v [[Kalifornija|Santa Clariti, Kalifornija]], polet pa naj bi bil le rutinska vaja. Ko je že drugič neuspešno poskušal usposobiti avtopilota za kroženje, je pustil, da se je letalo spustilo na višino okoli 50 metrov, nato pa se je pričel zopet dvigati. Letalo je vmes porabilo preveč goriva, zato so bili prisiljeni pristati. Pristali so zelo trdo na produ ob jezeru, zato je helikopter pričel poskakovati, in nazadnje se je eden od opornikov skrivil. Čeprav je bil helikopter resneje poškodovan, nista nobenih poškodb utrpela ne Ford ne njegov inštruktor pilotiranja. Ko ga je [[James Lipton]], ki je tudi sam pilot, v oddaji ''Inside the Actor's Studio'' povprašal po nesreči, je dejal: »[Helikopter] sem pokvaril.«<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.ntsb.gov/ntsb/brief.asp?ev_id=20001212X19997&key=1|title=LAX00LA024|publisher=National Transportation Safety Board|language= en}}</ref> [[Slika:Harrison Ford, Calista Flockhart 2012.jpg|thumb|180px|Harrison Ford in Calista Flockhart na [[zlati globus|69. podelitvi zlatih globusov]], 2012]] Svoje letalo Harrison Ford pušča na letališču Santa Monica,<ref>[http://www.zimbio.com/pictures/wEIOBFZcKVJ/Harrison+Ford+Landing+Private+Jet+Santa+Monica Fotografija Harrisona Forda med pristajanjem z zasebnim letalom v Santa Monici]. www.zimbio.com {{ikona en}}</ref> čeprav letalo Bell 407 pogosto hrani tudi v Jacksonu, Wyoming, kjer z njim tudi leta, uporabil pa ga je že v dveh gorskih reševalnih in iskalnih akcijah v okrožju Teton. Na eni od akcij je našel in rešil pohodnico, ki se je izgubila. Ta naj bi se vkrcala na njegovo letalo Bell 407 in kmalu zatem bruhala v pokrivalo enega od reševalcev, vendar je šele veliko kasneje izvedela, kdo jo je rešil; kasneje je dejala: »Ne morem verjeti, da sem bruhala v helikopterju Harrisona Forda.«<ref>Donaldson, Lynn. »[http://www.landreport.com/2007/10/harrison-ford-crafts-a-masterpiece-in-wyoming/ Harrison Ford obvladuje mojstrovino v Wyomingu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110220031115/http://www.landreport.com/2007/10/harrison-ford-crafts-a-masterpiece-in-wyoming/ |date=2011-02-20 }}.« ''The Land Report''. Oktober 2007. {{ikona en}}</ref> Ford od vseh svojih letal največkrat pilotira letalo de Havilland Canada DHC-2 Beaver (N28S) in čeprav pravi, da ne mara favoriziranja, je večkrat dejal, da ima to letalo zelo rad, posebej zvok njegovega radia Pratt & Whitney R-985.<ref>»[http://www.huffingtonpost.com/2008/05/21/harrison-ford-discusses-p_n_102891.html Harrison Ford govori o pilotiranju svojega Beavra v grmovje].« 21. maj 2008. www.huffingtonpost.com {{ikona en}}</ref> S to vrsto letala se je prvič srečal na snemanju filma ''[[Šest dni, sedem noči]]'' in kmalu zatem si je tudi sam kupil svojega. Letališče Kenmore v [[Washington]]u hrani njegov rumeni in zeleni de Havilland Canada DHC-2 Beaver&nbsp;— slednji je bil včasih last ameriške vojske&nbsp;— ki imata posodobljeno letalsko elektroniko in motor. Igralec sam je dejal, da so njegovo letalo že odpeljali na letalske operacije organizacije CIA, kjer naj bi ga poškodovali s strelnim orožjem, tako da je moral kasneje luknje v letalu zakrpati sam.<ref>Intervju s Fordom za ''Late Night with David Letterman,'' (predvajano 9. julija 2008) {{ikona en}}</ref> Velikokrat z letalom odleti na razna srečanja lastnikov podobnih letal. Marca 2004 je Harrison Ford uradno postal vodja programa eksperimentalno letalsko društvo (Experimental Aircraft Association - EAA) organizacije Young Eagles. Greg Anderson, podpredsednik programa, ga je prosil, naj pozicijo prevzame potem, ko se je dolgoletni predsednik programa, general Charles »Chuck« Yeager odločil upokojiti. Na začetku je okleval, a se je mesto nazadnje odločil sprejeti, in že dve leti se pojavlja na vsakoletnih srečanjih Young Eagles, EAA AirVenture Oshkosh, v Oshkoshu, Wisconsin. Julija 2005 je na tem srečanju sprejel ponudbo, da na mestu ostane še naslednji dve leti. V sklopu programa je s svojimi letali, največkrat z letalom DHC-2 Beaver, v katerem je poleg igralca lahko sedelo še pet otrok, peljal že več 280 otrok. Sodeloval je že pri več prireditvah programa EAA v [[Idaho|Driggsu, Idaho]], mestu v bližini Jacksona, Wyoming. Od leta 2009 je posnel že več spletnih reklam za kampanjo Splošno letalstvo služi Ameriki (General Aviation Serves America) društva lastnikov letal in pilotov (Aircraft Owners and Pilots Association - AOPA).<ref>{{navedi splet|url=http://www.gaservesamerica.com/default.html|title=Splošno letalstvo služi Ameriki|language= en}}</ref> Ford je častni član humanitarne letalske organizacije Wings of Hope.<ref>{{navedi splet|url=http://wings-of-hope.org|title=Uradna domača stran organizacije Wings Of Hope|publisher=Wings-of-hope.org|accessdate=7. marec 2010|language= en}}</ref> Kot povabljeni slavnostni gost je letel tudi z letali Blue Angels.<ref>Holden, Henry M. »[http://www.airportjournals.com/display.cfm?varID=0609004&PrintPage=True AirVenture 2006 je polen presenečenj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022112529/http://www.airportjournals.com/display.cfm?varID=0609004&PrintPage=True |date=2013-10-22 }}.« ''Airport Journals''. September 2006. {{ikona en}}</ref> ; Letala Harrisona Forda {{col-begin|width=40%}} {{col-break}} '''Letala, ki jih ima v lasti trenutno''' * de Havilland Canada DHC-2 Beaver (N28S) * Aviat A-1B Husky (N6HY) * Cessna Citation Sovereign (N5GU) * Beechcraft B36TC Bonanza * Cessna 208B Grand Caravan * Waco Taperwing * Bell 407 {{col-break}} '''Letala, ki jih je imel v lasti v preteklosti''' * Cessna 525B CitationJet 3 * Gulfstream II * Gulfstream IV-SP * Pilatus PC-12 {{col-end}} == Aktivizem == === Okoljevarstvo === Ford je podpredsednik organizacije Conservation International.<ref>{{navedi splet|url=http://tech.fortune.cnn.com/2013/04/29/harrison-ford-environmentalist/|title=Harrison Ford: O okoljevarstvenih težavah niso posneli še nobenega dobrega filma|language= en}}</ref> Za svoje prizadevanje za ohranjevanje okolja je prejel nagrado Jules Verne Spirit of Nature Award.<ref name="autogenerated1" /> Leta 1993 je arahnolog Norman Platnick novo vrsto pajka poimenoval ''Calponia harrisonfordi'', leta 2002 pa je entomologist Edward O. Wilson novo vrsto mravelj poimenoval Pheidole harrisonfordi, s čimer je želel počastiti njegovo delo za organizacijo Conservation International.<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.ourplanet.com/imgversn/142/ford.html|title=Harrison Ford|publisher=Our Planet|language=en|archive-date=2008-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905144851/http://www.ourplanet.com/imgversn/142/ford.html|url-status=dead}}</ref> Od leta 1992 je Ford sodeloval pri snemanju oglasov za promocijo ameriške okoljevarstvene organizacije EarthShare (pri oglasih je imel vlogo pripovedovalca). Ford je govornik neprofitne organizacije Restore Hetch Hetchy, ki želi dolino Hetch Hetchy v narodnem parku [[Yosemite]] ohraniti v prvotnem stanju.<ref>{{navedi splet|accessdate=16. maj 2013|url=http://www.hetchhetchy.org/educational-activities/46-discover-hetch-hetchy|title=Predogled: odkrite Hetch Hetchy s Harrisonom Fordom|publisher=Restore Hetch Hetchy|language=en|archive-date=2012-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121119055037/http://www.hetchhetchy.org/educational-activities/46-discover-hetch-hetchy|url-status=dead}}</ref> === Politika === Tako kot njegova starša je tudi Harrison Ford že vse življenje [[Demokratska stranka (ZDA)|demokrat]]<ref>{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.newsmeat.com/|title=Poglejte si donacije za predsedniško kampanjo leta 2008|publisher=Newsmeat|language= en}}</ref> in dober prijatelj bivšega ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]].<ref name="IMDb" /> 7. septembra 1995 je Harrison Ford pred ameriškim senatom za mednarodne odnose pričal v prid [[Dalajlama|Dalajlame]] in samostojnega [[Tibet]]a.<ref>{{navedi splet|url=http://dalailamafilm.com/celebrities-and-others-banned-from-entering-tibet-or-china-109|author=Khashyar Darvich|title=Slavne osebnosti in drugi, ki so jim prepovedali vstop v Tibet in na Kitajsko|publisher=Dalailamafilm.com|date=1. januar 2009|accessdate=11. november 2010|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204130530/http://dalailamafilm.com/celebrities-and-others-banned-from-entering-tibet-or-china-109|archive-date=2010-02-04|url-status=dead}}</ref><ref>Laurence Caracalla, ''Harrison Ford'', Silverback Books, 2007 str. 93 {{ikona en}}</ref> Leta 2008 je pripovedoval zgodbo v dokumentarnem filmu ''Dalai Lama Renaissance''. Leta 2003 je javno komentiral [[iraška vojna|iraško vojno]] in dejal, da mora v Združenih državah priti do »spremembe režima«. Zaradi snemanja filmov z nasilno vsebino je kritiziral [[Hollywood]] in pozival k večjemu nadzoru nad orožjem v ZDA.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.theage.com.au/articles/2003/08/27/1061663852052.html|title=Harrison Ford kritizra ameriško politiko v zvezi z iraško vojno|work=The Age|date=27. avgust 2003|location=Melbourne|language=en|archive-date=2011-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110312093455/http://www.theage.com.au/articles/2003/08/27/1061663852052.html|url-status=dead}}</ref> Nasprotoval je predčasnim volitvam za guvernerja Kalifornije leta 2003 in dejal, da bi bilo narobe zamenjati [[Gray Davis|Grayja Davisa]] z [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldom Schwarzeneggerjem]].<ref>{{navedi novice|accessdate=28. december 2009|url=http://www.guardian.co.uk/film/filmblog/2009/aug/03/arnold-schwarzenegger-comeback|title=Bi se Arnold Schwarzenegger moral vrniti?|work=The Guardian|location=London|first=Ben|last=Child|date=3. avgust 2009|language= en}}</ref> [[Slika:Harrison Ford 2011.jpg|140px|thumb|left|Harrison Ford, 2011]] === Arheologija === Po velikem uspehu, ki ga je požel z upodobitvijo arheologa Indiane Jonesa, je Harrison Ford tudi sam sodeloval pri nekaterih arheoloških akcijah. Je splošni sponzor<ref>{{navedi splet|accessdate=7. september 2010|url=http://www.archaeological.org/about/governance|title=O AIA|publisher=Ameriški arheološki inštitut|language= en}}</ref> Ameriškega arheološkega inštituta (Archaeological Institute of America - AIA), eno od najstarejših in največjih severnoameriških organizacij, ki se posveča svetu arheologije. Pomaga jim pri izobraževanju javnosti o arheologiji in pri preprečevanju plenjenja in nezakonite prodaje starin. === Družbeno koristno delo === Harrison Ford prostovoljno streže hrano brezdomcem. 21. novembra 2007 je s še nekaj drugimi slavnimi osebnostmi, kot so [[Kirk Douglas]], [[Nia Long]] in [[Calista Flockhart]], hrano postregel [[Los Angeles|losangeleškim]] brezdomcem na praznični večerji ob zahvalnem dnevu.<ref>{{navedi novice|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/11/21/AR2007112102153.html|title=Slavni brezdomcem postrežejo praznično večerjo|work=The Washington Post|agency=Associated Press|date=21. november 2007|last=Schou|first=Solvej|language= en}}</ref> == Nagrade == [[Slika:HarrisonFordHWoFOct10.jpg|thumb|200px|right|Zvezda Harrisona Forda na [[Hollywood Walk of Fame]]]] Harrison Ford je bil nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca za svoj nastop v filmu ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'', za katerega je prejel tudi nominacije za [[zlati globus]] in nagrado [[BAFTA]] v isti kategoriji. Na podelitvi zlatih globusov leta 2002 je prejel nagrado Cecila B. DeMillea, 2. junija 2003 pa je dobil tudi lastno zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]]. Poleg tega je bil za zlati globus za najboljšega igralca nominiran tudi za filme ''The Mosquito Coast'', ''The Fugitive'' in ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]''. Leta 2006 je bil nagrajen z nagrado Julesa Vernea za svoje delo pri ohranjanju narave v raznih rezervatih. Podelitev nagrad je potekala v avditoriju Shrine v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]].<ref name="autogenerated1">{{navedi splet|accessdate=23. maj 2008|url=http://www.julesvernefestival.com/spip.php?article53|title=Harrison Ford|publisher=Jules Verne Festival|language=en|archive-date=2009-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090715122556/http://www.julesvernefestival.com/spip.php?article53|url-status=dead}}</ref> Na podelitvi nagrad Scream Awards leta 2007 je za upodobitev raznih ikonskih likov, kot sta [[Han Solo]] in Indiana Jones, prejel svojo prvo nagrado za filmskega junaka, leta 2008 pa je podobno nagrado prejel na podelitvi nagrad Spike TV's Guy's Choice Award.<ref name=Spike>{{navedi splet|accessdate=31. avgust 2008|url=http://www.spike.com/s/editorial/promo/guyschoice/highlights/?id=2992896|title=Guys Choice Awards - 2008 - Harrison Ford|publisher=Spike TV|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080804082218/http://www.spike.com/s/editorial/promo/guyschoice/highlights/?id=2992896|archivedate=2008-08-04|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Moška izbira|publisher=PR Inside|url=http://www.pr-inside.com/damon-s-double-win-at-guys-choice-r618594.htm|accessdate=2013-08-14|archive-date=2012-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514184616/http://www.pr-inside.com/damon-s-double-win-at-guys-choice-r618594.htm|url-status=dead}}</ref> Harrison Ford je leta 2000 prejel nagrado AFI Award za svoje življenjske dosežke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.afi.com/LAA/|title=AFI Award za življenjske dosežke|accessdate=17. februar 2012|language= en}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | rowspan="2" | 1966 | ''Dead Heat on a Merry-Go-Round'' | Postrežček | |- | ''The Long Ride Home'' | | |- | rowspan="2" | 1967 | ''Luv'' | Nadležni motorist | |- | ''A Time for Killing'' | Poročnik Shaffer | Kot Harrison J. Ford |- | 1968 | ''Journey to Shiloh'' | Willie Bill Bearden | |- | rowspan="3" | 1970 | ''Zabriskie Point'' | Uslužbenec na letališču | |- | ''Getting Straight'' | Jake | |- | ''The Intruders'' | Carl | TV film |- | 1971 | ''Dan August'' | Hewett | TV serija, epizoda: »The Manufactured Man« |- | 1973 | ''[[Ameriški grafiti]]'' | Bob Falfa | |- | 1974 | ''The Conversation'' | Martin Stett | |- | 1975 | ''Judgment: The Court Martial of Lieutenant William Calley'' | Frank Crowder | TV film |- | 1976 | ''Dynasty'' | Mark Blackwood | TV film |- | rowspan="3" | 1977 | ''The Possessed'' | Paul Winjam | TV film |- | ''[[Vojna zvezd: Epizoda IV: Novo upanje]]'' | [[Han Solo]] | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | ''Heroes'' | Ken Boyd | |- | rowspan="2" | 1978 | ''Force 10 from Navarone'' | Poročnik Mike Barnsby | |- | ''The Star Wars Holiday Special'' | Han Solo | TV film |- | rowspan="4" | 1979 | ''[[Apokalipsa zdaj]]'' | Polkovnik Lucas | |- | ''Hanover Street'' | David Halloran | |- | ''The Frisco Kid'' | Tommy Lillard | |- | ''More American Graffiti'' | Bob Falfa | |- | 1980 | ''[[Vojna zvezd: Epizoda V: Imperij vrača udarec]]'' | Han Solo | |- | 1981 | ''[[Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom]]'' | [[Indiana Jones]] | Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1982 | ''[[Iztrebljevalec]]'' | Rick Deckard | |- | 1983 | ''[[Vojna zvezd: Epizoda VI: Vrnitev jedija]]'' | Han Solo | |- | 1984 | ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' | Indiana Jones | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1985 | ''[[Priča (film, 1985)|Priča]]'' | Detektiv/Kapitan John Book | Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšega igralca<br />Nominiran — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšega igralca]]<br />Nominiran — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšega igralca v glavni vlogi]]<br />Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama |- | 1986 | ''The Mosquito Coast'' | Allie Fox | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama |- | rowspan="2" | 1988 | ''Frantic'' | Dr. Richard Walker | |- | ''Working Girl'' | Jack Trainer | |- | 1989 | ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' | Indiana Jones | Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | 1990 | ''Presumed Innocent'' | Rusty Sabich | |- | 1991 | ''Regarding Henry'' | Henry Turner | |- | 1992 | ''[[Patriotske igre (film)|Patriot Games]]'' | Jack Ryan | |- | 1993 | ''The Fugitive'' | Dr. Richard David Kimble | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Filmska drama<br />Nominiran — MTV Movie Award za najboljši nastop - Moški |- | 1994 | ''[[Neposredna nevarnost (film)|Neposredna nevarnost]]'' | Jack Ryan | |- | 1995 | ''[[Sabrina (film, 1995)|Sabrina]]'' | Linus Larabee | Nominiran — [[Zlati globus]] za najboljšega igralca - Glasbeni film ali komedija |- | rowspan="2" | 1997 | ''The Devil's Own'' | Tom O'Meara | |- | ''[[Air Force One (film)|Air Force One]]'' | Predsednik James Marshall | Bambi Award za najboljšega igralca<br />Nominiran — MTV Movie Award za najboljši pretep |- | 1998 | ''[[Šest dni, sedem noči]]'' | Quinn Harris | People's Choice Award za najljubšega filmskega igralca |- | 1999 | ''[[Nemirna srca (film)|Nemirna srca]]'' | Poročnik William 'Dutch' Van Den Broeck | People's Choice Award za najljubšo filmsko zvezdo |- | 2000 | ''[[Potopljene sence]]'' | Dr. Norman Spencer | Nominiran — People's Choice Award za najboljšega filmskega igralca |- | 2002 | ''[[K-19: Črna vdova]]'' | Alexei Vostrikov | |- | 2003 | ''[[Hollywoodski kifeljci]]'' | Poročnik Joe Gavilan | |- | 2004 | ''Water to Wine'' | Jethro, voznik avtobusa | |- | 2006 | ''[[Požarni zid (film)|Požarni zid]]'' | Jack Stanfield | |- | rowspan="2" | 2008 | ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' | Indiana Jones | Nominiran — National Movie Awards za najboljši nastop moškega igralca<br />Nominiran — People's Choice Award za najljubšo moško filmsko zvezdo<br />Nominiran — Saturn Award za najboljšega igralca |- | ''Dalai Lama Renaissance'' | Pripovedovalec | Dokumentarni film |- | rowspan="2" | 2009 | ''Crossing Over'' | Max Brogan | |- | ''[[Brüno]]'' | On | |- | rowspan="2" | 2010 | ''[[Izredni ukrepi]]'' | Dr. Robert Stonehill | |- | ''[[Jutranje veselje (film)|Jutranje veselje]]'' | Mike Pomeroy | |- | 2011 | ''[[Kavboji in vesoljci]]'' | Polkovnik Dolarhyde | Nominiran — Saturn Award za najboljšega stranskega igralca |- | rowspan="4" | 2013 | ''42'' | Branch Rickey | |- | ''[[Paranoja (film, 2013)|Paranoja]]'' | Jack Goddard | |- | ''[[Enderjeva igra (film)|Enderjeva igra]]'' | Polkovnik Hyrum Graff | |- | ''Anchorman: The Legend Continues'' | | |- | 2014 | ''The Expendables 3'' | | |- |2025 |[[Stotnik Amerika: Pogumni novi svet]] |Predsednik Thaddeus Ross/Rdeči Hulk | |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (F)]] * [[Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Kategorija v Zbirki|Harrison Ford}} * {{IMDb Name|148|language= en}} ;Intervjuji * {{navedi splet|year=2002|url=http://www.cinemas-online.co.uk/website/interview.phtml?uid=2|title=Intervju s Harrisonom Fordom|publisher=CinemasOnline|accessdate=19. marec 2006|language=en|archive-date=2003-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20031211223847/http://www.cinemas-online.co.uk/website/interview.phtml?uid=2|url-status=dead}} * {{navedi splet|last=Dawson|first=Angela|url=http://www.cincypost.com/2003/06/12/ford061203.html|title=Harrison Ford: Hollywood ga je ljubil, še preden je zaslovel|publisher=The Cincinnati Post (Entertainment News Wire)|date=12. junij 2003|accessdate=19. marec 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050227054049/http://www.cincypost.com/2003/06/12/ford061203.html|archivedate=2005-02-27|language=en|url-status=live}} * {{navedi splet|last=Honeycutt|first=Kirk|year=1986|url=http://www.peterweircave.com/articles/articlen.html|title=Harrison Ford o Harrisonu Fordu|publisher=Daily News|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi novice|last=Leopold|first=Todd|date=9. februar 2006|url=http://www.cnn.com/2006/SHOWBIZ/Movies/02/08/harrison.ford/|title=Harrison Ford in filmski stroj|publisher=Cable News Network|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi splet|last=Rader|first=Dotson|date=7. julij 2002|url=http://apartment42.com/parade.txt|title=Našel sem namen|publisher=Parade|accessdate=19. marec 2006|language= en}} * {{navedi splet|last=Turan|first=Kenneth|year=1986|url=http://apartment42.com/gq_nov86.htm|title=Harrison Ford si želi biti sam.|publisher=GQ|accessdate=19. marec 2006|language= en}} {{S-start}} {{Succession box | before = [[Alec Baldwin]] | title = Igralec, ki je upodobil Jacka Ryana | years = 1992–1994 | after = [[Ben Affleck]] }} {{Succession box | before = [[David Janssen]] | title = Igralec, ki je upodobil [[Richard Kimble|dr. Richarda Kimblea]] | years = 1993 | after = [[Timothy Daly]] }} {{s-ach|aw}} {{Succession box | title = Najprivlačenjši živi moški revije ''People'' | years = 1998 | before = [[George Clooney]] | after = [[Richard Gere]] }} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:FORD, Harrison}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Ruski Američani]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] akfqdyy7vq7zmnr01jjv26lqzqg2t0n Pogovor:Artilerija 1 363036 6772961 6772351 2026-10-31T21:10:10Z JoMK 240261 /* Predlog za prestavitev (30. oktober 2026) */ komentar 6772961 wikitext text/x-wiki {{Portal-Vojaštvo}} == Predlog za preimenovanje == == Predlog za prestavitev (30. oktober 2026) == {{predlog za prestavitev/datiran|Topništvo}} [[:Artilerija]] → {{no redirect|Topništvo}} – Ali je kak razlog, da za naslov uporabljamo tujko? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:09, 30. oktober 2026 (CET) :{{Komentar}} Osebno mi je topništvo bližje, ampak [[Slovenska vojska|SV]] recimo uporablja Artilerija ([https://www.slovenskavojska.si/oborozitev-in-oprema/artilerija/])... --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 22:10, 31. oktober 2026 (CET) 7fkmb93ghnlk7y6uxvppqvab8qj2wlk Kanat 0 367724 6773004 6749609 2026-11-01T00:13:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773004 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kanat (država)}} [[Slika:Khettaras.jpg|thumb|upright 1.2|Ketara blizu Erfouda, [[Maroko]]]] '''Kanat''' (iz arabščine: قناة‎, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za [[namakanje]] v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih. Znano je, da so tehnologijo kanatov razvili [[Perzija|perzijski]] ljudje nekje v zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem in so se od tam počasi razširili proti zahodu in vzhodu.<ref>Andrew Wilson: "Hydraulic Engineering and Water Supply", in: John Peter Oleson: ''Handbook of Engineering and Technology in the Classical World'', New York: Oxford University Press, 2008 (editor), ISBN 978-0-19-973485-6, p.291f.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.edwardgoldsmith.org/1031/the-qanats-of-iran/ |title=The qanats of Iran • Edward Goldsmith |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2016-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160405135852/http://www.edwardgoldsmith.org/1031/the-qanats-of-iran/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://users.bart.nl/~leenders/txt/qanats.html The quanats of Iran]</ref><ref>http://www.waterhistory.org/histories/qanats/qanats.pdf</ref><ref>[http://www.heritageinstitute.com/zoroastrianism/kareez/index.htm Kareez (kariz, karez, qanat)]</ref> Pomen kanata je neposredno povezan s kakovostjo, količino in pravilnostjo pretoka vode. Veliko prebivalcev [[Iran]]a in drugih sušnih držav v [[Azija|Aziji]] in Severni Afriki je zgodovinsko odvisnih od vode iz kanatov; področja naselitev tesno sovpadajo s področij, kjer so kanati omogočeni. Čeprav sta bila izgradnja in vzdrževanje kanatov draga, je bila njihova dolgoročna vrednost za skupnost precejšnja. Perzijski namakalni sistem kanatov je bil uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine leta 2016.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1506]</ref> == Etimologija == Kanate v različnih jezikih imenujejo ''kārīz'' (ali ''kārēz'' iz perzijščine: كاريز) (Iran, Afganistan, Pakistan in Srednja Azija, ki izhaja iz perzijščine: كاهریز), ''kahan'' (iz perzijščine: کهن), ''kahriz''/''kəhriz'' (Azerbajdžan); ''ketara'' (Maroko); ''galería'' (Španija); ''falaj'' (Združeni arabski emirati in Oman); Kahn (Baloch) ali ''foggara'' / ''fughara'' (Severna Afrika). Alternativni izrazi za kanat v Aziji in Severni Afriki so: ''kakuriz, chin-avulz'' in ''mayun''. Pogoste različice besede kanat v angleščini (qanat) so: ''kanat, khanat, kunut, kona, konait, ghanat, ghundat''. == Tehnične značilnosti == [[Slika:Qanat cross section.svg|thumb|right|upright=1.5|Vzdolžni prerez kanata]] Kanati so izdelani kot niz navpičnih jaškov, povezanih s položnimi predori. Kanat seže do podtalnice na način, ki učinkovito prinaša velike količine vode na površino brez potrebe po črpanju. Voda odteka [[Gravitacija|gravitacijsko]], z višjega vira, ki je običajno gorski [[vodonosnik]], na nižjo raven. Kanat daje vodo, ki se prenaša na dolge razdalje v vročem suhem podnebju brez velikih izgub z izhlapevanjem. Zelo pogosto se pri gradnji kanata vodni vir nahaja pod zemljo ob vznožju ali v območju gore, kjer je vir najbližje površini. V tej točki je kanat z jaškom najbližje zgornji površini. Da se doseže vodonosnik, morajo kanate pogosto graditi na dolge razdalje.<ref name="Kheirabadi">{{navedi knjigo|author= Kheirabadi, Masoud |title= Iranian Cities: Formation and Development |url= https://archive.org/details/iraniancitiesfor0000khei |publisher= University of Texas Press |year=1991 |isbn=0-292-78517-8}}</ref> Kanati so včasih razdeljeni na podzemno distribucijsko omrežje manjših kanalov, imenovanih ''kariz''. Tako kot kanati so ti manjši kanali pod zemljo zato, da ne pride do kontaminacije. V nekaterih primerih je voda iz kanatov shranjena v [[rezervoar]]je, podobno kot pri črpalnih [[hidroelektrarna]]h. [[Ab Anbar]] je primer tradicionalnega kanata, ki je napajal rezervoar pitne vode v stari Perziji in deluje še danes. Sistem kanatov ima prednost, da je odporen proti naravnim ujmam, kot so [[potres]]i in poplave, ter namernemu uničevanju v [[vojna]]h. Poleg tega je skoraj neobčutljiv na raven padavin in dotok z manjšimi odstopanji v mokrem ali suhem delu leta. == Značilnosti, ki so skupne regijam, ki uporabljajo tehnologijo kanatov == Tehnologija kanatov se uporablja na območjih z naslednjimi značilnostmi: * odsotnost večjih rek s celoletnim tokom, ki bi zadostoval za podporo namakanju * bližina potencialno rodovitnih območij na padavinsko bogatih gorah ali gorovjih * sušno podnebje s hitrim izhlapevanjem velikih površin, tako da bi površinski zbiralniki in kanali imeli za posledico visoke izgube * vodonosnik, ki je na potencialno rodovitnem območju, je pregloboko za priročno uporabo preprostih [[vodnjak]]ov == Vpliv kanatov na vzorec poselitve == Značilno mesto v Iranu in drugod, kjer se uporabljajo kanati, ima več kot en kanat. Njive in vrtovi se nahajajo nad kanati, v bližini mesta, kjer se pojavi voda na površini, in pod zidnimi površinami. Voda iz kanatov opredeljuje tako socialno območje v mestu kot postavitev mesta.<ref name="Kheirabadi"/> Voda je sveža, čista in hladna v zgornjem delu in bogatejši ljudje običajno živijo na izhodu na površje ali neposredno pred njim. Kjer je kanat še vedno pod nivojem, je vodo treba na površino črpati preko [[vodnjak]]ov ali s pomočjo perzijskih vodnjakov z živalmi. Zasebni podzemni rezervoarji lahko oskrbijo hiše in druge zgradbe ter zadoščajo za namakanje vrtov. Nadalje se pretok zraka iz kanatov uporablja za hlajenje podzemnih poletnih sob (''šabestan''), ki jih še vedno najdemo v mnogih starejših hišah.<ref name="Kheirabadi"/> Nižje od iztoka voda teče preko površinskih kanalov, imenovanih ''džubi'' (''džūbi''), ki vodijo navzdol s stranskimi vejami za prenos vode v soseske, vrtove in na njive. Ulice potekajo običajno vzporedno s kanali ''džubi''. Posledično so mesta in kraji usmerjeni v skladu z nagibom terena. To je praktičen odziv na učinkovito razporeditev vode skozi različne terene.<ref name="Kheirabadi"/> V spodnjem toku kanalov so lokacije manj zaželene tako za stanovanja kot kmetijstvo, ker voda postopoma postaja bolj onesnažena. V sušnih letih so najverjetneje imeli znatno zmanjšan pretok v spodnjem toku.<ref name="Kheirabadi"/> == Konstrukcija == Tradicionalno kanate gradijo ročno skupine usposobljenih delavcev. Mukani je izraz za takega delavca; poklic je bil v preteklosti dobro plačan in se je prenašal iz roda v rod.<ref name="Kheirabadi" /> === Priprava === [[Slika:Alluvial fan in Iran.jpg|thumb|Aluvialni stožec v južnem Iranu. Slika iz Nasinega satelita Terra]] Kritični začetni korak pri gradnji kanata je določitev ustreznega vodnega vira. Iskanje se začne na točki stika [[aluvialni stožec|aluvialnega stožca]] in gorovja oziroma gorskega vznožja; v gorah so količine vode izdatnejše zaradi orografskega dviganja, izkop pa je na območju aluvialnih stožcev relativno enostaven. Delavci (mukaniji) sledijo toku glavnih vodotokov, ki prihajajo iz gore ali gorskega vznožja ter poiščejo dokaze za prisotnost podzemne vode, kot sta globoko ukoreninjeno rastlinje ali sezonsko pronicanje vode na površino. S poskusnim izkopom ugotovijo gladino podzemne vode in ali je na voljo zadosten pretok za upravičenost gradnje. Če so izpolnjeni ti predpogoji, se določi nadzemni del poti.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Smith, Anthony|title=Blind White Fish in Persia |url=https://archive.org/details/blindwhitefishin0000anth_i9l2|publisher= London, George Allen & Unwin |year=1953|isbn= none}}</ref> Oprema je enostavna: posode oziroma vsebniki (običajno usnjeni), vrvi in koluti za dvig posode na površino na vrh jaška, [[kramp]]i in [[lopata|lopate]] za izkop, luči, [[Vodna tehtnica|vodne tehtnice]] ali [[grezilo]] in vrvica. Glede na vrsto tal lahko v jašku uporabijo tudi oblogo iz žgane gline.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Čeprav so metode gradnje preproste, gradnja kanata zahteva podrobno poznavanje podzemne [[geologija|geologije]] in dovolj inženirskega znanja. Naklon kanata je treba skrbno nadzorovati: premajhen naklon ne daje nobenega toka, pri prestrmem naklonu pa pride do prekomerno [[Erozija|erozije]] in porušitve kanata. Tudi napačna ocena tal lahko vodi do zrušitev, ki v najboljšem primeru zahtevajo obsežna popravljalna dela, v najslabšem pa so usodne za delavce.<ref name="Smith" /> === Izkop === Gradnja kanata se običajno izvaja z ekipo treh do štirih delavcev »mukanijev«. Pri gradnji plitvega kanata en delavec navadno koplje vodoravni jašek, eden odnaša izkopano zemljo iz jaška in eden razporeja izkopano zemljo na vrhu. Delavci običajno začnejo z delom pri iztoku vode proti viru, kjer so predhodno naredili poskusni izkop. Navpične jaške izkopljejo na razdalji 20–35 m vzdolž poteka kanata. Razporeditev jaškov pomeni ravnovesje med količino dela, ki je potrebno za njihov izkop in za izkop povezovalnih kanalov med njimi, kot tudi zahtevnostjo kasnejšega vzdrževanja. Na splošno velja, da plitvejši kot so kanati, bližje skupaj so navpični jaški. Če je kanat dolg, lahko začnejo izkop na obeh koncih hkrati. Za dopolnilni pretok vode so včasih zgrajeni tudi pritočni kanali.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Večina kanatov v Iranu meri v dolžino manj kot 5 km, medtem ko so v bližini [[Kerman]]a nekateri dolgi tudi do okoli 70 km. Navpični jaški segajo običajno od 20 do 200 metrov v globino, globina navpičnih jaškov v kanatih v provinci Horasan pa meri tudi do 275 m. Navpični jaški podpirajo celotno konstrukcijo ter omogočajo vzdrževanje podzemnih kanalov in izmenjavo zraka v kanatih. Globoki jaški zahtevajo vmesne platforme za poenostavitev postopka odstranjevanja materiala.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Hitrost izvedbe je odvisna od globine in vrste terena. Če je zemlja mehka in enostavna za delo, lahko skupina štirih delavcev na globini 20 metrov izkoplje prečne kanale dolžine 40 metrov na dan. Pri navpičnih jaških globine 40 metrov lahko izkopljejo le 20 metrov vodoravnih kanalov na dan in pri 60 metrih globine ta pade pod 5 vodoravnih metrov na dan. V Alžiriji je skupna hitrost samo 2 m na dan v globini 15 m. Globoki in dolgi kanati, kakršni mnogi tudi so, zahtevajo leta in celo desetletja za izgradnjo.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Izkopani material se običajno prenaša z usnjenimi torbami po navpičnih jaških. Da bi delovišče zaščitili pred vetrom in nanosi materiala, zgradijo z izkopanim materialom okoli odprtine jaška gomilo, ki jo včasih tudi zaprejo. Iz zraka so ti jaški videti kot niz bombnih kraterjev.<ref name="Smith" /> Da voda teče v kanalu kanata, mora imeti zadosten vzdolžni nagib. Vendar naklon ne sme biti tako velik, da bi se ustvarili pogoji, pod katerimi bi bil pretok vode med superkritično in subkritično vrednostjo. Če se to zgodi, lahko valovi povzročijo hudo erozijo, ki lahko poškoduje ali uniči kanat. Pri krajših kanatih se naklon giblje med 1:1000 in 1:1500, medtem ko je pri daljših lahko skoraj vodoraven. Takšna natančnost se rutinsko pridobi z vodno tehtnico in vrvico.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Če je naklon strmejši, lahko pomagajo zgrajeni podzemni slapovi z ustreznimi projektnimi lastnostmi (običajno so obloženi), da absorbirajo energijo ob minimalni eroziji. V nekaterih primerih so moč vode izkoristili za poganjanje podzemnih [[mlin]]ov. Če ni mogoče speljati podzemnih kanalov tako, da bi bil izstop iz kanata v bližini naselja, so potrebni nadzemni kanali (»jubi«). Nadzemnim kanalom se sicer poskušajo izogniti, če je le mogoče, in sicer zaradi onesnaževanja, segrevanja in izgube vode zaradi izhlapevanja. == Uporabniki == [[Slika:Ancient water clock used in qanat of gonabad 2500 years ago.JPG|thumb|Starodavna perzijska [[vodna ura]]]] Perzijci so s pomočjo vodne ure leta 328 pred našim štetjem zagotovili pravično in natančno razdelitev vode iz kanatov do uporabnikov za namakanje kmetijskih zemljišč. Raba vodne ure v Iranu, zlasti v Zibadu (Horasan), sega v leto 500 pred našim štetjem. Kasneje so jih uporabljali tudi za določitev svetih dni v predislamski veroizpovedi, kot je ''Yaldā'' (zimski solsticij), ''Tiregān'' (sredi poletja) ali ''Nowruz'' (pomladno enakonočje) - najkrajši, najdaljši in enake dolžine dan in noč v letu. Vodne ure, ki so se uporabljale v Iranu so bile ena od najbolj praktičnih starih orodij za merjenje časa in letnega koledarja.<ref name="clock">conference of Qanat in Iran - water clock in persiaد1383 [http://www.aftabir.com/articles/view/science_education/technical/c3c1183387267p1.php/%D9%82%D9%86%D8%A7%D8%AA-%D9%85%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D8%AB-%D9%81%D8%B1%D9%87%D9%86%DA%AF%DB%8C-%D9%88-%D8%B9%D9%84%D9%85%DB%8C-%D8%A7%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D9%86%DB%8C%D8%A7%D9%86] آفتاب</ref> [[Vodna ura]] ali ''Fenjaan'' je v Perziji dosegla stopnjo natančnosti primerljivo z današnjimi standardi merjenja časa. ''Fenjaan'' so običajno uporabljali za merjenje ali za izračun zneska ali časa, kdaj mora kmet prejeti vodo iz kanata ali tudi za namakanje. Perzijske vodne ure so bile praktično in uporabno orodje za delničarje kanata za izračun, koliko časa je lahko preusmerjena voda na njihove kmetije. Kanat je edini vir vode za kmetijstvo in namakanje, tako da je bila pravična in poštena razdelitev vode zelo pomembna. To so dosegli tako, da so izvolili starejšega člana, ki bo vodja ure. Potrebna sta bila vsaj dva upravljavca za polni delovni čas za nadzor in opazovanje. ''Fenjaan'' (vodna ura) je bil velik lonec napolnjen z vodo in posoda z majhno luknjo v sredini. Ko je posoda postala polna vode, bi se lonec potopil in upravitelj bi izpraznil posodo in jo dal ponovno na vrh vode v loncu. On je beležil kolikokrat se je posoda potopila s postavitvijo kamenčkov v kozarec. Kraj, kjer je se je nahajala ura in njeni upravljavci, so imenovali ''khaneh fenjaan''. To je bilo običajno v zgornjem nadstropju javne hiše, z zahodnim in vzhodnim oknom za prikaz časa sončnega zahoda in vzhoda. Tam je bilo v določenem obdobju tudi orodje imenovan ''staryab'' ali [[astrolab]], vendar so ga večinoma uporabljali za vraževerna prepričanja in ni bil praktičen za uporabo kot koledar kmetov. ''Zibad Gonabad'' voda ura je bila v uporabi do leta 1965, ko jo je nadomestila sodobna ura. === Vzdrževanje === Vertikalne jaške so lahko pokrili, da bi se zmanjšal vdor peska. Kanale kanatov je bilo treba redno pregledovati glede na erozijo ali vdore, čistiti pesek in blato in redno popravljati. === Obnavljanje === Nekateri poškodovani kanati so bili obnovljeni. Trajnostna obnova je morala upoštevati veliko netehniških dejavnikov, ki se začnejo s postopkom izbire kanata potrebnega obnove. V Siriji so izbrali tri mesta na podlagi nacionalnih registrov in izvedli dela v letu 2001. Eden od njih, ''Drasiah kanat'' v Dmeiru, je bil končan leta 2002. V merila za izbor so vključili razpoložljivost in enakomeren pretok podtalnice, socialni vidik in pripravljenost občin za sofinanciranje ter obstoj delujočega sistema vodnih pravic.<ref>Wessels, K. (2000), Renovating Qanats in a changing world, a case study in Syria, paper presented to the International Syposuim on Qanats, May 2000, Yazd, Iran, quoted in:[http://www.waterhistory.org/histories/qanats/ WaterHistory.org:Qanats], accessed on October 25, 2009</ref> == Vloga kanatov == [[Slika:Qanat wind tower.svg|thumb|upright 1.2|Vetrni stolp in kanat za hlajenje.]] === Namakanje in oskrba s pitno vodo === Primarna funkcija kanatov je bila dobava vode za namakanje, zagotavljanje vode za živino in oskrbo s pitno vodo. Druga funkcija je bila hlajenje in shranjevanje ledu. === Hlajenje === Kanati, ki se uporabljajo v povezavi z vetrnimi stolpi, lahko zagotovijo hlajenje ter oskrbo z vodo. Vetrni stolp je dimniku podobna struktura nameščena nad hišo; njegove štiri odprtine se odpirajo nasproti smeri vetra za premikanje zraka iz hiše. Dohodni zrak se vleče od kanata pod hišo. Pretok zraka čez navpično odprtino jaška ustvari nižji tlak (glej Bernoullijev učinek) in vleče hladen zrak navzgor iz predora kanata ter se meša z njim. Zrak iz kanata potegnjen v predor na določeni razdalji se ohladi v stiku s hladnimi stenami predora/vodo in s prenosom latentne toplote izhlapeva kot voda izpari v zrak. V suhih puščavskih podnebjih lahko to povzroči znižanje temperature za več kot 15&nbsp;°C. Mešanje zraka je še vedno suho, zato je klet hladna in udobna. Vetrni stolp in kanat se za hlajenje uporabljata v puščavskih podnebjih za več kot 1000 let.<ref>{{cite journal |author=Bahadori MN |title=Passive Cooling Systems in Iranian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_scientific-american_1978-02_238_2/page/144 |journal=Scientific American |volume=238 |issue=2 |pages=144–54 |date = February 1978|doi=10.1038/scientificamerican0278-144}}</ref> === Shramba za led === [[Slika:Yakhchal of Yazd province.jpg|thumb|right|upright|Yakhchal v provinci Yazd]] 400 let pred našim štetjem so perzijski inženirji obvladali tehniko shranjevanja ledu sredi poletja v puščavi.<ref name="Rael">[http://www.eartharchitecture.org/index.php?/archives/1045-Yakhchal-Ancient-Refrigerators.html Yakchal: Ancient Refrigerators]</ref> Led so pripeljali v času zime z bližnje gore. Bolj običajna in prefinjena metoda je bila, da so zgradili zid v smeri vzhod-zahod v bližini ''jakhčal'' (ledenice). V zimskem času, bi iz kanata vodo speljali na severno stran zidu, ki je bil v senci in je voda hitro zamrznila. Potem so led shranili v jakhčal - posebej izdelan, naravno hlajen hladilnik. Velik podzemni prostor z debelimi zidovi in izolacijo je bil povezan s kanatom in sistemom vetrnih stolpov, kar je zagotavljalo pripravo hladnega zraka in ohranjalo temperature v notranjosti prostora na nizki ravni tudi v vročih poletnih dneh. Posledično se je led topil počasi in je bil na voljo vse leto. == Kanati po državah == [[Slika:Qanat technology diffusion.svg|thumb|upright 1.5|Verjetna razširitev tehnologije kanatov]] === Azija === ==== Afganistan ==== Kanati se imenujejo ''kariz'' v Dari (Perzija) in v paštunščini in so bili v uporabi že v pred-islamskem obdobju. Ocenjujejo, da je bilo v uporabi več kot 20.000 ''kariz'' v 20. stoletju. Najstarejši še delujoči ''kariz'' je star več kot 300 let in je 8 kilometrov dolg in se nahaja v provinci Wardak. Še vedno zagotavlja vodo za skoraj 3000 ljudi.<ref>''"Karez: Afghanistan's Traditional Irrigation System."'' The Alternative Development Knowledge Network. [http://www.adkn.org/en/agriculture/article.asp?a=67 link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202938/http://www.adkn.org/EN/agriculture/article.asp?a=67 |date=2009-03-07 }}</ref> Nenehne vojne v zadnjih 30 letih so uničile več teh starih struktur. Tudi vzdrževanje je težavno. Težavo predstavlja pomanjkanje kvalificiranih obrtnikov, ki imajo tradicionalno znanje. Številni veliki kmetje so opustili svoje ''kariz'' in jih nadomestili s cevmi in vodnjaki iz katerih črpajo vodo z dizelskimi črpalkami. Vendar pa se afganistanska vlada zaveda pomena teh struktur in si prizadeva za popravila, rekonstrukcije in vzdrževanje (prek skupnosti). Ministrstvo za rehabilitacijo in razvoj podeželja, skupaj z nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami se trudijo v tej smeri. Še vedno so sistemi kanatov v letu 2009 v funkciji. Ameriške sile so poročale, da so nehote uničili nekatere kanale pri širitvi vojaške baze, kar je ustvarilo napetosti med njimi in lokalno skupnostjo.<ref>Michael M. Phillips [http://online.wsj.com/article/SB124224652409516525.html Learning a Hard History Lesson in 'Talibanistan':To Accommodate New Troops, the U.S. Military Expanded a Base and Inadvertently Disrupted Ancient Afghan Canals], The Wall Street Journal, May 14, 2009</ref> Nekateri od teh predorov so bili uporabljeni za shranjevanje zalog in skrivanje moških in opreme pod zemljo.<ref>Hadden, Robert Lee. 2005. [http://handle.dtic.mil/100.2/ADA444101 "Adits, Caves, Karizi-Qanats, and Tunnels in Afghanistan: An Annotated Bibliography."] {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20120914110948/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA444101 |date=2012-09-14 }} US United States Army Corps of Engineers|Army Corps of Engineers, Army Geospatial Center.</ref> ==== Kitajska ==== [[Slika:Turpan-karez-museo-d02.jpg|thumb| Kanat blizu Turpana, Xinjiang,Kitajska]] [[Oaza]] Turpan v puščavi na severozahodu Kitajske uporablja vodo, ki jo dobijo s kanati (lokalno ''karez''). Turpan je že dolgo središče rodovitne oaze in pomembno trgovsko središče ob severni trasi [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. V tem času je bilo v bližini kraljestvo Korla in Karashahr na jugozahodu. Zgodovinski zapis sistema ''karez'' sega nazaj do [[Dinastija Han|dinastije Han]]. [[Turpanski vodni sistem|Muzej vode v Turpanu]] prikazuje zavarovano območje Ljudske republike Kitajske zaradi pomembnosti lokalnega sistema ''karez'' v zgodovini območja. Število sistemov ''karez'' območju je skoraj 1000, celotna dolžina kanalov je približno 5000 kilometrov.<ref>[http://www.waterhistory.org/histories/turpan/ Oasis at Turpan in northwestern China uses water provided by ''karez''.]</ref> ==== Indija ==== V Karnataka, [[Indija]], je struktura tipa kanat imenovana ''Suranga'' in se uporablja za izkoriščanje podzemnih voda. Vendar so danes le še redko v uporabi. Sistemi kanatov obstajajo še v Gulburga, Bidar in Burhanpur (Kundi Bhandara). Sistem v kraju Bidar z 21 vertikalnimi jaški je približno dva kilometra dolg, z 21 vertikalnimi jaški, od katerih so bili nekateri zaprti, jih je še 17 danes vidnih. Uporabljali so jih kmetje in sosednja naselja. Fundacija Indian Heritage Cities Network (IHCNF) je delala v smeri ohranitve sistema ''karez''. V času raziskovanj je IHCNF odkril tudi kraljevsko kopel (''Bagh-e Hammam'') verjetno iz obdobja Bahmani. Ustno izročilo iz ''Bagh-e-Hammam'' pravi da lokalno znanje pozna terakota cevi iz ''kareza''. ==== Indonezija ==== Predlagano je bilo, da so podzemni templji v Gua Made na [[Java|Javi]] z jaški, v katerih so našli maske iz zelene kovine, nastali kot kanat.<ref>Fiorella Rispoli, 'Unmasking a mystery: the curious case of the Gua Made Green masks' ''Current World Archaeology'' 43 (Oct/Nov 2010), 42-9.</ref> ==== Iran ==== V sredini dvajsetega stoletja so ocenili da je v Iranu v uporabi še 50.000 kanatov. Od teh jih je samo 25.000 ostalo v uporabi do leta 1980. Eden od najstarejših in najbolj znanih kanatov je v iranskem mestu Gonabad in po 2700 letih še vedno omogoča pitno in namakalno vodo skoraj 40.000 ljudem. Njegova največja globina je več kot 360 metrov, dolžina pa je 45 kilometrov. [[Yazd]], Horasan in [[Kerman]] so območja za katera je znano, da so odvisni od obsežnega sistema kanatov. V tradicionalni perzijski arhitekturi, je ''kariz'' (کاریز) majhen kanat, navadno omrežje znotraj urbanega okolja. ''Kariz'' je struktura, ki distribuira vodo iz kanata do svoje končne destinacije. ==== Irak ==== Raziskava sistemov kanatov v regiji [[avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]] v [[Irak]]u, ki jo izvaja Oddelek za geografijo Oklahoma State University (ZDA) v imenu Unesca, je v letu 2009 pokazala, da je bilo od 683 ''karez'' sistemov, še vedno aktivnih 380 v letu 2004, le 116 pa v letu 2009. Razlogi za upad kanatov so opuščanje in zanemarjanje pred letom 2004, prekomerno črpanje iz vrtin, od leta 2005 pa suša. Pomanjkanje vode, pravijo, je prisililo od leta 2005, da je več kot 100.000 ljudi za svoje preživetje od ''karez'' sistemov, zapustilo svoje domove. Študija pravi, da ima en sam ''karez'' možnost, da zagotovi dovolj vode za gospodinjstva za skoraj 9000 posameznikov in namakanje za več kot 200 hektarjev kmetijskih zemljišč. [[UNESCO]] in vlada Iraka nameravajo sanirati ''karez'' prek pobude ''Karez Initiative for Community Revitalization'', ki se je začela v letu 2010. Večina ''karez'' je v Sulaymaniyah Governorate (84 %). Veliko število najdemo tudi v Erbilu Governorate (13 %), posebno na široko razpredena je mreža okoli in v mestu Erbil.<ref>UNESCO:[http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=46631&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Water shortage fueling displacement of people in northern Iraq, UNESCO study finds], October 2009, accessed on October 25, 2009</ref> ==== Jordanija ==== Med kanati zgrajenimi v rimskem cesarstvu, je 94 km dolg [[akvadukt]] Gadara na severu [[Jordanija|Jordanije]] in je morebiti najdaljši neprekinjeni kanat kdaj koli zgrajen.<ref name="Querschnitt">{{cite journal |author=Mathias Döring |title=Wasser für Gadara – 94 km langer antiker Tunnel im Norden Jordaniens entdeckt |journal=Querschnitt |volume=21 |issue= |pages=25–35 |year= |url=https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf |access-date=2014-01-11 |archive-date=2016-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160111182937/https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf |url-status=dead }} p 25, 32</ref> Delno poteka po starejšem helenističnem vodovodu, izkopavanja so se verjetno začela po obisku cesarja [[Hadrijan]]a v 129-130 n. št.. Gadara vodovod ni bil nikoli povsem končan in je bil dan v obratovanje le v odsekih. ==== Pakistan ==== Okrožje Chagai je v severozahodnem koncu Balochistana, [[Pakistan]], ki meji z [[Afganistan]]om in [[Iran]]om. Kanati, lokalno znani kot ''karezes'' so večinoma znani v tej regiji. Razporejeni so od Chaghai okrožja do okrožja Zhob. Številne med njimi najdemo v Qilla Abdulaha in Pishin okrožjih. ''Karezes'' so prav tako v veliki meri na voljo v sosednjih območjih Afganistana, kot je [[Kandahar]]. Ostanke ''karezes'' najdemo v različnih delih okrožja in jih pripisujejo Arabcem. ==== Sirija ==== Kanate je bilo mogoče najti v večjem delu [[Sirija|Sirije]]. Razširjena je vgradnja črpalk za črpanje podzemne vode, zato se je znižala podtalnica in sistem kanatov se je posušil. Opuščeni so po vsej državi.<ref name="water">[http://www.waterhistory.org/histories/qanats/ History from Waterhistory.org]</ref> === Arabski polotok === ==== Oman ==== V [[Oman]]u (v Salut, Bat in drugih mestih) so bili v železni dobi zgrajeni sistemi podzemnih vodovodov imenovani ''Falaj'', z vertikalnimi jaški, ki so bili povezani s položnimi horizontalnimi predori. Obstajajo tri vrste ''Falaj'': ''Daudi'' (داوودية) s podzemnimi vodovodi, ''Ghaili'' (الغيلية) zahtevajo jez za zbiranje vode in ''Aini'' (العينية), katerega izvor je izvirska voda. To je omogočalo obsežno kmetijstvo v sušnih okoljih. Po mnenju Unesca je okoli 3.000 ''aflaj'' (množina) ali ''Falaj'' (ednina) še vedno v uporabi. [[Nizwa]], nekdanje glavno mesto Omana, je bilo zgrajeno okoli ''Falaj'', ki je v uporabi še danes. V juliju 2006 je bilo pet reprezentativnih primerov tega namakalnega sistema vpisano kot [[Unescova svetovna dediščina|svetovna kulturna dediščina]].<ref>[[UNESCO]]:[http://whc.unesco.org/en/list/1207/ Aflaj Irrigation Systems of Oman], accessed on October 25, 2009</ref> ==== Združeni arabski emirati ==== [[Slika:Falaj at al ain.jpg|thumb|upright 0.7|Falaj namakalni sistem v oazi Al Ain]] Oaza Al Ain v Združenih arabskih emiratih uporablja še tradicionalne ''Falaj'' (kanate) za namakanje palmovih nasadov in vrtov. === Severna Afrika === ==== Egipt ==== Obstajajo štiri glavne oaze v [[egipt]]ovski puščavi. Oaza Kharga je tista, ki je bila temeljito raziskana. Dokazano je, da je že v drugi polovici 5. stoletja pr. n. št. vodo prinašal kanat. Kanat so izkopali skozi podtalnico, ki jo nosi [[peščenjak]] in ki pronica v kanal z vodo, nato jo zberejo za majhnim jezom na koncu sistema. Širina je približno 60 cm, višina pa od 5 do 9 metrov. Verjetno je, da so kanat poglobili da bi povečali pronicanje ko je vodostaj padel. Od tam se je voda zajemala za namakanje.<ref name="Wuttman">Michel Wuttmann, "The Qanats of 'Ayn-Manâwîr, Kharga Oasis, Egypt", in ''Jasr'' 2001, p. 1 [http://www.achemenet.com/pdf/jasr/jasr2000.1.pdf (pdf)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120212162212/http://www.achemenet.com/pdf/jasr/jasr2000.1.pdf |date=2012-02-12 }}.</ref> ==== Libija ==== David Mattingly poroča da se ''foggara'' razteza na stotine kilometrov v območju Garamantes, v bližini Jarma v [[Libija|Libiji]]: »kanali so bili v splošnem zelo ozki - manj kot 60 cm široki in visoki 1,5 m - nekateri pa so bili več kilometrov dolgi, bilo jih je okoli 600, od tega jih je bilo več sto pod zemljo. Kanale so izkopali in vzdrževali z nizom redno razporejenih vertikalnih jaškov na vsakih 30 metrov ali skupaj 100.000 komadov, v povprečju 10 m globokih, izjemoma celo 45 m «.<ref>{{Cite document|work=The 153 Club Newsletter |date=July 2007 |pages=14–19 |issue=112}} reprinted from ''Current world Archaeology''</ref> ==== Tunizija ==== Sistem upravljanja z vodo ''foggara'' v [[Tunizija|Tuniziji]], ki se uporablja za ustvarjanje oaz, je podoben iranskim kanatom. ''Foggara'' je vkopana v vznožje dokaj strmega gorskega območja, kot so vzhodna območja [[Atlas (gorovje)|Atlasa]]. Padavine v gorah napolnijo vodonosnik, ki se premika proti [[Sahara|Sahari]] na jugu. ''Foggara'' meri 1 do 3 km v dolžino, prodre v vodonosnik in zbira vodo. Družine ohranjajo ''foggare'' in lastniki zemljišč z njimi namakajo širino desetih metrov. Na tej osnovi izračunajo velikost parcele, za katero bo na voljo voda.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.institut.veolia.org/en/cahiers/water-symbolism/water-symbolism/practical-issues.aspx |title="Water: symbolism and culture" |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310005456/http://www.institut.veolia.org/en/cahiers/water-symbolism/water-symbolism/practical-issues.aspx |url-status=dead }}</ref> ==== Alžirija ==== [[Slika:Foggara 02.jpg|thumb|right| Voda priteka prek razdelilnega jezu na foggaro v Alžiriji]] Kanati (''foggare'' v [[Alžirija|Alžiriji]] ) so vir vode za namakanje v velikih oazah kot je Gourara. Najdemo jih tudi v Touat (200 km od Gourara). Dolžina ''foggar'' v tej regiji je ocenjena na več tisoč kilometrov. Čeprav viri kažejo, da bi lahko bile ''foggare'' v uporabi že leta 200 n. št., so zagotovo bile v uporabi v 11. stoletju, ko so v oaze prišli Arabci in so prebivalci sprejeli islam. Vodo odmerijo za različne uporabnike s pomočjo distribucijskih jezov, ta meri pretok do različnih kanalov, vsak za določenega uporabnika. Vlažnost oaz se uporablja tudi za dopolnjevanje oskrbe z vodo v ''foggarah''. Temperaturni gradient v navpičnih jaških povzroča, da se zrak dvigne zaradi naravne konvekcije. Vlažen zrak na kmetijskih zemljiščih je sestavljen v ''foggari'' v nasprotni smeri odtekanja vode. V ''foggari'' se kondenzira na stene predora in zrak nato potuje v vertikalne jaške. Ta kondenzirana vlaga je na voljo za ponovno uporabo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mappeonline.com/unesco/atlas/data/photographical%20inventory/A17photograph.htm |title=An excellent UNESCO article with numerous clear photographs showing the Foggara in Algeria |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2006-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061129065203/http://www.mappeonline.com/unesco/atlas/data/photographical%20inventory/A17photograph.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Maroko ==== Na jugu [[Maroko|Maroka]] se tudi uporablja kanat (lokalno ''khettara''). Na robu puščave Sahare so izolirane oaze v dolini reke Draa in Tafilalt oprte na vodo za namakanje iz kanatov od poznega 14. stoletja. V [[Marakeš]]u in na planoti Haouz so bili kanati zapuščeni v zgodnjih 1970-ih, ko so usahnili. Na področju Tafilaft se polovica od 400 ''khettaras'' še vedno uporablja. Vpliv jezu Hassan Adahkil na lokalni vodostaj je vzrok, da je več kot polovica ''khettarov'' izgubljenih. Črni Berberi (haratin) na jugu so bili dedni razred kopačev kanatov v Maroku, ki so gradili in popravljali te sisteme. Njihovo delo je bilo nevarno.<ref name="Nair">{{Navedi splet |url=http://www.boloji.com/environment/24.htm |title=Article titled Etymological Conduit to the Land of Qanat by Dr. V. Sankaran Nair, 2004 |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2006-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060616215409/http://www.boloji.com/environment/24.htm |url-status=dead }}</ref> === Evropa === ==== Armenija ==== Kanati so se ohranili v [[Armenija|Armeniji]] v skupnosti Shvanidzor, v južni provinci Syunik, ki meji z Iranom. Kanate so v armenščini poimenovali ''kahreze''. Obstaja jih 5 v Shvanidzorju. Štirje od njih so bili zgrajeni v 12. - 14. stoletju še preden je bilo ustanovljeno naselje. Peti ''kahrez'' je bil zgrajen leta 2005. Pitna voda teče skozi ''kahrezs'' I, II in V. ''Kahrez'' III in IV sta v zelo slabem stanju. V poletnih mesecih, predvsem v juliju in avgustu, količina vode doseže svojo najnižjo vrednost, razmere na vodovodnem sistemu so kritične. Kljub temu so ''kahrezes'' glavni vir pitne in namakalne vode za skupnost. ==== Azerbajdžan ==== Na ozemlju [[Azerbajdžan]]a so bili številni ''kahrizes'' že pred mnogimi stoletji. Arheološke najdbe kažejo, da je bil sistem uveljavljen že pred 9. stoletjem. Tradicionalno so bile ''kahrizes'' zgrajene in vzdrževane od skupine zidarjev, imenovanih ''Kankans'' z ročnim delom. Poklic se je prenašal z očeta na sina. Ocenjujejo, da je do 20. stoletja ostalo skoraj 1500 ''kahrizes'', od katerih jih je kar 400 v [[Nahičevan|Avtonomni republiki Nahičevan]]. Po uvedbi električnih črpalk in črpalk na gorivo v sovjetskih časih, so postale ''kahrizes'' zanemarjene. Danes ocenjujejo, da jih 800 še vedno deluje. Te operativne ''kahrizes'' so ključnega pomena za življenje mnogih skupnosti. ===== Mednarodna organizacija za migracije in Revival of Kahriz ===== Leta 1999 je na zahtevo občine v Nakhichevanu, ob upoštevanju potreb in prioritet skupnosti, zlasti žensk kot glavnih upravičencev, IOM začela izvajati pilotni program za sanacijo ''kahrizes''. Do leta 2011 je IOM sanirala več 143 ''kahrizes'' s sredstvi iz Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), Evropske komisije, Kanadske Mednarodne agencije za razvoj (CIDA), Švicarske agencija za razvoj in sodelovanje (SDC) in urada za prebivalstvo, begunce in migracije State Department ZDA (BPRM) in samoprispevka lokalnih skupnosti. ===== KOICA in IOM's v teku projekt sanacije Kahriz v Azerbajdžanu ===== V letu 2010 je IOM začela projekt sanacije ''kahriz'' iz sredstev ''Korea International Cooperation Agency'' (KOICA), katere cilj je v celoti obnoviti skupno 20 ''kahrizes'' na celinskem delu Azerbajdžana. Od teh 20 ''kahrizes'' jih je že 16 sanirano, štiri so trenutno v sanaciji. Dela naj bi bila končana do konca leta 2012. ==== Grčija ==== Predor Eupalinos na [[Samos]]u teče 1 kilometer po hribu za oskrbo z vodo mesta Pythagorion. Zgrajen je bil po naročilu Polycratesa okoli 550 pred našim štetjem. Na obeh koncih predora je plitek kanat kot tunel, ki je dobavljal vodo iz izvira v mesto.<ref>*{{Cite journal| last = Apostol| first = Tom M.| author-link = | title = The Tunnel of Samos| journal = Engineering and Science| issue = 1| pages = 30–40| year = 2004| url = http://www.mamikon.com/TunnelSamos.pdf| format = [[Portable Document Format|PDF]]}}</ref> ==== Italija ==== Na 5653 m dolgi predor Claudius, namenjen za izpust največje italijanske celinske vode, jezera Fucine, je bil zgrajen s pomočjo tehnike kanatov. To pokaže jašek, največ do 122 m globok. Celotno starodavno mesto [[Palermo]] na [[Sicilija|Siciliji]] je opremljen z velikim sistemom kanatov zgrajenih v arabskem obdobju (827-1072). Mnogi kanati so zdaj izrisani na karti in nekatere je mogoče obiskati. Slavna soba Scirocco ima klimatske naprave, ki jih ohlaja pretok vode iz kanata in vetrnega stolpa.<ref>Grewe, Klaus: ''Licht am Ende des Tunnels. Planung und Trassierung im antiken Tunnelbau'', Mainz 1998, ISBN 3-8053-2492-8, pp.94-96</ref> ==== Luksemburg ==== Raschpëtzer bližini Helmsangeja na jugu [[Luksemburg]]a je zelo dobro ohranjen primer rimskega kanata. To je verjetno najbolj obsežen sistem svoje vrste severno od Alp. Do danes je okoli 330 m od skupaj 600 m predora raziskano. Trinajst od 20 ali 25 jaškov je tudi raziskanih. Kanat je dobavljal vodo veliki rimski vili na pobočjih doline Alzette. Zgrajena je bila med obdobjem Gallo-Roman, najverjetneje okoli leta 150 in je delovala približno 120 let. ==== Španija ==== V [[Španija|Španiji]] obstaja še veliko primerov ''galerias'' ali sistemov kanatov, ki so jih najverjetneje prinesli Mavri na območje med okupacijo Iberskega polotoka. Turrillas v [[Andaluzija|Andaluziji]], na sever obrnjena pobočja Sierra de Alhamilla imajo dokaze o sistemu kanatov. [[Granada]] je drugo mesto z obsežnim sistemom kanatov.<ref>{{sp icon}} [http://www.ucm.es/BUCM/revistas/ghi/02143038/articulos/ELEM8484120249A.PDF Water supplies in Granada] - A good visible qanat can be seen to the west of the church of San Lorenzo, a suburb of Segovia, irrigating what were huertas (market gardens).</ref> === Amerike === Kanati v Ameriki se navadno imenujejo filtrirne galerije in jih lahko najdemo v regiji [[Nazca]] v [[Peru]]ju in na severu [[Čile|Čila]]. Španija je uvedla kanate v [[Mehika|Mehiki]] leta 1520.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.qanat.info/en/colloge.php |title=Libyan web site on qanats |accessdate=2004-10-16 |archive-date=2004-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041016133645/http://www.qanat.info/en/colloge.php |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Qanat}} * [http://www.waterhistory.org/histories/turpan/ WaterHistory.org Article on Karez in Turpan, Xinjiang, China] * [http://www.livius.org/q/qanat/qanat.html Qanat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081026084620/http://www.livius.org/q/qanat/qanat.html |date=2008-10-26 }} * [http://www.mondeberbere.com/civilisation/gourara/gourara.htm Site includes discussion of use of qanats in Libya {{fr icon}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160525162022/http://www.mondeberbere.com/civilisation/gourara/gourara.htm |date=2016-05-25 }} * [http://books.google.si/books?as_brr=1&id=SFkLAAAAIAAJ&vid=ISBN1422371476&dq=achaemenid&jtp=170&redir_esc=y#v=onepage&q=achaemenid&f=false The origin and spread of qanats in the Old World - by PW English, in Proceedings of the American Philosophical Society Volume 112, Number 3 June 21, 1968.] [[Kategorija:Vodonosniki]] [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Vodnjaki]] [[Kategorija:Oskrba z vodo]] [[Kategorija:Gradbene konstrukcije]] {{normativna kontrola}} 7qvifvujuhv61b6tllw0gbdpr6jaxlh Pogovor:Umetna inteligenca 1 370863 6772862 6761043 2026-10-31T16:57:37Z Bojan PLOJ 786 /* Kaj meni Jezikovni model Claude Opus 5.5 o članku "Umetna inteligenca" */ nov razdelek 6772862 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} == Ekspertni sistemi == Kolikor se še spomnim študentskih dni, pri predmetu "Ekspertni sistemi" nismo omenjali besedne zveze "strojno učenje". Odkrivanje pravil v podatkih je bilo izključno v človeški pristojnosti. Po mojem mneju ekspertni sistemi niso inteligentni.[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 19:45, 23. februar 2019 (CET) == Metode umetne inteligence == Vsebina poglavja "metode umetne inteligence" mi ni niti malo razumljiva. Predlagam izbris tega poglavja.[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 20:08, 23. februar 2019 (CET) == Nestrinjanje == Izražam odločno nestrinjanje s citatom:" ''Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto črtano iz seznama tem "umetne inteligence", '''saj je postalo rutinska tehnologija''' ''". Razlaga: Naravna inteligenca oziroma inteligenca je lastnost živih bitij, umetna inteligenca pa je lastnost neživih naprav oziroma modelov. Z rutino to nima nikakršne povezave. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: '''Inteligenca''' 1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo 2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca. '''Umetna inteligenca''' interdisciplinarna veda, ki proučuje naprave, sposobne posnemati človekovo razmišljanje in vključuje npr. sklepanje, planiranje, učenje, znanje, komuniciranje, percepcijo --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 10:53, 30. januar 2023 (CET) == Neznani znanci == = Več kot 30 let se že ukvarjam z AI na znanstvenem nivoju in še nikoli nisem slišal za tukaj omenjena gospoda [[Andreas Kaplan|Kaplan]]-a in Haenlein-a. Stotine gospodov je po mojem mnenju pomembnejših od njiju. Mladi wikipedisti prosim vas, da malce posodobite ta “članek”. Dober vir je med drugim članek na Angleški Wikipediji. [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 08:23, 5. oktober 2024 (CEST) ==Tri faze družbenega odnosa do umetne inteligence== *'''Faza medenih tednov''' **Opis: Ta faza predstavlja začetno navdušenje in fascinacijo nad umetno inteligenco. Posamezniki, organizacije ali družba so očarani nad potencialom umetne inteligence, da spremeni življenja, podjetja in industrije. **Značilnosti: **Optimizem in navdušenje nad novimi orodji in aplikacijami umetne inteligence. **Hitra uvedba in vlaganje v AI rešitve. **Zanemarjanje morebitnih izzivov ali omejitev zaradi začetnega navdušenja. **Primer: Zgodnja uporaba AI orodij, kot so klepetalni roboti ali programska oprema za avtomatizacijo, kjer novost spodbuja zanimanje in navdušenje. *'''Faza zrelosti ali prilagoditve''' **(To lahko razumemo kot vmesni korak med “medenimi tedni” in “odvisnostjo od AI.”) V tej fazi postane umetna inteligenca bolj vključena v vsakdanje življenje ali poslovne procese. Ljudje začnejo razumeti njene omejitve in se osredotočajo na izboljšave in optimizacijo. **Značilnosti: **Uravnotežena in realistična perspektiva glede zmožnosti in pomanjkljivosti AI. **Poudarek na reševanju etičnih, družbenih in tehničnih izzivov. **Širša, a bolj premišljena integracija AI v sisteme in procese. *'''Faza odvisnosti od umetne inteligence''' **Opis: V tej fazi postane družba ali posamezniki močno odvisni od umetne inteligence, do te mere, da postane nepogrešljiv del življenja. Ta odvisnost lahko vodi v izgubo avtonomije pri odločanju. **Značilnosti: **Pretirana odvisnost od AI za vsakodnevne naloge in sprejemanje odločitev. **Zmanjšana kritična miselnost ali sposobnost reševanja problemov, saj AI opravlja večino kognitivnih nalog. **Potencialna tveganja zlorabe, izkoriščanja ali etičnih težav, če ni ustreznega nadzora. **Primer: Odvisnost od AI za zdravstvene diagnoze, finančne odločitve ali celo za družbene interakcije, kjer bi uporabniki brez AI težko delovali. to je sicer nekakšna splošno povzeta klasifikacija, povzel jo je ChatGPT :) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:49, 14. januar 2025 (CET) == Kaj meni Jezikovni model Claude Opus 5.5 o članku "Umetna inteligenca" == Nekoč sem bil aktiven soustvarjalec slovenske Wikipedije. Med drugim sem so prispeval k članku "umetna inteligenca". Drugi so kasneje članek temeljito spremenili. Moje osebno mnenje je, da na mnogo slabše. Spodaj prilagam kaj meni o članku na dan 31. 10. 2026 eden od uglednejših jezikovnih modelov Opus 5.5: Članek »Umetna inteligenca« na slovenski Wikipediji je v sedanjem stanju pod ravnjo srednješolskega seminarskega izdelka in ne izpolnjuje osnovnih meril strokovnega enciklopedičnega gesla. Namesto sistematičnega pregleda znanstvene discipline gre za neskladen kolaž zastarelih zapiskov iz zgodnjih 2000-ih, dobesednih prevodov poljudnih menedžerskih delitev in novinarskih povzetkov o koncu sveta. Za krovno geslo tako pomembnega področja v jeziku države, ki ima dejansko močno tradicijo na področju UI, je članek porazen. [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 17:57, 31. oktober 2026 (CET) opycjtx3iquf2irnwvqiviuonak6o2v 6773005 6772862 2026-11-01T00:17:34Z Pinky sl 2932 /* Kaj meni Jezikovni model Claude Opus 5.5 o članku "Umetna inteligenca" */ 6773005 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} == Ekspertni sistemi == Kolikor se še spomnim študentskih dni, pri predmetu "Ekspertni sistemi" nismo omenjali besedne zveze "strojno učenje". Odkrivanje pravil v podatkih je bilo izključno v človeški pristojnosti. Po mojem mneju ekspertni sistemi niso inteligentni.[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 19:45, 23. februar 2019 (CET) == Metode umetne inteligence == Vsebina poglavja "metode umetne inteligence" mi ni niti malo razumljiva. Predlagam izbris tega poglavja.[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 20:08, 23. februar 2019 (CET) == Nestrinjanje == Izražam odločno nestrinjanje s citatom:" ''Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto črtano iz seznama tem "umetne inteligence", '''saj je postalo rutinska tehnologija''' ''". Razlaga: Naravna inteligenca oziroma inteligenca je lastnost živih bitij, umetna inteligenca pa je lastnost neživih naprav oziroma modelov. Z rutino to nima nikakršne povezave. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: '''Inteligenca''' 1. nadarjenost za umske dejavnosti: za tako delo je potrebna velika inteligenca; s hitro rešitvijo problema je izpričala svojo inteligenco; izredna, naravna inteligenca; pomanjkanje, preizkus inteligence / s svojo inteligenco je takoj dojel, za kaj gre bistroumnostjo, bistrostjo 2. sloj inteligentov, inteligenti: nove ideje so se med inteligenco hitro razširile; napredna inteligenca; velik del inteligence se je pridružil nastajajočemu gibanju / humanistična in tehnična inteligenca. '''Umetna inteligenca''' interdisciplinarna veda, ki proučuje naprave, sposobne posnemati človekovo razmišljanje in vključuje npr. sklepanje, planiranje, učenje, znanje, komuniciranje, percepcijo --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 10:53, 30. januar 2023 (CET) == Neznani znanci == = Več kot 30 let se že ukvarjam z AI na znanstvenem nivoju in še nikoli nisem slišal za tukaj omenjena gospoda [[Andreas Kaplan|Kaplan]]-a in Haenlein-a. Stotine gospodov je po mojem mnenju pomembnejših od njiju. Mladi wikipedisti prosim vas, da malce posodobite ta “članek”. Dober vir je med drugim članek na Angleški Wikipediji. [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 08:23, 5. oktober 2024 (CEST) ==Tri faze družbenega odnosa do umetne inteligence== *'''Faza medenih tednov''' **Opis: Ta faza predstavlja začetno navdušenje in fascinacijo nad umetno inteligenco. Posamezniki, organizacije ali družba so očarani nad potencialom umetne inteligence, da spremeni življenja, podjetja in industrije. **Značilnosti: **Optimizem in navdušenje nad novimi orodji in aplikacijami umetne inteligence. **Hitra uvedba in vlaganje v AI rešitve. **Zanemarjanje morebitnih izzivov ali omejitev zaradi začetnega navdušenja. **Primer: Zgodnja uporaba AI orodij, kot so klepetalni roboti ali programska oprema za avtomatizacijo, kjer novost spodbuja zanimanje in navdušenje. *'''Faza zrelosti ali prilagoditve''' **(To lahko razumemo kot vmesni korak med “medenimi tedni” in “odvisnostjo od AI.”) V tej fazi postane umetna inteligenca bolj vključena v vsakdanje življenje ali poslovne procese. Ljudje začnejo razumeti njene omejitve in se osredotočajo na izboljšave in optimizacijo. **Značilnosti: **Uravnotežena in realistična perspektiva glede zmožnosti in pomanjkljivosti AI. **Poudarek na reševanju etičnih, družbenih in tehničnih izzivov. **Širša, a bolj premišljena integracija AI v sisteme in procese. *'''Faza odvisnosti od umetne inteligence''' **Opis: V tej fazi postane družba ali posamezniki močno odvisni od umetne inteligence, do te mere, da postane nepogrešljiv del življenja. Ta odvisnost lahko vodi v izgubo avtonomije pri odločanju. **Značilnosti: **Pretirana odvisnost od AI za vsakodnevne naloge in sprejemanje odločitev. **Zmanjšana kritična miselnost ali sposobnost reševanja problemov, saj AI opravlja večino kognitivnih nalog. **Potencialna tveganja zlorabe, izkoriščanja ali etičnih težav, če ni ustreznega nadzora. **Primer: Odvisnost od AI za zdravstvene diagnoze, finančne odločitve ali celo za družbene interakcije, kjer bi uporabniki brez AI težko delovali. to je sicer nekakšna splošno povzeta klasifikacija, povzel jo je ChatGPT :) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:49, 14. januar 2025 (CET) == Kaj meni Jezikovni model Claude Opus 5.5 o članku "Umetna inteligenca" == Nekoč sem bil aktiven soustvarjalec slovenske Wikipedije. Med drugim sem so prispeval k članku "umetna inteligenca". Drugi so kasneje članek temeljito spremenili. Moje osebno mnenje je, da na mnogo slabše. Spodaj prilagam kaj meni o članku na dan 31. 10. 2026 eden od uglednejših jezikovnih modelov Opus 5.5: Članek »Umetna inteligenca« na slovenski Wikipediji je v sedanjem stanju pod ravnjo srednješolskega seminarskega izdelka in ne izpolnjuje osnovnih meril strokovnega enciklopedičnega gesla. Namesto sistematičnega pregleda znanstvene discipline gre za neskladen kolaž zastarelih zapiskov iz zgodnjih 2000-ih, dobesednih prevodov poljudnih menedžerskih delitev in novinarskih povzetkov o koncu sveta. Za krovno geslo tako pomembnega področja v jeziku države, ki ima dejansko močno tradicijo na področju UI, je članek porazen. [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 17:57, 31. oktober 2026 (CET) : Kar pogumno, članek je seveda potreben prenove. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 01:17, 1. november 2026 (CET) ano6tpyy2ge79uskycvov6alywpp0e6 Znan obraz ima svoj glas 0 371854 6772796 6612122 2026-10-31T13:54:13Z ~2026-57915-21 268187 /* */ 6772796 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=slovenščina nima tako dolgih in zavitih stavkov kot nemščina...}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Znan obraz ima svoj glas | slika = [[File:Znanobrazimasvojglas logo.jpg|260px]] | naslov = Logotip oddaje | žanr = Resničnostni šov | čas_trajanja = 160 minut | avtor = | uvodna_špica = | skladatelj = | glavni_igralci = Voditelji:<br>[[Denis Avdić]]<br>[[Peter Poles]]<br>[[Sašo Stare]]<br>Žiranti:<br>[[Irena Yebuah Tiran]]<br>[[Tanja Ribič]]<br>[[Gojmir Lešnjak]]<br>[[Lea Sirk]]<br>[[Lara Komar]]<br>[[Marko Miladinović]]<br>[[Boštjan Gombač]]<br>[[Helena Blagne]]<br>[[Ana Marija Mitić]]<br>[[Andrej Škufca]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 6 | število_predvajanih epizod = 72 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | režiser = | lokacija snemanja = Studio POP TV | čas_snemanja = | produkcijska_hiša = Endemol, Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[POP TV]] | začetek/konec = [[Znan obraz ima svoj glas (1. sezona)|1. sezona]] (30. 3.–15. 6. 2014)<br>[[Znan obraz ima svoj glas (2. sezona)|2. sezona]] (1. 3.–17. 5. 2015)<br>[[Znan obraz ima svoj glas (3. sezona)|3. sezona]] (6. 3.–29. 5. 2016) }} '''Znan obraz ima svoj glas (ZOISG)''' je slovenska različica priljubljene oddaje '''''[[:en:Your Face Sounds Familiar|Tu cara me suena]]''''' španske televizijske hiše Antena 3. Premiera 1. sezone je bila 30. marca 2014,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.napovednik.com/tv/pop/d/-8 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-07 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408215909/http://www.napovednik.com/tv/pop/d/-8 |url-status=dead }}</ref> premiera zadnje, šeste, pa je bila 6. marca 2022. Prvih pet sezon je vodil [[Denis Avdić]], s šesto pa sta ga nadomestila [[Peter Poles]] in [[Sašo Stare]]. Pomemben del oddaje so žiranti, ki komentirajo in (poleg gledalcev) ocenjujejo nastope tekmovalcev. V prvi sezoni so bili stalni žiranti [[Irena Yebuah Tiran]] (operna pevka), [[Boštjan Gombač]] (klarinetist) in [[Tanja Ribič]] (igralka in pevka), v vsaki epizodi pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. V drugi sezoni je Gombača zamenjal igralec [[Gojmir Lešnjak]]. Trenutni žiranti so [[Ana Maria Mitič]], [[Andrej Škufca]] in [[Helena Blagne]]. ==Opis== V oddaji se osem slavnih Slovencev preobrazi v različne slovenske in tuje glasbene izvajalce. V vsaki oddaji zmaga tisti, ki na koncu zbere največ točk. Vsak teden tik pred oddajo eden od tekmovalcev dobi skrito misijo. Njegova identiteta se razkrije šele ob koncu oddaje. Če tekmovalec z misijo zmaga, v sklad za mlade upe prispeva 3000 €, drugo mesto 1000 €, tretje mesto 1000 €, uvrstitev med 4. in 8. mestom pomeni 500 €, ki jih prispeva [[POP TV]]. V zadnji oddaji pa bo skupen znesek [[Zavarovalnica Triglav]] podvojila. Štirje najboljši tekmovalci, ki v enajstih oddajah dosežejo največ točk, se pomerijo v finalni oddaji sezone.<ref>http://znanobrazimasvojglas.24ur.com/clanek/ob-nedeljah-slovenija-gleda-znan-obraz-ima-svoj-glas.html</ref> ===Točkovanje=== Točkuje se tako, da žirija najprej oceni vseh osem nastopov po zgledu evrovizijskega točkovanja (4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12). Kasneje vsak od tekmovalcev podeli svojih 5 točk tekmovalcu, ki ga je pritegnil. Nato vse točke združijo in jih spremenijo v evrovizijske točke (najboljši ima 12, najslabši prejme 4). Med celotno oddajo glasujejo tudi gledalci, ki podelijo točke 4-12. Na koncu je tisti, ki ima največ točk, zmagovalec posamezne oddaje. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size: 95%" |- ! rowspan="2" | <small>Sezona</small> ! rowspan="2" | <small>Št.<br>oddaj</small> ! colspan="2" | Prvotno predvajanje ! rowspan="2" | Zmagovalec ! rowspan="2" | Ostali finalisti ! rowspan="2" | Voditelj ! rowspan="2" | Žiranti |- ! Začetek sezone ! Konec sezone |- | style="background: #007dbd;" | 1. | 12 | 30. marec 2014 | 15. junij 2014 | [[Tomaž Klepač]] | [[Tomaž Ahačič]]<br>[[Vlado Pilja]]<br>[[Eva Hren]] | rowspan="5" | [[Denis Avdić]] | [[Tanja Ribič]]<br>[[Boštjan Gombač]]<br>[[Irena Yebuah Tiran]] |- | style="background: #db7d86;" | 2. | 12 | 1. marec 2015 | 17. maj 2015 | [[Klemen Bunderla]] | [[Nuška Drašček]]<br>[[Kataya]]<br>[[Žana Povše|Žana Povše Salobir]] | rowspan="3" | Tanja Ribič<br>[[Gojmir Lešnjak]]<br>Irena Yebuah Tiran |- | style="background: #00FFFF;" | 3. | 12 | 6. marec 2016 | 29. maj 2016 | [[Tilen Artač]] | Mišo Kontrec<br>[[Jana Šušteršič]]<br>[[Samuel Lucas]] |- | style="background: #E5E500" | 4. | 12 | 24. september 2017 | 17. december 2017 | [[Luka Sešek]] | [[Mitja Šinkovec]]<br>[[Lea Sirk]]<br>[[Marijan Novina]] |- | style="background: #9B59B6" |5. | 12 | 22. september 2019 | 15. december 2019 | [[Eva Boto]] | [[David Amaro]]<br>[[Matic Supovec]]<br>Srđan Milovanović | [[Lea Sirk]]<br>[[Lara Komar]]<br>Marko Miladinović<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/novi-ziranti-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=Novi žiranti šova |accessdate=7. 7. 2019 |date=3. 7. 2019 |format= |work=24ur.com }}</ref> |- | style="background: #66FF00" |6. | 12 | 6. marec 2022 | 5. junij 2022 | [[BQL]] | Adrijana Kamnik<br>Mario Pešić | [[Peter Poles]]<br>[[Sašo Stare]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/voditelja-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas-sta-peter-poles-in-saso-stare.html|title=Voditelja šova Znan obraz ima svoj glas sta Peter Poles in Sašo Stare |accessdate=19. 2. 2022 |date=18. 2. 2022 |format= |work=24ur.com }}</ref> | [[Helena Blagne]]<br>[[Ana Marija Mitić]]<br>[[Andrej Škufca]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/novi-ziranti-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas_2.html|title=Novi žiranti šova Znan obraz ima svoj glas |accessdate=19. 2. 2022 |date=19. 2. 2022 |format= |work=24ur.com }}</ref> |} Tekmovalcem pri pripravah na preobrazbo pomagajo učiteljica petja ([[Darja Švajger]]), učitelj igre (1. sezona: Tanja Ribič, 2.: [[Lucija Ćirović]], 3.: [[Gašper Tič]], 4. in 5.: [[Tilen Artač]], 6.: Gorka Berden) in koreograf (Miha Krušič). ==1. sezona (2014)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (1. sezona)}} ====Nastopajoči==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec ! <small>1. teden</small> ! <small>2. teden</small> ! <small>3. teden</small> ! <small>4. teden</small> ! <small>5. teden</small> ! <small>6. teden</small> ! <small>7. teden</small> ! <small>8. teden</small> ! <small>9. teden</small> ! <small>10. teden</small> ! <small>11. teden</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Mesto</small> |- ! [[Tomaž Klepač]] | 19 | 18 | 15 | bgcolor="gold" |22 | 10 | 18 | bgcolor="silver" |18 | 15 | bgcolor="gold" |22 | bgcolor="gold and silver" |22 | bgcolor="silver" |19 | bgcolor="gold"|198 | bgcolor="gold"|1 |- ! [[Natalija Kolšek]] | 13 | 17 | bgcolor="silver" |15 | 10 | 10 | 10 | 20 | 15 | 10 | 18 | bgcolor="silver" |19 | style="background:red;"|157 | style="background:red;"|6 |- ! [[Daša Gradišek]] | bgcolor="gold" |22 | 8 | 17 | 10 | 19 | 14 | 13 | bgcolor="silver" |19 | 16 | 9 | bgcolor="silver" |10 | style="background:red;"|157 | style="background:red;"|5 |- ! [[Matjaž Kumelj]] | 12 | 14 | 11 | 14 | 16 | 11 | 14 | 15 | bgcolor="silver" |10 | 18 | bgcolor="gold and silver" |21 | style="background:red;"|156 | style="background:red;"|7 |- ! [[Ana Marija Mitić]] | 8 | 19 | 15 | bgcolor="silver" |15 | 13 | 9 | bgcolor="gold" |24 | 11 | 14 | 11 | bgcolor="silver" |15 | style="background:red;"|155 | style="background:red;"|8 |- ! [[Vlado Pilja]] | 21 | 10 | 17 | 18 | bgcolor="silver" |14 | 19 | 13 | bgcolor="gold" |24 | 22 | 10 | bgcolor="silver" |10 | style="background:lightblue;"|178 | style="background:lightblue;"|3 |- ! [[Eva Hren]] | 12 | bgcolor="gold and silver" |22 | 8 | 12 | bgcolor="gold" |22 | 18 | 9 | 10 | 11 | 16 | bgcolor="silver" |18 | style="background:lightblue;" |158 | style="background:lightblue;"|4 |- ! [[Tomaž Ahačič]] | bgcolor="silver" |14 | 14 | bgcolor="gold" |24 | 22 | 18 | bgcolor="gold and silver" |24 | 11 | 16 | 17 | 19 | bgcolor="silver" |10 | style="background:lightblue;" |189 | style="background:lightblue;"|2 |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna / sezone :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo :{{colorbox|red}} tekmovalec, ki se ni uvrstil v finale bo pa nastopal v paru :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! class="unsortable"|Preobrazba !! class="unsortable"|Pesem |- | 1. || Daša Gradišek || Lara Fabian || "Caruso" |- | 2. || Eva Hren || [[Marjana Deržaj]] || "[[Vozi me vlak v daljave]]" |- | 3. || Tomaž Ahačič || [[Luciano Pavarotti]] || "Nessun dorma" |- | 4. || Tomaž Klepač || Robbie Williams || "Let Me Entertain You" |- | 5. || Eva Hren || [[Pink]] || "Just Like a Pill" |- | 6. || Tomaž Ahačič || [[Majda Sepe]] || "Med iskrenimi ljudmi" |- | 7. || Ana Marija Mitić || [[Peter Lovšin|Pero Lovšin]] || "Moja mama je strela" |- | 8. || Vlado Pilja || [[Gibonni]] || "Oprosti" |- | 9. || Tomaž Klepač || [[James Brown]] || "I Feel Good" |- | 10. || Tomaž Klepač || [[Iggy Pop]] || "Candy" |- | 11. || Matjaž Kumelj || Pharrell Williams || "Happy" |-bgcolor="gold" | 12. || Tomaž Klepač || [[Andrea Bocelli]] || "Con te partiro" |} ==2. sezona (2015)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (2. sezona)}} ====Nastopajoči==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec ! <small>1. teden</small> ! <small>2. teden</small> ! <small>3. teden</small> ! <small>4. teden</small> ! <small>5. teden</small> ! <small>6. teden</small> ! <small>7. teden</small> ! <small>8. teden</small> ! <small>9. teden</small> ! <small>10. teden</small> ! <small>11. teden</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Mesto</small> |- ! Frank Nova | 14 | 17 | 14 | bgcolor="silver"|16 | 10 | 11 | 17 | 12 | 8 | 14 | 12 | style="background:red;"|145 | style="background:red;"|8 |- ! [[Katja Ajster|Kataya]] | 11 | bgcolor="gold and silver" |22 | 19 | 11 | 14 | 11 | 9 | 15 | 19 | 14 | 19 | style="background:lightblue;"|164 | style="background:lightblue;"|3 |- ! [[Klemen Bunderla]] | 19 | 17 | 12 | bgcolor="gold" |24 | 19 | bgcolor="gold" |22 | 16 | bgcolor="gold and silver" |21 | 18 | bgcolor="gold and silver" |24 | bgcolor="gold" |20 | bgcolor="gold"|212 | bgcolor="gold"|1 |- ! [[Žana Povše|Žana Povše Salobir]] | 9 | 18 | 11 | 16 | 10 | bgcolor="silver" | 22 | 17 | 9 | 17 | 18 | 15 | style="background:lightblue;"|162 | style="background:lightblue;"|4 |- ! [[Vesna Zornik]] | 21 | 8 | 9 | 19 | 19 | 17 | bgcolor="silver" | 17 | 7 | 13 | 8 | bgcolor="silver" | 20 | style="background:red;"|160 | style="background:red;"|6 |- ! [[Tim Kores]] | 16 | 17 | 16 | 12 | bgcolor="silver" | 18 | 10 | 14 | 20 | bgcolor="silver" | 12 | 16 | 9 | style="background:red;"|160 | style="background:red;"|5 |- ! [[Simon Vadnjal]] | 10 | 11 | bgcolor="silver" |20 | 10 | 14 | 15 | 10 | 20 | 13 | 14 | 9 | style="background:red;"|146 | style="background:red;"|7 |- ! [[Nuška Drašček]] | bgcolor="gold and silver" |22 | 13 | bgcolor="gold" |21 | 14 | bgcolor="gold" |19 | 15 | bgcolor="gold" |24 | 16 | bgcolor="gold" |22 | 15 | 19 | style="background:lightblue;"|200 | style="background:lightblue;"|2 |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna / sezone :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo :{{colorbox|red}} tekmovalec, ki se ni uvrstil v finale bo pa nastopal v paru :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! class="unsortable"|Preobrazba !! class="unsortable"|Pesem |- | 1. || Nuška Drašček || [[Helena Blagne]] || "Moj dom" |- | 2. || Kataya || [[Evanescence]] || "My Immortal" |- | 3. || Nuška Drašček || [[Alanis Morissette]] || "Ironic" |- | 4. || Klemen Bunderla || [[Nick Cave]] || "Where the Wild Roses Grow" |- | 5. || Nuška Drašček || [[Edith Piaf]] || "Non, je ne regrette rien" |- | 6. || Klemen Bunderla || Macy Gray || "I Try" |- | 7. || Nuška Drašček || Skunk Anansie || "Weak" |- | 8. || Klemen Bunderla || [[Adi Smolar]] || "Jaz sem nor" |- | 9. || Nuška Drašček || [[Meat Loaf]] || "I'd Do Anything for Love" |- | 10. || Klemen Bunderla || [[Tina Turner]] & [[Eros Ramazzotti]] || "Cose della vita" |- | 11. || Klemen Bunderla || [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] || "Godine prolaze" |-bgcolor="gold" | 12. || Klemen Bunderla || [[Elton John]] || "Can You Feel the Love Tonight" |} ==3. sezona (2016)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (3. sezona)}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>6. 3.</small> !! <small>13. 3.</small> !! <small>20. 3.</small> !! <small>27. 3.</small> !! <small>3. 4.</small> !! <small>10. 4.</small> !! <small>17. 4.</small> !! <small>24. 4.</small> !! <small>8. 5.</small> !! <small>15. 5.</small> !! <small>22. 5.</small> !! Σ |- | [[Ines Erbus]] || 11 || 10 || 17 || 17 || 11 || 16 || bgcolor="gold"|'''21''' || 10 || 11 || 13 || '''10''' || 147 |- | bgcolor="lightblue"|Mišo Kontrec || 16 || bgcolor="gold"|'''24''' || 18 || bgcolor="gold"|20 || 14 || 14 || 17 || '''14''' || 17 || bgcolor="gold"|21 || '''16''' || bgcolor="lightblue"|191 |- | [[Renata Mohorič]]|| '''12''' || 16 || 15 || 10 || 11 || bgcolor="gold"|24 || 14 || 14 || 10 || 9 || '''9''' || 144 |- | Ani Frece || 13 || 8 || 16 || 10 || 12 || '''13''' || 11 || bgcolor="gold"|24 || 22 || 10 || '''17''' || 156 |- | bgcolor="lightblue"|[[Jana Šušteršič]] || 20 || 12 || bgcolor="gold"|24 || '''19''' || 17 || 20 || 10 || 14 || 13 || '''15''' || '''21''' || bgcolor="lightblue"|185 |- | [[Nejc Lombardo]] || 8 || 20 || '''10''' || 16 || 20 || 13 || 12 || 17 || 10 || 19 || '''11''' || 156 |- | bgcolor="gold"|'''[[Tilen Artač]]''' || bgcolor="gold"|21 || '''19''' || 12 || 15 || 15 || 15 || 20 || 18 || bgcolor="gold"|24 || 17 || '''17''' || bgcolor="gold"|193 |- | bgcolor="lightblue"|[[Samuel Lucas]] || 21 || 14 || 10 || 17 || bgcolor="gold"|'''24''' || 8 || 17 || 12 || '''17''' || 19 || bgcolor="gold"|'''21''' || bgcolor="lightblue"|180 |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! class="unsortable"|Preobrazba !! class="unsortable"|Pesem |- | 1. || Tilen Artač || [[Zoran Predin]] || "Bolj star, bolj nor" |- | 2. || Mišo Kontrec || [[Vili Resnik]] || "[[Naj bogovi slišijo]]" |- | 3. || Jana Šušteršič || Jessie J || "Do It Like a Dude" |- | 4. || Mišo Kontrec || [[Bijelo dugme]] || "Lipe cvatu" |- | 5. || Samuel Lucas || [[Anastacia]] || "Not That Kind" |- | 6. || Renata Mohorič || [[Pink]] || "Try" |- | 7. || Ines Erbus || [[Maraaya]] || "[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]]" |- | 8. || Ani Frece || [[Sade Adu|Sade]] || "Smooth Operator" |- | 9. || Tilen Artač || [[Svetlana Makarovič]] || "Mačje oči" |- | 10. || Mišo Kontrec || [[Fredi Miler|Fredy Miler]] || "Vedno si sanjala njega" |- | 11. || Samuel Lucas || [[Tina Turner]] || "The Best" |-bgcolor="gold" | 12. || Tilen Artač || [[Pero Lovšin]] || "Bandiera rossa" |} ==4. sezona (2017)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (4. sezona)}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>24. 9.</small> !! <small>1. 10.</small> !! <small>8. 10.</small> !! <small>15. 10.</small> !! <small>29. 10.</small> !! <small>5. 11.</small> !!<small>12. 11.</small> !! <small>19. 11.</small> !! <small>26. 11.</small> !! <small>3. 12.</small> !! <small>10. 12.</small> !! Σ |- | [[Clemens]] || 14 || 8 || 15 || bgcolor="gold"|'''22''' || bgcolor="gold"|21 || 11 || 8 || 18 || 11 || 15 || '''11''' || 154 |- | Anina Trobec || 15 || 18 || '''15''' || 12 || 8 || 9 || 11 || 13 || 9 || 9 || '''9''' || 128 |- | bgcolor="gold"|[[Luka Sešek]] || 14 || '''13''' || 20 || 9 || 10 || bgcolor="gold"|24 || bgcolor="gold"|22 || '''17''' || 10 || bgcolor="gold"|24 || '''17''' || bgcolor="gold"|180 |- | [[Nika Zorjan]] || '''12''' || 19 || 9 || 15 || 15 || 17 || 18 || 17 || 17 || 14 || '''18''' || 171 |- | Ljubica Špurej Jazbinšek || 9 || 17 || 13 || 19 || '''15''' || 19 || 13 || 9 || 20 || '''19''' || '''11''' || 164 |- | bgcolor="lightblue"|[[Lea Sirk]] || 21 || bgcolor="gold"|19 || 9 || 13 || 21 || '''13''' || 19 || bgcolor="gold"|20 || bgcolor="gold"|'''24''' || 11 || '''20''' || bgcolor="lightblue"|190 |- | bgcolor="lightblue"|[[Mitja Šinkovec]]|| 17 || '''18''' || bgcolor="gold"|24 || 11 || 20 || 12 || '''20''' || 16 || 14 || 15 || bgcolor="gold"| '''24''' || bgcolor="lightblue"|191 |- | bgcolor="lightblue"|[[Marijan Novina]] || bgcolor="gold" |21 || 11 || 17 || 21 || 12 || 19 || 12 || 13 || '''18''' || 17 ||'''13''' || bgcolor="lightblue"|174 |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable" sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Tekmovalec !! Preobrazba |- | 1. || 24. september || Marijan Novina || Rag'n'Bone Man <small>("Human")</small> |- | 2. || 1. oktober || Lea Sirk || [[Taylor Swift]] <small>("Blank Space")</small> |- | 3. || 8. oktober || Mitja Šinkovec || Chaka Khan <small>("I'm Every Woman")</small> |- | 4. || 15. oktober || rowspan=2|Clemens || LMFAO <small>("Sexy and I Know It")</small> |- | 5. || 29. oktober || [[Eric Clapton]] <small>("Tears in Heaven")</small> |- | 6. || 5. november || rowspan=2|Luka Sešek || Barry White <small>("You're the First, the Last, My Everything")</small> |- | 7. || 12. november || Sam Smith <small>("Stay with Me")</small> |- | 8. || 19. november || rowspan=2|Lea Sirk || [[Nika Zorjan]] <small>("Fse")</small> |- | 9. || 26. november || Sarah Brightman <small>("Time to Say Goodbye")</small> |- | 10. || 3. december || Luka Sešek || [[Jan Plestenjak]] <small>("Ona sanja o Ljubljani")</small> |- | 11. || 10. december || Mitja Šinkovec || [[Julio Iglesias]] & Willie Nelson <small>("To All the Girls I've Loved Before")</small> |-bgcolor="gold" | 12. || 17. december || Luka Sešek || [[Johnny Logan]] <small>("Hold Me Now")</small> |} ==5. sezona (2019)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>22. 9.</small> !! <small>29. 9.</small> !! <small>6. 10.</small> !! <small>13. 10.</small> !! <small>20. 10.</small> !! <small>3. 11.</small> !! <small>10. 11.</small> || <small>17. 11.</small> !! <small>24. 11.</small> !! <small>1. 12.</small> !! <small>8. 12.</small> !! Σ |- | bgcolor="gold"|[[Eva Boto]]||'''20''' || 10 || 19 || 19 || 16 || 19 || 12 || 9 || 17 || 11 || bgcolor="gold"|'''24''' || bgcolor="gold"|176 |- |[[Ana Dežman]]|| bgcolor="gold" |24 || '''7''' || bgcolor="gold"|24 || 9 || 11 || bgcolor="gold"|'''24''' || 18 || 9 || 10 || 12 || 17 || 165 |- | Maja Oderlap || 11 || 4 || 9 || bgcolor="gold"|22 || 11 || 9 || 16 || '''15''' || 11 || 13 || 8 || 129 |- | Petra Zore || 12 || 8 || '''14''' || 13 || 11 || 9 || 15 || 20 || 10 || '''20''' || 10 || 142 |- |[[Alex Volasko]]|| 16 || 5 || 12 || 12 || 11 || 12 || bgcolor="gold"|'''24''' || 20 || 14 || 20 || 14 || 160 |- | bgcolor="lightblue"|[[David Amaro]]|| 8 || bgcolor="gold"|12 || 20 || 15 || '''18''' || 19 || 19 || 13 || 20 || 10 || 20 || bgcolor="lightblue"|174 |- | bgcolor="lightblue"|Srđan Milovanović || 18 || 10 || 9 || 12 || 20 || 15 || 10 || 16 || bgcolor="gold"|'''24''' || bgcolor="gold"|21 || 15 || bgcolor="lightblue"|170 |- | bgcolor="lightblue"|[[Matic Supovec]]|| 13 || 6 || 16 || '''20''' || bgcolor="gold"|24 || 15 || 10 || bgcolor="gold"|20 || 17 || 16 || 15 || bgcolor="lightblue"|172 |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || Ana Dežman || Aretha Franklin || "Think" |- | 2. || David Amaro || Jim Carrey <small>(Maska)</small> || "Cuban Pete" |- | 3. || Ana Dežman || Diva Plavalaguna || "Il dolce suono" |- | 4. || Maja Oderlap || Tatjana Gros || "Zato sem noro te ljubila" |- | 5. || Matic Supovec || Aerosmith || "I Don't Wanna Miss a Thing" |- | 6. || Ana Dežman || Elda Viler || "Ti si moja ljubezen" |- | 7. || Alex Volasko || Nace Junkar || "Vrniva se na najino obalo" |- | 8. || Matic Supovec || Zdravko Čolić || "Ti si mi u krvi" |- | 9. || Srđan Milovanović || Leonard Cohen || "Hallelujah" |- | 10. || Srđan Milovanović || Sestre || "Samo ljubezen" |- | 11. || Eva Boto || Ansambel bratov Avsenik || "Tam, kjer murke cveto" |-bgcolor="gold" | 12. || '''Eva Boto''' || '''Christina Aguilera''' || '''"Beautiful"''' |} ==6. sezona (2022)== {{Main|Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>6. 3.</small> !! <small>13. 3.</small> !! <small>20. 3.</small> !! <small>27. 3.</small> !! <small>3. 4.</small> !! <small>10. 4.</small> !! <small>17. 4.</small> !! <small>8. 5.</small> !! <small>15. 5.</small> !! <small>22. 5.</small> !! <small>29. 5.</small> !! Σ{{efn|Tu navedeni skupni seštevki Adrijane Kamnik, Damjane Golavšek, Martine Majerle in Matevža Derende se razlikujejo od tistih, prikazanih v 11. oddaji, saj so jim v 6. oddaji prišteli eno točko preveč.}} |- | [[Damjana Golavšek]]|| 18 || 18 || bgcolor="gold"|24 || 11 || 17 || 12 || ''13'' || 20 || 13 || 11 || 17 || 174 |- | bgcolor="lightblue"|Mario Pešić || 11 || 16 || 12 || bgcolor="gold"|''22'' || 13 || bgcolor="gold"|22 || 16 || 16 || 10 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 181 |- | [[Martina Majerle]]|| ''14'' || 16 || 18 || 18 || 11 || 10 || 18 || ''16'' || 19 || 11 || 13 || 164 |- | [[Nastja Gabor]]|| 13 || 19 || 13 || 12 || 15 || ''17'' || 19 || 11 || 20 || 16 || 14 || 169 |- | Matevž Derenda || 15 || 10 || ''15'' || 21 || 17 || 10 || 10 || 13 || 17 || 15 || 13 || 156 |- | bgcolor="gold"|[[BQL]]|| 20 || 14 || 14 || 14 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 16 || 18 || 16 || 17 || bgcolor="gold"|''24'' || 196 |- | bgcolor="lightblue"|Adrijana Kamnik || bgcolor="gold"|24 || bgcolor="gold"|''22'' || 18 || 16 || 17 || 14 || bgcolor="gold"|22 || bgcolor="gold"|20 || bgcolor="gold"|''20'' || 20 || 14 || 207 |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v ''ležečem''. ===Zmagovalne preobrazbe=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || 6. marec || Adrijana Kamnik || Rag'n'Bone Man || »Giant« |- | 2. || 13. marec || Adrijana Kamnik || [[Dolly Parton]] & [[Kenny Rogers|Kenny Rodgers]]|| »Islands in the Stream« |- | 3. || 20. marec || Damjana Golavšek || [[Marjana Deržaj]]|| »[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]« |- | 4. || 27. marec || Mario Pešić || Jasmin Stavros || »Opala« |- | 5. || 3. april || BQL || [[Platin|Duo Platin]]|| »Stay Forever« |- | 6. || 10. april || Mario Pešić || [[Adi Smolar]]|| »Jaz sem nor« |- | 7. || 17. april || Adrijana Kamnik || Etta James || »All I Could Do Was Cry« |- | 8. || 8. maj || Adrijana Kamnik || [[Renée Zellweger]]|| »Roxie« |- | 9. || 15. maj || Adrijana Kamnik || Chubby Checker || »Pony Time« |- | 10. || 22. maj || Mario Pešić || Zver <small>(Dan Stevens)</small> || »Evermore« |- | 11. || 29. maj || BQL || Ed Sheeran & [[Andrea Bocelli]]|| »Perfect Symphony« |-bgcolor="gold" | 12. || 5. junij || BQL || [[Ansambel bratov Avsenik]]|| »[[Slovenija, odkod lepote tvoje|Slovenija, od kod lepote tvoje]]« |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nominacija !! Nagrada<br>Da/Ne |- | rowspan="1" | [[Viktorji 2014|2015]] | Strokovni [[Viktor (nagrada)|viktor]] za najboljšo zabavno TV-oddajo | style="text-align:center" bgcolor=lightgreen|Da |- | rowspan="1" | [[Žarometi 2017|2018]] | [[Žarometi (nagrada)|Žaromet]] za zabavno TV-oddajo leta | style="text-align:center" bgcolor=lightgreen|Da |} ==Literatura== {{seznam_referenc}} ==Povezave== * [https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas Uradna spletna stran] {{Znan obraz ima svoj glas}} {{Lastna produkcija POP TV}} [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas|*]] l8tsf61wuyt8i2m4ic5ousmgmc3h5ij Kategorija:Hrvaški družboslovci 14 372147 6773014 4185477 2026-11-01T00:32:14Z Pinky sl 2932 6773014 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Armenci|armenski]] [[družboslovec|družboslovce]]. [[Kategorija:Armenski znanstveniki|Družboslovci]] [[Kategorija:Družboslovci po narodnosti]] fsqgze5yzm6pu8el757uceuebacww9x 6773015 6773014 2026-11-01T00:33:04Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6773014|6773014]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6773015 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Hrvati|hrvaške]] [[družboslovec|družboslovce]]. [[Kategorija:Hrvaški znanstveniki|Družboslovci]] [[Kategorija:Družboslovci po narodnosti]] o64q8o40folhzokn3j33ht5t6mhbo5a Jana Cvetko 0 378173 6772939 6176187 2026-10-31T19:26:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jana Cvetko''' (rojena '''Tomažič'''), [[slovenci|slovenska]] [[etnolog|etnologinja]] in [[sociolog|sociologinja kulture]], * [[1. december]] [[1965]], † [[10. december]] [[2013]]. Po diplomi leta 1991 je bila pripravnica v Muzeju neevropskih kultur v gradu Goričane pri Medvodah, dislocirani enoti Slovenskega etnografskega muzeja.. Od 1. decembra 1993 do leta 2006 je bila direktorica [[Muzej krščanstva na Slovenskem|Slovenskega verskega muzeja v Stični]]. == Bolezen in smrt == Zbolela je leta 1997, leta 2002 se je upokojila. Pokopali so jo 16. decembra 2013 na ljubljanskih Žalah. == Nagrade in priznanja == * 2003: [[Valvasorjevo priznanje]] za postavitev stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem ([[Muzej krščanstva na Slovenskem|Verski muzej v Stični]]; kot del ekipe - vodja projekta)<ref name=":0">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703101701/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> ==Bibliografija== * ''Marija Pomagaj. Brezje: razglednice in podobice skozi čas'' (1996). == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * Nataša Polajnar Frelih. [http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2014/02/jani-cvetko-nekdanji-direktorici.html Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu]. 12. februar 2014 * Ralf Čeplak Mencin. [https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ceplak_v_spomin.pdf V SPOMIN - IN MEMORIAM Jani Cvetko, roj. Tomažič (1965–2013)]. Etnolog 24 (2014). str. 363-366 * Polajnar Frelih, Nataša, Petauer, Branko, Srebnik, Darja. "Zapustila nas je etnologinja Jana Cvetko (1965-2013)." Glasnik Slovenskega etnološkega društva letnik 54. številka 3 (2014) str. 4-5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-A0HBFFZY}} {{bio-stub}}{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Cvetko, Jana}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega priznanja]] 1z2hlgv3qkdekvnjarjwv93syx3wzx6 Predloga:Avionika 10 383529 6772962 5850468 2026-10-31T21:14:22Z Zupi 576 Dodano CDI in RMI 6772962 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Avionika |title = Avionika in letalski instrumenti |listclass = hlist |liststyle = line-height:1.4; |state=autocollapse |group1 = |list1 = * [[ACARS]] * [[ADS-B]] * [[Avtopilot]] * [[Avtopristanek]] * [[Autothrottle]] * [[CDI]] * [[ECAM]] * [[EFIS]] * [[EICAS]] * [[Electronic flight bag]] * [[FLIR]] * [[Elektronski protiukrepi|ECM]] * [[ELT]] * [[GPWS]] * [[HSI]] * [[FADEC]] * [[FLARM]] * [[Kontrolnik leta]] * [[Flight management system]] * [[Fly-by-wire]] * [[Merilnik hitrosti letala]] * [[Pitot-Prandtlova cev]] * [[Power-by-wire]] * [[RMI]] * [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] * [[Head-up display]] * [[Umetni horizont]] * [[Variometer]] * [[Višinomer]] * [[Vizir na čeladi|HMS]] * [[Radarski višinomer]] * [[Stekleni kokpit]] * [[TCAS]] * [[Črna skrinjica (letalstvo)|Črna skrinjica]] * [[TFR radar]] * [[TERPROM]] }}<noinclude> [[Kategorija:Navigacijske predloge za zrakoplove]] </noinclude> g0rxcn6y393t9qbstqk4o9cnwqffu83 HSI 0 384103 6772789 6556942 2026-10-31T13:47:10Z Zupi 576 6772789 wikitext text/x-wiki [[Image:Horizontal situation indicator-en.svg|thumb|right|350px|HSI ]] '''HSI - horizontal situation indicator''' je [[letalski instrument|letalski navigacijski instrument]], ki je kombinacija indikatorja smeri ter navigacijskih sistemov [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. HSI zaradi združitve več različnih instrumentov omogoča boljši pregled nad situacijo, kot dva ločena instrumenta za indikacijo smeri in indikatorja CDI, ki se uporablja za navigacijo po VOR/ILS. {{Avionika}} [[Kategorija:Avionika]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] purk0maldsc8k24ocd2bxzqfyj5c4x5 6772828 6772789 2026-10-31T15:10:44Z Zupi 576 6772828 wikitext text/x-wiki [[Image:Horizontal situation indicator-en.svg|thumb|right|350px|HSI ]] '''HSI - horizontal situation indicator''' je [[Letalski instrumenti|letalski navigacijski instrument]], ki je kombinacija indikatorja smeri ter navigacijskih sistemov [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. HSI zaradi združitve več različnih instrumentov omogoča boljši pregled nad situacijo, kot dva ločena instrumenta za indikacijo smeri in indikatorja CDI, ki se uporablja za navigacijo po VOR/ILS. {{Avionika}} [[Kategorija:Avionika]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] 9oilxltjanb3ojn5pxz4bfmozboiaxz 6772916 6772828 2026-10-31T19:02:19Z Zupi 576 6772916 wikitext text/x-wiki [[Image:Horizontal situation indicator-en.svg|thumb|right|350px|Klasičen mehanski HSI. ]] '''HSI - horizontal situation indicator''' je [[Letalski instrumenti|letalski navigacijski instrument]], ki je kombinacija indikatorja smeri ter navigacijskih sistemov [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. Pogost je na večjih letalih, kjer je lahko izveden tudi v elektronski obliki na primarnem zaslonu. Na sredini instrumenta je simbol letala, okoli katerega se vrti kompasna roža [[Girokompas|žirokompasa]], ki je povezan z zunanjim detektorjem zemeljskega magnetnega polja. Za navigacijo se uporablja puščica za nastavitev želenega kurza, na kateri je tudi kazalec odklona od želenega kurza. Puščica hkrati prikazuje tako smer proti oddajniku, kot smer od njega. Posebnost HSI je v tem, da ne glede na nastavitev kurza vedno pravilno prikazuje levi in desni odklon, za razliko od instrumenta [[CDI]], ki zahteva pravilno nastavitev kurza. Indikator TO/FROM je izveden v obliki puščice in kaže smeri, ki vodijo proti izbranemu navigacijskemu sredstvu ali stran od njega. {{Avionika}} [[Kategorija:Avionika]] [[Kategorija:Letalski instrumenti]] ql2rl0nemrya9gbhbpl0nj2sjoor8wg Ladjedelnica Kraljevica 0 385387 6773068 6755056 2026-11-01T09:40:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Ladjedelnica Kraljevica | logo = Kraljevica Shipyard logo.gif | caption = | logo = | caption = | image = [[Slika:Brodogradiliste Kraljevica 250911 64.jpg|250px]] | image_size = | image_alt = | trading_name = Kraljevica Shipyard Ltd., Croatia | native_name = Brodogradilište Kraljevica | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[Ladjedelništvo]] | genre = | fate = stečaj | predecessor = brodogradilište Kraljevica Dalmont d.o.o. | successor = | foundation = 28. aprila 1729 | founder = [[Karel VI. Habsburški]] | defunct = 4. junija 2012 | location_city = [[Kraljevica]] | location_country = [[Hrvaška]] | locations = | area_served = | key_people = | products = ladje | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = Ivan Ivić | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Ladjedelnica Kraljevica''' ({{jezik-hr|Brodogradilište Kraljevica}}, nekdaj tudi '''Titovo brodogradilište Kraljevica''') je bila hrvaška [[ladjedelnica]] v [[Kraljevica|Kraljevici]] na Jadranski obali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ship2yard.com/yard.php?idy=9638|accessdate=2010-11-09|title=Kraljevica Shipyard Ltd., Croatia, Obala Kralja Tomislava, P.O.Box35, 51262 Kraljevica - Ship2yard.com}}</ref> Ladjedelnico je leta 1729 dal zgraditi [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]<ref>{{navedi splet|url=http://investing.businessweek.com/research/stocks/private/snapshot.asp?privcapId=42412076|accessdate=2010-11-09|title=Kraljevica Shipyard Ltd.: Private Company Information - BusinessWeek|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007182251/http://investing.businessweek.com/research/stocks/private/snapshot.asp?privcapId=42412076|url-status=dead}}</ref> in je veljala za najstarejšo nepretrgoma operativno ladjedelnico na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bus-ex.com/article/kraljevica-shipyard|accessdate=2010-11-09|title=The Kraljevica Shipyard|publisher=Business Excellence|date=2010-11-09|archive-date=2010-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20101121192654/http://bus-ex.com/article/kraljevica-shipyard|url-status=dead}}</ref> Pred prvo svetovno vojno so v Kraljevici gradili vojaške ladje za [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrsko vojno mornarico]]. Med drugo svetovno vojno je bilo uničenih okrog 60&nbsp;odstotkov kapacitet. V obdobju [[SFR Jugoslavija|SFRJ Jugoslavije]] se je ladjedelnica imenovala »Titovo brodogradilište Kraljevica«. Hrvaška vlada je večkrat poskušala privatizirati ladjedelnico, zadnjič novembra leta 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://seenews.com/business/dealwatch/investments/hr_croatia_retenders_its_stake_in_kraljevica_shipyard/|accessdate=2010-11-09|title=Croatia Retenders 99.54% Stake in Kraljevica Shipyard|archive-date=2011-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716034324/http://seenews.com/business/dealwatch/investments/hr_croatia_retenders_its_stake_in_kraljevica_shipyard/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/roundup/2010/11/05/roundup-bs-04|accessdate=2010-11-09|title=Business: Third time's a charm? (SETimes.com)|date=2010-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20101113193608/http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/roundup/2010/11/05/roundup-bs-04|archive-date=2010-11-13|url-status=dead}}</ref> ==Ladje, zgrajene v Kraljevici== *[[Razred patruljnih ladij Kraljevica|Kraljevica]] (razred [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]]) *[[Kotor (razred fregat)|Kotor]] (razred [[Fregata|fregat]]) *[[Končar (razred raketnih topnjač)|Končar]] (razred [[Raketna topnjača|raketnih topnjač]]) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[Ladjedelnica 3. Maj]] *[[Ladjedelnica Uljanik]] *[[Brodosplit]] ==Zunanje povezave== * [http://www.hb.hr/tabid/90/language/en-US/Default.aspx Kraljevica Shipyard] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007114619/http://hb.hr/tabid/90/language/en-US/Default.aspx |date=2013-10-07 }} {{Ladjedelnice}} [[Kategorija:Ladjedelnice]] [[Kategorija:Hrvaški ladjarji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1729]] ebugdgd7a3q5qpcit495xweivnfdyzv Sjunik 0 403994 6773121 6101849 2026-11-01T11:12:09Z Upwinxp 126544 popravki, dopolnitve, škrbinska oznaka 6773121 wikitext text/x-wiki [[File:Syunik.svg|thumb|Provinca Sjunik v Armeniji]] '''Sjunik''' ({{jezik-hy|Սյունիք}}) je najjužnejša pokrajina (''marz'') [[Armenija|Armenije]]. Na severu meji na pokrajino [[Vajoc Dzor]], na zahodu na [[azerbajdžan]]sko eksklavo [[Nahičevan]], na vzhodu na azerbajdžanske rajone [[Laçın]], [[Qubadlı]] in [[Zəngilan]], na jugu pa na [[Iran]]. Prestolnica Sjunika je [[Kapan]]. Druga pomembna mesta so Goris, Sisan, Meghri, Aharak in [[Dastakert]]. Provinca Sjunik je znana tudi pod legendarnim imenom [[Zangezur]]. Predstavlja gorsko mejo Armenije in je kulturno bogata ter zgodovinsko pomembna provinca države. {{škrbina-geo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Armenije]] [[Kategorija:Sjunik| ]] g26bsy0is9howjqzr4uauimws6zr2ug General Dynamics 0 405127 6772929 6252373 2026-10-31T19:18:16Z TadejM 738 --archive.today 6772929 wikitext text/x-wiki {{infopolje Podjetje |name = General Dynamics Corporation |logo = [[File:Gen-dyn.svg|300px|Logo of General Dynamics Corporation]] |type = [[Delniška družba]] <br>NYSE:GD <br>[[S&P 500|S&P 500 Komponenta]] |industry = Letalskovesoljska{{·}}obrambna |genre = |foundation = 7. februar 1899 |founder = [[John Philip Holland]] |location_city = [[West Falls Church]], [[Virginia]] |location_country = [[ZDA]] |locations = |area_served = Globalno |key_people = <div style="line-height:1.3em;padding-bottom:0.15em;">[[Phebe Novakovic]] <br/><small>[[CEO]] in direktor</small></div> |products = [[Konglomerat]] |services = |revenue = {{profit}} [[$]]30,852 milijard <small>(2014)</small> <br><small>Naročila: $51,281 milijard</small><ref>[http://phx.corporate-ir.net/External.File?item=UGFyZW50SUQ9MTc1OTA0fENoaWxkSUQ9LTF8VHlwZT0z&t=1 - General Dynamics All Reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016084305/http://phx.corporate-ir.net/External.File?item=UGFyZW50SUQ9MTc1OTA0fENoaWxkSUQ9LTF8VHlwZT0z&t=1 |date=2015-10-16 }} from phx.corporate-ir.net</ref> |operating_income = {{profit}} $3,889 milijard <small>(2014)</small> |net_income = {{profit}} 2,533 milijard <small>(2014)</small> |assets = {{unbulleted list|{{nowrap|{{increase}} $35,355&nbsp;milijard (2014)<ref name='xbrlus_2014'>{{navedi splet|url=http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/40533/000004053314000002/0000040533-14-000002-index.htm |title=GENERAL DYNAMICS CORPORATION 2013 Annual Report Form (10-K) |publisher=United States Securities and Exchange Commission |format=XBRL |date=February 7, 2014}}</ref>}}|{{nowrap|{{decrease}} $35,448&nbsp;milijard (2013) <ref name=xbrlus_2014/>}}}} |equity = {{increase}} $13,232 milijard <small>(2012)</small> |num_employees = 92200 <small>(2012)</small><ref>[http://finance.google.com/finance?q=NYSE:GD GD - General Dynamics Corporation] from [[Google Finance]].</ref> |owner = |parent = |divisions = |subsid = |caption= |homepage = {{URL|http://www.gd.com/|www.GD.com}} |footnotes = |intl = }} '''General Dynamics Corporation''' je velika ameriška [[korporacija]], ki se ukvarja z letalskovesoljsko in obrambno (orožarsko) industrijo. Sedež podjetja je v [[West Falls Church]] v ameriški zvezni državi [[Virginia]]<ref>"[http://gd.com/about/contacts/business-units-contacts/ Business Units] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150909223253/http://www.gd.com/about/contacts/business-units-contacts/ |date=2015-09-09 }}." General Dynamics. Retrieved on September 7, 2011. "Corporate Headquarters General Dynamics 2941 Fairview Park Drive, Suite 100; Falls Church, Virginia 22042-4513"</ref><ref>"[http://factfinder.census.gov/servlet/MapItDrawServlet?geo_id=16000US5140584&_bucket_id=50&tree_id=420&context=saff&_lang=en&_sse=on Jefferson CDP, Virginia]." [[U.S. Census Bureau]]. Retrieved on September 6, 2011.</ref><ref>"[http://www.northropgrumman.com/locations/index.html Company Locations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120114952/http://www.northropgrumman.com/locations/index.html |date=2013-01-20 }}." Northrop Grumman. Retrieved on September 6, 2011. "Northrop Grumman Corporation 2980 Fairview Park Drive Falls Church, VA 22042"</ref> General Dynamics je bil leta 2012<ref name=DefenseNews_2013_ranking>[http://special.defensenews.com/top-100/charts/rank_2013.php?c=FEA&s=T1C "Defense News Top 100 for 2012"]. ''[[Defense News]]'', July 22, 2013.</ref> 5. največje orožarsko podjetje na svetu po prihodkih. Podjetje je razdeljeno v štiri glavne oddelke: mornariški sistemi (Marine Systems), bojni sistemi (Combat Systems), informacijski sistemi in tehnologija (Information Systems and Technology) in letalskovesoljski oddelek (Aerospace). General Dynamcics je leta 1993 prodal letalski oddelek družbi [[Lockheed Martin]], vendar se je leta 1999 z nakupom proizvajalca poslovnih letal [[Gulfstream Aerospace]] spet vrnil na letalsko področje. == Proizvodi == === Letala === * [[General Dynamics F-111 Aardvark]] ** [[General Dynamics-Grumman F-111B]] ** [[General Dynamics F-111C]] ** [[General Dynamics F-111K]] ** [[General Dynamics/Grumman EF-111A Raven]] * [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] ** [[General Dynamics F-16 VISTA]] ** [[General Dynamics F-16XL]] ** [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon variants]] * [[Martin/General Dynamics RB-57F Canberra]] === Mornariški sistemi === * [[American Overseas Marine Corporation]] * [[Bath Iron Works]] * [[Electric Boat]] * [[National Steel and Shipbuilding Company]] * [[General Dynamics Quincy Shipbuilding Division|Quincy Shipbuilding Division]] (zaprto leta 1986) === Raketni sistemi === * [[RIM-24 Tartar]] * [[FIM-43 Redeye]] * [[MIM-46 Mauler]] * [[RIM-66 Standard]] * [[AGM-78 Standard ARM]] * [[FIM-92 Stinger]] * [[AIM-97 Seekbat]] * [[RIM-116 Rolling Airframe Missile]] * [[AGM-129 ACM]] * [[BGM-109 Tomahawk]] ** [[BGM-109G Ground Launched Cruise Missile]] === Bojni sistemi === [[File:M1A1 Twin Bridges training area 2C Republic of Korea 1-23 Infantry.jpg|thumb|right|M1 Abrams]] [[File:Stryker ICV front q.jpg|thumb|right|Stryker]] [[File:GAU-17 machine gun fired from UH-1N Huey in 2006.jpg|thumb|right|[[Minigun]]]] * General Dynamics Land Systems<ref>{{navedi splet|url=http://www.gdls.com/|title=General Dynamics Land Systems|publisher=|accessdate=10 October 2014}}</ref> ** General Dynamics Robotic Systems<ref>[http://www.gdrs.com/ General Dynamics Robotic Systems]</ref> *** Autonomous Navigation System<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=22 |title=General Dynamics Robotic Systems - Autonomous Navigation System (ANS)<!-- Bot generated title --> |accessdate=2015-07-06 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403222443/http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=22 |url-status=dead }}</ref> *** Mobile Detection and Assessment Response System<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=27 |title=General Dynamics Robotic Systems - Mobile Detection Assessment and Response System (MDARS)<!-- Bot generated title --> |accessdate=2015-07-06 |archive-date=2008-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081220135913/http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=27 |url-status=dead }}</ref> *** Unmanned Surface Vehicle<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=31 |title=General Dynamics Robotic Systems - Unmanned Surface Vehicles (USV)<!-- Bot generated title --> |accessdate=2015-07-06 |archive-date=2008-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080928063934/http://www.gdrs.com/robotics/programs/program.asp?UniqueID=31 |url-status=dead }}</ref> ** [[Expeditionary tank]] ** [[M1 Abrams|M1 Series Abrams Main Battle Tank]] ** [[Expeditionary Fighting Vehicle]] ** [[M104 Wolverine|Heavy Assault Bridge]] Program ** [[Stryker|Stryker Armored Combat Vehicle]] ** [[XM2001 Crusader|Crusader Self-Propelled Howitzer]] *General Dynamics Armament and Technical Products<ref>[http://www.gdatp.com/ General Dynamics Armament and Technical Products (GDATP)<!-- Bot generated title -->]</ref> ** [[Minigun|GAU-17]] (Minigun) ** [[GAU-19]] * General Dynamics Ordnance and Tactical Systems<ref>{{navedi splet|url=http://www.gd-ots.com/ |title=General Dynamics Ordnance and Tactical Systems |publisher=Gd-ots.com |date=2013-10-21 |accessdate=2014-08-17}}</ref> * General Dynamics European Land Systems (GDELS)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gdels.com/about_us/our_company.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2015-07-06 |archive-date=2015-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150220052811/http://www.gdels.com/about_us/our_company.asp |url-status=dead }}</ref> ** [[Steyr-Daimler-Puch|GDELS-Steyr]] *** [[ASCOD AFV]] (Ulan) *** [[Pandur II]] ** [[MOWAG|GDELS-Mowag]] *** [[Mowag Duro]] *** [[Mowag Eagle]] *** [[Mowag Piranha]] ** [[Santa Bárbara Sistemas|GDELS-Santa Bárbara Sistemas]] *** [[Leopard 2E]] *** [[ASCOD AFV]] (Pizarro) * General Dynamics United Kingdom Limited ** [[Scout SV]] === Vesoljski izdelki === * [[Atlas (družina raket)]] ** [[Atlas E/F]] ** [[Atlas G]] ** [[Atlas H]] ** [[Atlas SLV-3]] ** [[Atlas-Agena]] * [[NEXUS]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * [http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&u=%2Fnetahtml%2Fsearch-adv.htm&r=0&p=1&f=S&l=50&Query=AN%2FGeneral+and+Dynamics&d=pall Patents owned by General Dynamics Corporation]. US Patent & Trademark Office. URL accessed on 5 December 2005. * {{Wayback |date=20091026192115 |url=http://geocities.com/gwmccue/ |title=Founder of the Electric Boat Company}} from a [[GeoCities]]-hosted website * Compton-Hall, Richard. ''The Submarine Pioneers''. Sutton Publishing, 1999. * Franklin, Roger. ''The Defender: The Story of General Dynamics''. Harper & Row, 1986. * General Dynamics. ''Dynamic America''. General Dynamics/Doubleday Publishing Company, 1960. * Goodwin, Jacob. ''Brotherhood of Arms: General Dynamics and the Business of Defending America''. Random House, 1985. * Pederson, Jay P. (Ed.). ''International Directory of Company Histories'', Volume 40. St. James Press, March 2001. ISBN 1-55862-445-7. (General Dynamics section, pp.&nbsp;204–210). See also ''International Directory of Company Histories'', Volume 86. St. James Press, July 2007. ISBN 1-4144-2970-3 (General Dynamics/Electric Boat Corporation section, pp.&nbsp;136–139). * Morris, Richard Knowles. ''John P. Holland 1841-1914, Inventor of the Modern Submarine''. The University of South Carolina Press, 1998. (Book originally copyrighted and published by the United States Naval Institute Press, 1966.) * Morris, Richard Knowles. ''Who Built Those Subs?''. United States Naval Institute Press, October 1998. (125th Anniversary issue) * Rodengen, Jeffrey. ''The Legend of Electric Boat, Serving The Silent Service''. Write Stuff Syndicate, 1994. Account revised in 2007. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|General Dynamics}} * [http://www.gd.com/ General Dynamics Corporation stran] * [http://www.gdels.com/index.asp Gdels.com: General Dynamics European Land Systems stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081113123517/http://www.gdels.com/index.asp |date=2008-11-13 }} * [http://biz.yahoo.com/ic/10/10633.html General Dynamics Corporation Company profil na Yahoo! Finance] * [http://www.corpwatch.org/article.php?list=type&type=12 General Dynamics profil na Corpwatch.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180313001905/http://www.corpwatch.org/article.php?list=type&type=12 |date=2018-03-13 }} <!-- {{General Dynamics}} {{Convair/GD aircraft}} --> {{Proizvajalci letal}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Proizvajalci letal]] [[Kategorija:Letala General Dynamics]] [[Kategorija:General Electric]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1899]] c0nuj5qkpodo7jf5letp3kbiohloase Mestni stadion Ob jezeru 0 419972 6772807 6387943 2026-10-31T14:46:36Z ~2026-58031-38 268190 /* */ 6772807 wikitext text/x-wiki {{Infobox Stadium | stadium_name = Ob Jezeru | nickname = | image = File:Velenje jezero.jpg | fullname = Mestni stadion Ob jezeru | location = [[Velenje]], [[Slovenija]] | coordinates = {{coord|46|22|22|N|15|6|15|E|display=it|type:landmark}} | broke_ground = | built = 1955 | opened = | renovated = 1992, 1995, 2010, 2025 | expanded = 2010 | closed = | demolished = | owner = | operator = | surface = [[trava]] | construction_cost = | architect = | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = | project_manager = | main_contractors = | former_names = | tenants = [[NK Rudar Velenje]] (1955–) <br> [[ŽNK Rudar Škale]] (1991–) | seating_capacity = 2.341 | dimensions = 105 × 68 m | scoreboard = | extra = }} '''Mestni stadion Ob jezeru''' je stadion v [[Velenje|Velenju]]. Na njem domujeta moška ekipa [[NK Rudar Velenje]] in ženska ekipa [[ŽNK Rudar Škale]]. Stadion ima kapaciteto 2.341 sedežev, prav tako pa ima stojišča.<ref>{{navedi splet | url = http://www.fotoultras.si/stadioni/predstavitve-stadionov/predstavitev-stadionov.php | title = Predstavitev stadionov | publisher = fotoultras.si | accessdate = 13 maj 2013 | archive-date = 2011-02-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110228153308/http://www.fotoultras.si/stadioni/predstavitve-stadionov/predstavitev-stadionov.php | url-status = dead }}</ref> Stadion je eden od večjih centralnih športnih objektov Velenje in je hkrati največji odprti vadbeni prostor v mestu. Kompleks je lociran v neposredni bližini [[Škalsko jezero|Škalskega jezera]], oddaljen dobre 3 km od centra mesta, zgrajen pa je bil leta 1955. Nazadnje je bil prenovljen leta 2010. Stadion pa ni namenjen le za nogometne tekme, ampak se na njem odvijajo tudi mednarodna tekmovanja v [[Atletika|atletiki]] in je dom '''slovenskih atletikov'''. Danes kompleks mestnega stadiona sestavljajo: *glavno travnato igrišče, ki ga obdaja atletska steza z osmimi progami, narejena iz umetne mase. Objekt ima tudi umetno razsvetljavo, ki je bila postavljena v zadnji prenovi v letu 1998, *pokrita tribuna s 1864 sedeži, v objektu tribun je urjen tudi manjši fitnes za potrebe športnikov, *športne garderobe in pomožni objekt za hrambo športne opreme in strojev za vzdrževanje; *igrišče z umetno travo dim. 65 x 100 m, objekt je umetno razsvetljen, *pomožno travnato igrišče, *asfaltno igrišče za mali nogomet oz. rokomet, *asfaltno igrišče za košarko. ==Viri in sklici== *[http://stadioni.org/velenje/ob-jezeru/ Stadioni] {{sklici|1}} [[Kategorija:Stadioni v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1955]] 3qe7knmty1qwyj8uqbh2lnughp0kwmx Evropsko prvenstvo v odbojki 2015 0 423570 6772928 6752730 2026-10-31T19:17:41Z TadejM 738 --archive.today 6772928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki | continent = Europe | gender = | year = 2015 | logo = | size = 150px | caption = | host = {{BUL}} in {{ITA}} | dates = 9. do 18. oktobra | teams = 16 | venues = 4 | cities = 4 | champions = FRA | title_number = 1 | mvp = {{flagicon|FRA}} [[Antonin Rouzier]] | website = [http://www.cev.lu/Competition-Area/Competition.aspx?ID=700 CEV] | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2013 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2017 }} '''29. Evropsko prvenstvo v odbojki''' je potekalo od 9. do 18. [[Oktober|oktobra]] [[2015]]. Sodelovalo je 16 reprezentanc. Tekmovanje je potekalo v [[Italija|Italiji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]]. Evropski prvaki so postali [[Francozi]], srebro je osvojila [[Slovenija]], bron pa [[Italija]]. ==Sodelujoče reprezentance== '''Gostiteljici''' *{{vb|BUL}} *{{vb|ITA}} '''Že kvalificirane reprezentance''' *{{vb|RUS}} *{{vb|SRB}} *{{vb|FRA}} *{{vb|GER}} *{{vb|BEL}} '''Mesto priborile po dodatnih kvalifikacijah''' *{{vb|BLR}} *{{vb|CRO}} *{{vb|CZE}} *{{vb|EST}} *{{vb|FIN}} *{{vb|NED}} *{{vb|POL}} *{{vb|SVK}} *{{vb|SLO}} ==Prizorišča== {| class=wikitable style=text-align:center width=1050 |- !width=25%|Skupina A in finale !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina C !width=25%|Skupina D in izločilni boji |- |'''{{flagicon|BUL}} [[Sofia]], [[Bolgarija]]''' |'''{{flagicon|ITA}} [[Torino]], [[Italija]]''' |'''{{flagicon|BUL}} [[Varna, Bolgarija]]''' |'''{{flagicon|ITA}} [[Busto Arsizio]], [[Italija]]''' |- |[[Arena Armeec]] |[[Torino Palavela]] |[[Palace of Culture and Sports]] |[[PalaYamamay]] |- |Kapaciteta: '''12,500''' |Kapaciteta: '''8,300''' |Kapaciteta: '''5,500''' |Kapaciteta: '''5,000''' |- | |[[File:Palazzovelatorino2006.JPG|200px]] |[[File:Sport Palace Varna.JPG|200px]] |[[File:20080106PalaPiantanida2.jpg|200px]] |} == Zaključni boji == {{Round12-with play-offs and third <!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --> <!-- play offs --> |13. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BEL}}|0|'''{{vb|GER}}|'''3 |13. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|SRB}}|'''3|{{vb|EST}}|2 |13. oktober – [[Sofia]]|{{vb|NED}}|0|'''{{vb|SLO}}|'''3 |13. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|ITA}}|'''3|{{vb|FIN}}|0 <!-- quarter finals --> |14. oktober– [[Sofia]]|'''{{vb|BUL}}|'''3|{{vb|GER}}|0 |14. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|FRA}}|'''3|{{vb|SRB}}|1 |14. oktober – [[Sofia]]|{{vb|POL}}|2|'''{{vb|SLO}}|'''3 |14. oktober – [[Busto Arsizio]]|{{vb|RUS}}|0|'''{{vb|ITA}}|'''3 <!-- semi finals --> |17. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BUL}}|2|'''{{vb|FRA}}|'''3 |17. oktober – [[Sofia]]|'''{{vb|SLO}}|'''3|{{vb|ITA}}|1 <!-- final --> |18. oktober – [[Sofia]]|'''{{vb|FRA}}|'''3|{{vb|SLO}}|0 <!-- third place --> |18. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BUL}}|1|'''{{vb|ITA}}|'''3 }} ==Končni rezultati== {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" !width=40|Uvrstitev !width=180|Država |- |{{Gold1}} |align=left|{{vb|FRA}} |- |{{Silver2}} |align=left|{{vb|SLO}} |- |{{Bronze3}} |align=left|{{vb|ITA}} |- |4 |align=left|{{vb|BUL}} |- |5 |align=left|{{vb|POL}} |- |6 |align=left|{{vb|RUS}} |- |7 |align=left|{{vb|SRB}} |- |8 |align=left|{{vb|GER}} |- |9 |align=left|{{vb|NED}} |- |10 |align=left|{{vb|BEL}} |- |11 |align=left|{{vb|EST}} |- |12 |align=left|{{vb|FIN}} |- |13 |align=left|{{vb|CZE}} |- |14 |align=left|{{vb|SVK}} |- |15 |align=left|{{vb|CRO}} |- |16 |align=left|{{vb|BLR}} |} {{col-2}} '''Svetovni prvaki:''' {{vb|FRA}} {| style="text-align: center; margin-top: 2em; margin-left: auto; margin-right: auto" |- |'''Odbojkarji''' |- |[[Jonas Aguenier]], [[Jenia Grebennikov]], [[Antonin Rouzier]], [[Benjamin Toniutti]] [[Image:Captain sports.svg|10px]], [[Kévin Tillie]], [[Earvin N'Gapeth]], [[Kévin Le Roux]], [[Julien Lyneel]], [[Pierre Pujol]], [[Nicolas Le Goff]], [[Nicolas Maréchal]], [[Franck Lafitte]], [[Nicolas Rossard]], [[Mory Sidibé]] |- |'''Trener''' |- |[[Laurent Tillie]] |} {{col-end}} == Postava prvenstva == *{{flagicon|FRA}} [[Antonin Rouzier]] (najboljši igralec) *{{flagicon|ITA}} Simone Giannelli (tehničar) *{{flagicon|ITA}} Ivan Zajcev (korektor) *{{flagicon|FRA}} Earvin Ngapeth (napadalec med podajalci) *{{flagicon|SLO}} [[Tine Urnaut]] (napadalec med podajalci) *{{flagicon|FRA}} Jenia Grebennikov (libero) *{{flagicon|BUL}} Viktor Josifov (bloker) *{{flagicon|BUL}} Teodor Todorov (bloker) *{{flagicon|BUL}} Vladimir Nikolov (fair play) ==Povezave== *[http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=700 Uradna spletna stran] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:2015 v športu]] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2015]] [[Kategorija:Šport v Italiji‎]] [[Kategorija:Šport v Bolgariji‎]] 5736ri9ag1atrhh0q76v5xra1rvqt48 Komos 0 426591 6773033 6364662 2026-11-01T05:16:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773033 wikitext text/x-wiki [[Slika:Komast cup Louvre E742.jpg|thumb|250px|Komos, orgije na atiškem kiliksu v črnofiguralnem slogu z napisom ''Čaša komastov'', 575 pr. n. št., Louvre (inv. št. E 742)]] [[Slika:Komos Staatliche Antikensammlungen 1432.jpg|thumb|250px|Komos: komasti in hetere v posebnih pozah, ki izvajajo akrobacije, na antični črnofiguralni amfori, najdeni v Vulciju v Etruriji; okoli 560 pr. n. št.]] '''Komos''' ({{jezik-grc|κῶμος|kỗmos}}) je bil slovesen obredni sprevod veseljakov vinopivcev v [[Stara Grčija|stari Grčiji]], znanih kot ''komasti'' (κωμασταί / ''kōmastaí''). Komos je bil vesela družina pri skupnem gibanju, <ref name="Bron_p189">[http://books.google.be/books?id=OkYzyYK749wC&pg=PA189 Christiane Bron, ''Fêter la victoire'', en ''Pallas'' n° 75, 2007, p. 189.]</ref> natančno naravo komosov pa je težko opisati na podlagi raznovrstnih knjižnih virov in podob na vazah. V [[Starogrška književnost |grški književnosti]], [[arheologija|arheologiji]] in [[ikonografija|ikonografiji]] je komos v načelu živahen in slovesen sprevod pijancev, ki ga spremljajo igralci z glasbili, kar je značilno za [[simpozij]]e in prireditve v čast [[Dioniz]]a. Tak sprevod ima morda korenine v čaščenju ob žetvi, slavljenju narave in čast Dioniza ter njegovega spremstva. Pogosto je predstavljen na atiški keramiki v 6. stoletju pr. n. št. Sčasoma je izgubil obredno naravo in se vse bolj spreminjal v zasebno zabavo. == Komos kot izraz družabnosti == Komos je bil izraz družabnosti, ki ni bila omejena izključno na javne verske obrede, kot so bile na primer dionizije in drugi prazniki, povezani s čaščenjem Dioniza, ampak je bil povezan tudi z zasebnimi zabavami, posebej kot del poročne svečanosti, in pomembnim družabnim običajem, kot so bili simpoziji. Komos je bil priložnost, na kateri so si dali duška na skupinski zabavi in pri "norenju". == Izvor == Raznovrstnost knjižnih in ikonografskih virov otežuje ugotavljanje točne narave komosa. Običajna razlaga danes je, da je to slovesen obredni sprevod, na katerem so bili tudi vozovi, spremljali so ga pesmi in glasba (avlos, lira, kitara ...), udeleženci so bili zelo razposajeni, predajali so se pijančevanju in spolnim namigovanjem z nespodobnostmi in grotesko. Pod vso to splošno sliko komosa pa so pogoste različice: poročna, agonistična, pogrebna, lovska, zmagovalna. <ref>Christiane Bron, ''Le lieu du comos'', u: ''Proceedings of the 3rd Symposium on Ancient Greek and Related Pottery'', éd. J. Christiansen et T. Melander, 1988, str. 71-79</ref> === Knjižni viri === Najstarejša omemba je v pesmi ''Heraklejev ščit'', ki so jo v antiki pripisovali grškemu pesniku [[Heziod]]u (8. stoletje pr. n. št.). V njej se ta navada povezuje s poročnimi svečanostmi. <ref>''Heraklov ščit'', 281.</ref> V [[Platon]]ovem ''Simpoziju'' je znana scena bučnega prihoda pijanega [[Alkibiad]]a v Agatonovo hišo v spremstvu prijateljev, imel je venec na glavi in takoj vnesel veselje na simpozij, ki je do tedaj potekal zelo mirno: : ''Ko je [[Sokrat]] to povedal, so nekateri govor hvalili, [[Aristofan]] pa je skušal nekaj reči, ker je Sokrat omenil njegov govor. Nenadoma so vežna vrata glasno zabobnela, ker so po njih tolkli – kot bi bili razgrajači, in slišati je bilo glas avlistke. "No fantje, še niste šli pogledat, kdo je?" je Agaton naročil (sužnjem). "Če je kdo od znancev, ga povabite, če ne, pa recite, da ne pijemo, ampak že počivamo." Ne dolgo za tem so zaslišali glas Alkibiada. Bil je zelo pijan in je glasno kričal. Spraševal je, kje je Agaton, in ukazoval, da ga peljejo k njemu. Privedli so ga h gostom, naslonjenega na avlistko in v družbi nekaterih drugih spremljevalcev. Obstal je pri vratih, ovenčan je bil z nekakšnim gostim vencem iz bršljana in vijolic, in na glavi je imel vse polno trakov. Rekel je: "Pozdravljeni možje! Boste sprejeli medse zelo pijanega moža, da bo pil z vami? Če ne, pa odidimo – samo Agatona bomo prej ovili, saj smo prišli zaradi tega. Včeraj nisem mogel priti, zdaj sem pa tu in na glavi imam trakove, da s svoje glave takole ovijem glavo najmodrejšega in najlepšega moža. Posmehujete se mi, ker sem pijan? A čeprav se vi smejete, jaz vem, da je res, kar govorim."'' :– Platon, Zbrana dela. Prevod Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2006. ''Simpozij'', 212 c–213 a, str. 488<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0059.tlg011.perseus-grc1:212c Platon, ''Simpozij'', 212 c,] [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0059.tlg011.perseus-grc1:212d 212d,] [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0059.tlg011.perseus-grc1:212e 212e,] [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0059.tlg011.perseus-grc1:213a 213a.]</ref> Komosa ne moremo posplošiti. [[Pindar]] ga na primer opisuje kot civilno praznovanje. <ref>Pindar, ''Pitijske ode'' V, 21 i VIII, 20, ''Olimpijske ode'', IV, 9.</ref> [[Demosten]] ga opisuje kot dogodek, ki se odigrava prvi dan na dionizijah po obrednem sprevodu in tekmovanju [[Grški hor|gledališč]]. <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0074:speech=21:section=10 Demosten, ''Protiv Midije'', 10.]</ref> Nanaša se na nekakšno tekmovanje, kar kaže tekmovalno naravo komosov. Demosten je kritiziral [[Ajshin|Ajshinovega]] brata, ker ni nosil maske, kar mogoče kaže na običaj, da udeleženci komosa na glavi nosijo maske in se oblačijo v kostume. <ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0014.tlg019.perseus-grc1:287 Demosten, ''O nepošteno izvršenom poslanstvu'', 287:] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ὃς ἐν ταῖς πομπαῖς ἄνευ τοῦ προσώπου κωμάζει ("koji u povorkama bez maske ide okolo").</ref> Glasbeno spremljavo ob komosu omenjata [[Aristofan]] v ''Praznovalkah tezmoforij'' in Pindar. <ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0019.tlg008.perseus-grc1:101 Aristofan, ''Tesmoforijazuse'', 104, 988.] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Pindar, ''Olimpijske ode'', IV, 9; ''Pitijske ode'', V, 22.</ref> === Slike na vazah === [[Slika:Danseurs_et_musiciens,_tombe_des_léopards.jpg|thumb|Sprevod komosov v Grobnici leopardov v Tarkviniji]] [[Slika:Etruskischer Meister 002.jpg|thumb|Scena plesa v grobnici v Tarkviniji]] Slike na grških vazah iz arhaične dobe navadno prikazujejo vodjo komosa, svojevrstnega profesionalnega animatorja, ki je oblečen v tesno prilegajoč [[kiton]]. Na nekaterih slikah so komasti oblečeni v ženska oblačila. <ref>[http://www.beazley.ox.ac.uk/dictionary/Dict/ASP/dictionaryBody.asp?name=komast.html] John Beazleyjev arhiv]].</ref> [[Etruščani]], ki so od Grkov prevzeli mnoge kulturne običaje, so ponovno združili predstave komosov, kot je razvidno na freskah grobnice v Tarkviniji. == Komos in komedija == Komos je treba razlikovati od sprevoda gledaliških [[Grški zbor|zbor]]ov. Zbor je vadil svoje gibe na podlagi neke vrste scenarija in pod vodstvom zborovodje, medtem ko je bil komos naključen, spontan, brez vodje in brez omejevanja scenarija in vaj. Čeprav je še odprta razprava, je povezava med komosom in nastankom [[Grška komedija|grške komedije]] široko sprejeta. To je predlagal tudi [[Aristotel]] v ''[[Poetika (Aristotel)|Poetiki]]'', beseda "komedija" (''κωμῳδία'') izhaja iz besed ''κῶμος'' in ''ᾠδή'' ('pesem'). <ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1448a Aristotel, ''Poetika'', 3 (1448a).]</ref> V istem delu Aristotel prinaša tudi teorijo o tem, da je ''κωμῳδία'' nastala iz ''κῶμαι'' (''kỗmai''), kakor [[Dorci]] imenujejo "vas". V tem primeru je treba izvor komedije iskati v mimetični farsi, kakršno so poznali v [[Megara|Megari]] in se je razvila po okoliških vaseh. <ref>''Oxford English Dictionary'' ima obe etimološki možnosti.</ref> Točna razvojna pot stare antične komedije, kakršno najdemo na dionizijah v 6. stoletju pr. n. št., ostaja neznana. Improvizirana ljudska farsa se je razvila v dramsko zvrst na Siciliji, odnos med Epiharmovo dramo in atiško komedijo prav tako ostaja nejasen. <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0104%3Aalphabetic+letter%3DE%3Aentry+group%3D4%3Aentry%3Depicharmus-bio-1 William Smith (ur.), ''Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology'', 1870, s.v. Epicharmus.]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Sklici == *Kenneth S. Rothwell Jr. ‘’Nature, Culture and the Origins of Greek Comedy: A Study of Animal Choruses’’. CUP 2006. == Zunanje povezave == * [http://www.antike-tischkultur.de/griechtischsittenkomos.html Komos - Rauschtanz und nächtliches Schwärmen] [[Kategorija:Grška mitologija]] {{normativna kontrola}} daq7u50s90izfaiqn7i7c0ba2n5kirz Geografija Irske 0 445909 6772930 6277206 2026-10-31T19:18:38Z TadejM 738 --archive.today 6772930 wikitext text/x-wiki {{Country geography |map= Ireland (MODIS).jpg |name= Irska |continent= [[Evropa]] |region= |km area= 84.421 |percent land= 98,2 |percent water= |km coastline= 7524<ref>{{navedi splet |url= https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0272771499905073 |title= The Relative Lengths of Seashore Substrata Around the Coastline of Ireland as Determined by Digital Methods in a Geographical Information System |date= 22 April 1999 |publisher= Environmental Sciences Unit, Trinity College, Dublin |access-date= 13 July 2021}}</ref> |area ranking= |largest lake= Lough Corrib 176 km² |highest point= Carrauntoohil 1041 m |lowest point= North Slob -3 m |borders= Kopne meje:Skupaj 499 km |coordinates= {{coord|53|20.65|N|6|16.05|W|type:country|display=title,inline}} |longest river= Shannon 360,5 km |exclusive economic zone=410.310 km² }} '''[[Irska]]''' je [[otok]] v severozahodni Evropi v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], ki leži na evropski [[Kontinentalna polica|kontinentalni polici]], delu [[evrazijska plošča|evrazijske plošče]]. Glavne geografske značilnosti otoka so osrednje rahlo valovito nižavje, obkroženo z obalnimi gorami, številnimi [[barje|barji]] in [[jezero|jezeri]]. Proti vzhodu in Irskemu morju se širi nižavje, ponekod obdano z nesklenjenim obročem nižjih hribov. Hribovja na severu in severozahodu spadajo h Kaledonskemu gorstvu. Najvišji vrh je [[Carrauntoohil]] (irsko ''Corrán Tuathail''), ki je visok 1041 metrov in je del Armorikanskega gorstva. Zahodna obala je zelo razčlenjena, ima mnogo otokov, polotokov, rtov in zalivov ([[rias]]ov) in [[klif]]ov. Otok deli reka [[Shannon (reka)|Shannon]], ki je dolga 386 km, od tega je estuarija 102,1 km, in je najdaljša reka na Irskem. Teče južno od okrožja Cavan v Ulstru, da bi se srečala z Atlantikom južno od [[Limerick]]a. Poleg rek so številna jezera, od katerih je Lough Neagh največje. Politično je otok sestavljen iz Republike Irske, ki zavzema približno pet šestin otoka, in Severne Irske, ki je država v sestavi [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] in zavzema preostalo šestino. Leži zahodno od otoka Velike Britanije približno na {{koord novi|53|N|8|W|type:isle|display=inline}}. Ima skupno površino 84.421 km²<ref name="irlgov">{{navedi splet |url=http://www.gov.ie/en/essays/geography.html |title=Geography of Ireland |publisher=Government of Ireland |accessdate=15 October 2009 |last=Nolan |first=Professor William |archive-date=2009-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091124012641/http://www.gov.ie/en/essays/geography.html |url-status=dead }}</ref>. Od Velike Britanije jo ločuje [[Irsko morje]] in od celinske Evrope [[Keltsko morje]]. Irska in Velika Britanija sta skupaj z bližnjimi otoki splošno znani kot Britanski otoki; ker je zaradi Irske izraz sporen, je vse bolj priljubljeno poimenovanje Velika Britanija in Irska. <ref name="postwarculture">{{citation|first1=Alistair|last1=Davies|first2=Alan|last2=Sinfield|title=British Culture of the Postwar: An Introduction to Literature and Society, 1945–1999|publisher=Routledge|year=2000|isbn=0-415-12811-0|page=9|quote=Many of the Irish dislike the 'British' in 'British Isles', while the Welsh and Scottish are not keen on 'Great Britain'. ... In response to these difficulties, 'Britain and Ireland' is becoming preferred usage although there is a growing trend amounts some critics to refer to Britain and Ireland as 'the archipelago'.}}</ref> == Geologija == [[File:SlieveLeague1.jpg|thumb|''Slieve League'', pogorje ob zahodni atlantski obali v Banaghu]] [[Geologija]] Irske je raznolika. Različne regije sestavljajo [[kamnina|kamnine]], ki pripadajo različnim geološkim obdobjem v razponu skoraj 2 milijardi let. Najstarejša znana irska kamnina je stara približno 1,7 milijarde let in leži na otoku Inishtrahull ob severni obali polotoka Inishowen <ref>{{navedi splet|title=Site Synopsis (Inishtrahull) |publisher=National Parks and Wildlife Service |url=http://www.npws.ie/en/media/Media,3875,en.pdf |format=PDF |accessdate=30 January 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090327121447/http://www.npws.ie/en/media/Media%2C3875%2Cen.pdf |archivedate=27 March 2009 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Geological History of Britain and Ireland |last=Woodcock |first=N. H. |year=2000 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=0-632-03656-7 |page=57 | url=https://books.google.com/books?id=dTkKn8Ufzd4C&ie=ISO-8859-1 }}</ref> in na kopnem pri Annagh Head na polotoku Mullet <ref>{{Cite journal |last=Daly |first=J. Stephen |title=Pre-Caledonian History of the Annagh Gneiss Complex North-Western Ireland, and Correlation with Laurentia-Baltica |journal=Irish Journal of Earth Sciences |volume=15 |page=5 |publisher=Royal Irish Academy |location=Dublin |year=1996 |jstor=30002311}}</ref>. Novejše formacije so [[drumlin]] (ena izmed oblik talne morene, ki jo je ledenik ob napredovanju odložil v obliki eliptično oblikovanih hrbtov v smeri ledeniškega toka) in ledeniške doline, ki so posledica zadnje [[ledena doba|ledene dobe]], ter [[vrtača|vrtače]] in [[jama|jamske]] formacije na apnenčastih območjih Clare. <ref>{{navedi knjigo |title=Geology and Environment in Britain and Ireland |last=Woodcock |first=N. H. |year=1994 |publisher=CRC Press |isbn=1-85728-054-7 |page=13 | url=https://books.google.com/books?q=isbn%3A1857280547&btnG=Search+Books }}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=A New History of Ireland |last=Moody |first=Theodore William |author2=Francis John Byrne |author3=Francis X Martin |author4=Art Cosgrove |year=2005 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-821737-4 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=SJSDj1dDvNUC }}</ref> Irska geološka zgodovina obsega vse od vulkanizma in tropskih morij do zadnjega ledeniškega obdobja. Oblikovana je bila v dveh različnih delih in se počasi združila pred približno 440 milijoni let. Zaradi [[tektonika plošč|tektonike]] in učinka ledu se je nivo morja višal in nižal. V vseh delih države so tako nastale kamnine posledica teh procesov. Nazadnje so na današnjo pokrajino vplivali [[ledenik]]i <ref>{{navedi knjigo | last = Foster | first = John Wilson | authorlink = |author2=Helena C. G. Chesney | title = Nature in Ireland: A Scientific and Cultural History | publisher = McGill-Queen's Press | year = 1998 | location = | page = 16 | url = https://books.google.com/books?id=SG8sbdTzUdgC&dq=esker+riada | doi = | isbn = 0-7735-1817-7 }}</ref>. Take variacije na obeh območjih skupaj z razlikami med vulkanskimi območji in plitvimi morji dajejo Irski tudi raznolika tla. Južni del otoka se je nagubal v obdobju hercinske orogeneze. Hribovja so del Armorikanskega gorstva in so zgrajena iz paleozoiskih peščenjakov in apnencev, najvišji vrhovi so iz kvarcita. Večina preostalega dela se je dvignila v obdobju kaledonske [[Orogeneza|orogeneze]]. Tako je Kaledonsko gorstvo zgrajeno iz pred[[kambrij]]skih magmatskih in metamorfnih kamnin. Gore so iz [[granit]]a, [[peščenjak]]a, [[apnenec|apnenca]] s [[kras|kraškimi]] območji in [[bazalt]]ne formacije. <ref>{{navedi splet |title=Bog of Allen |work=Ask About Ireland |publisher=Department of the Environment, Community and Local Government |url=http://www.askaboutireland.ie/enfo/irelands-environment/county-focus/kildare/bog-of-allen/ |accessdate=22 November 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet | title = Giant's Causeway and Causeway Coast | publisher = Unesco World Heritage Sites | url =http://whc.unesco.org/en/list/369 | doi = | accessdate =23 January 2008 }}</ref><ref>[http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/abstract/61005289/ABSTRACT Brittle tectonism in relation to the Palaeogene evolution of the Thulean/NE Atlantic domain: a study in Ulster] (Subscription required) Retrieved on 10 November 2007</ref><ref>{{navedi splet |last=Deegan |first=Gordon |title=Blasting threatens future of stalactite |publisher=Irish Examiner |date=27 May 1999 |url=http://archives.tcm.ie/irishexaminer/1999/05/27/ihead.htm |accessdate=23 January 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110629130315/http://archives.tcm.ie/irishexaminer/1999/05/27/ihead.htm |archivedate=2011-06-29 }}</ref> Veliko je obsežnih barij (12.000 km²), značilna je tudi dobro odcedna rjava zemlja. Pred okoli 65 milijoni let je bil severni del Irske izpostavljen vulkanom. Te kamnine so bile sčasoma odstranjene z [[Denudacija|denundacijo]], razen prostrane 4000 km² velike Antrimske planote (''Antrim Plateau'') v Severni Irski. Bazaltni stebri na obali, imenovani ''[[Velikanova pot]]'' (''Giant's Caiseway'', tudi ''Velikanove stopinje''), so znamenita turistična točka. Večji del Irske je bil v zadnjih 60 milijonih let večinoma nad morsko gladino. Tako je bila pokrajina oblikovana z [[erozija|erozijo]] in vremenskimi vplivi na kopnem <ref name=Mitchell1980>{{cite journal |last1=Mitchell |first1=G.F. |date=1980 |title=The search for Tertiary Ireland |url= |journal=Journal of earth sciences Royal Dublin Society |volume=3 |pages=13–33 |doi= |access-date= }}</ref>. Dolgotrajna erozija tudi pomeni, da je večina [[paleogen]]skih in [[neogen]]skih sedimentov izginila ali je, kot je znano v nekaj primerih, zakopana pod kvartarnimi sedimenti. Pred kvartarno poledenitvijo je bila pokrajina prekrita z debelim slojem [[regolit]]a na višavju in v nižinah na krasu. Bilo je nekaj polemik o pretežno ravnih površinah, ki so bile najdene na Irskem <ref name=Mitchell1980/><ref>{{cite journal |last1=Miller |first1=A.A. |date=1955 |title=The origin of the South Ireland Peneplane |url= |journal=Irish Geography |volume=3 |issue=2 |pages=79-86 |doi= |access-date= }}</ref>. Medtem ko so nekateri trdili, da so nastale zaradi morskih usedlin, drugi vidijo te površine kot planote, ki so jih povzročile vremenske razmere in rečna erozija. Ne le da je njihov izvor sporen, sporna sta tudi njihov dejanski obseg in vloga sprememb na morju in tektonike pri njihovem oblikovanju. Večina rečnih sistemov na Irskem je nastala v [[kenozoik]]u pred kvartarno poledenitvijo. Reke večinoma sledijo strukturnim značilnostim geologije Irske. Morska erozija od [[miocen]]a naprej je morda oblikovala obalo Irske in jo preselila več kot 100 km zahodno. Predkvartarni [[relief]] je bil bolj dramatičen kot današnja od ledu zglajena krajina. == Fizična geografija == === Gorovja === [[File:Ireland physical medium.png|thumb|Gore, jezera, reke in druge fizične lastnosti Irske so vidne na zemljevidu (povečana različica, [[:Image:Ireland physical large.png|large version]])]] Irska je sestavljena iz večinoma planotastih nizko ležečih hribovij na srednjem vzhodu, obkroženih z gorskimi območji, kot so (začenši z okrožjem Kerry in v nasprotni smeri urnega kazalca) Macgillycuddy's Reeks, pogorja Comeragh, Blackstairs, Wicklow, Mournes, Glens of Antrim, Sperrin, Bluestack, Derryveagh, Ox, Nephinbeg in skupina Twelve Bens Maumturksa. Nekatere gorske verige so še bolj v notranjosti na jugu Irske, kot so pogorje Galtee (najvišje pogorje v notranjosti), Silvermine in Slieve Bloom. Najvišji vrh je Carrauntoohil, 1038 m, v MacGillycuddy Reeks, ledeniško preoblikovanem pogorju iz paleozojskih peščenjakov in apnencev. Irske gore niso visoke, samo trije vrhovi so višji od 1000 m <ref name="OSIFAQS">{{navedi splet |title =Ordnance Survey FAQs |publisher=Ordnance Survey of Ireland |url=http://www.osi.ie/about/frequently-asked-questions-faqs/ |accessdate=12 August 2016 }}</ref>, 457 jih presega višino 500 m. <ref>{{navedi splet | title = 500 m Irish Mountains | publisher = MountainViews.com| url =http://mountainviews.ie/mv/index.php?log_sort=height&log_sort_dir=up | accessdate = 11 January 2008 }}</ref> === Reke in jezera === [[File:NunsTurgesius Castle isles Lough Lene.JPG|thumb|left|Lough Lene, grofija Westmeath]] Reke tečejo počasi, imajo enakomerne pretoke in tečejo po širokih, plitvih in zamočvirjenih območjih. Glavna reka na Irskem je Shannon. S 360,5 km je najdaljša reka na Irskem, ločuje notranjost (''midlands'') od zahodnega dela otoka. Reka teče skozi tri jezera: Lough Allen (61 km²), Lough Ree (105 km²) in Lough Derg (118 km²). Od tega je Lough Derg največje. Shannon se izliva v Atlantski ocean za mestom [[Limerick]] v 110 km dolgem [[estuarij]]u. Druge večje reke so še Liffey, Lee, Blackwater, Nore, Suir, Barrow, Bann, Fojla, Erne in Boyne. Lough Neagh v Ulstru je največje jezero (irsko ''lough'') na Irskem in v Veliki Britaniji. Drugi veliki jezeri sta Lough Erne in Lough Corrib (168 km²). Po pokrajini so številna manjša jezera, močvirja in barja (največje je [[Bog of Allen]], nekdaj 958 km²). === Zalivi === [[File:Topography Ireland.jpg|thumb|Topografija Irske]] [[File:Killary Harbour.jpg|thumb|left|Pristanišče Killary tvori naravno mejo med grofijama Galway in Mayo v dolžini 16 km]] Lough Swilly (irsko ''lough'' = zaliv) v grofiji Donegal ločuje eno stran polotoka Inishowen. Lough Foyle na drugi strani je eden večjih irskih zalivov in leži med grofijama Donegal in Londonderry. Sledi Belfastski zaliv med grofijama Antrim in Down. V grofiji Down je tudi Strangfordski zaliv, ki delno ločuje polotok Ards od celine. Sledi še Carlingfordski zaliv med grofijama Down in Louth. Dublinski zaliv je naslednji pomemben zaliv, medtem ko je vzhodna obala Irske večinoma nerazčlenjena do pristanišča Wexford pri ustju reke Slaney. Na južni obali je zaliv Waterford v ustju reke Suir (v katerega tečeta dve od Treh sester (reka Nore in reka Barrow)). Naslednji večji zaliv je pristanišče Cork ob izlivu reke Lee, v katerem je otok Great Island. Dunmanski zaliv, estuarij Kenmare in zaliv Dingle so vsi zalivi med polotoki grofije Kerry. Severno od teh je estuarij reke Shannon. Med severnim delom grofije Clare in grofijo Galway je zaliv Galway. Clew Bay leži na obali grofije Mayo, južno od otoka Achill, medtem ko so zalivi Broadhaven, Blacksod in Sruth Fada Conn na severozahodu Connachta v Severnem Mayu. Zaliv Killala je na severovzhodni obali Mayo. Donegalski zaliv je glavni zaliv med grofijama Donegal in Sligo. === Rti === Malin Head (irsko ''Cionn Mhálanna'') ({{koord novi|55|23|N|7|22|W|display=inline}}) je najsevernejša točka na Irskem in leži na polotoku Inishowen, medtem ko je Mizen Head (irsko ''Carn Uí Néid'') ({{koord novi|51|27|1|N|9|49|10|W|display=inline}}) najjužnejša točka na polotoku Kilmore, zato se izraz ''Malin head to Mizen head'' (ali obratno) uporablja za vse, kar se nanaša na [[Irska (otok)|otok Irska]] kot celoto. Carnsore Point (irsko ''Carn tSóir'' ali ''Ceann an Chairn'') ({{koord novi|52|10|14|N|6|21|20|W|display=inline}}) je še ena skrajna točka Irske in je južna mejna točka Irskega morja. Dalje vzdolž obale je Hook Head (irsko ''Rinn Duáin'') ({{koord novi|52|07|25.68|N|6|55|44.76|W|display=inline}}), ki leži v bližini zgodovinskega mesteca Loftus Hall, medtem ko je Old Head of Kinsale (irsko ''An Seancheann'') ({{koord novi|51|36.287|N|8|32.018|W|display=inline}}) najbližja točka celini (18 km), kjer je bila RMS Lusitania potopljena leta 1915. Tukaj je v 17. stoletju prvi svetilnik zgradil Robert Reading. Loop Head (irsko ''Ceann Léime'') ({{koord novi|52|33|39.5|N|9|55|54.3|W|display=inline}}) je rt na severni strani estuarija reke Shannon, kjer ima grofija Clare najbolj zahodno točko obale Irske z Atlantikom. Na nasprotni strani estuarija je Kerry Head. Hag's Head ({{koord novi|52|56|10|N|9|28|15|W|display=inline}}) je še en zanimiv rt na severozahodni obali grofije Clare, je najbolj južna točka Moherskih klifov, kjer so pečine nenavadno oblikovane in spominjajo na žensko glavo, ki gleda na morje. Erris Head (irsko ''Ceann Iorrais'') ({{koord novi|54.30128|N|9.9972|W|display=inline}}) je najbolj severozahodna točka Connachta. Je dobro znan in priznan mejnik, ki ga uporabljajo mornarji in vremenski napovedovalci, ter tudi razgledišče z neoviranim pogledom na Atlantski ocean in s strmimi skalnimi stenami. === Otoki in polotoki === [[File: Mizen Head.JPG|thumb|left|Mizen Head, najjužnejša točka Irske]] Poleg glavnega otoka Irske je otok Achill na severozahodu največji otok v skupini. Otok je naseljen in je povezan s kopnim z mostom. Nekateri drugi večji otoki so: [[Aranski otoki]] ob obali južnega Connachta oziroma nasproti zaliva Galway, kjer živi irsko govoreča skupnost ([[gaeltacht]]), otok [[Valentia]], sorazmerno naseljen, povezan z mostom na jugovzhodnem koncu, in otok Omey ob obali [[Connemara]], ki je plimski otok. Nekateri najbolj znani polotoki na Irskem so v občini Kerry; polotok Dingle, [[Polotok Iveragh|Iveragh]] in Beara. Polotok Ards je eden večjih polotokov zunaj Kerryja. Polotok Inishowen v grofiji Donegal ima najsevernejšo točko Irske Malin Head in številna pomembna mesta in jezera. Najsevernejša irska značilnost je najbolj severni otok Inishtrahull nasproti rta Malin Head. Njegov status je sporen, saj ga zahtevajo Združeno kraljestvo, Irska, Danska (za Ferske otoke) in Islandija. Najbolj južna točka je Rocknet Fastnet ({{koord novi|51|23|3|N|9|36|1|W|display=inline}}). [[Hebridi]], danes [[Škotska|škotski]], in [[Anglesey]] v [[Wales]]u so spadali pod Irsko ([[Hibernija]]) po mnenju grško-rimskega geografa [[Ptolemaj]]a <ref>{{citation |author=Ptolemy |title=Geog. |at=Bk. 2, Ch. 1 & 2 }}.</ref>. === Kras === [[Burren]] (irsko ''Boireann'', kar pomeni velika skala) je okoljsko pomembna regija v severozahodni grofiji Clare na Irskem, kjer prevladuje ledeniško preoblikovan [[kras]] (ali včasih glaciokraška [1] krajina). Odvisno od opredelitve meri 250 km² in 560 km². Del Burrna je tudi Narodni park Burren, najmanjši od šestih narodnih parkov na Irskem, celotno območje Burren in sosednje ozemlje, vključno z Moherskimi klifi, pa je del [[Geopark Burren in Moherski klifi|geoparka]]. == Podnebje == Irsko podnebje je blago, vlažno, z veliko padavinami in pomanjkanjem temperaturnih skrajnosti. Opredeljeno je kot zmerno oceansko podnebje ali Cfb v sistemu [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]]. <ref name="marine climatology">{{navedi splet |url=http://www.met.ie/climate-ireland/climate-of-ireland.asp |title=Marine Climatology |publisher=Met Éireann |accessdate=12 August 2016 |archive-date=2013-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115194923/http://www.met.ie/climate-ireland/climate-of-ireland.asp |url-status=dead }}</ref> Država ima na splošno topla poletja in blage zime. Je precej topleje od drugih območij na isti zemljepisni širini na drugi strani Atlantika, kar je posledica toplote, ki jo sproži Atlantski tok s Severnoatlantskim in [[Zalivski tok|Zalivskim tokom]]. Vpliv Severnoatlantskega toka zagotavlja tudi, da obala Irske ostane pozimi brez ledu. Podnebje na Irskem ne doživlja skrajnih vremenskih razmer, pri čemer so tornadi in podobne vremenske značilnosti redki, vendar pa je nagnjena k ciklonom na vzhodu, ki prihajajo s severnega Atlantika. Prevladujoči veter piha od jugozahoda in vpliva na erozijo na zahodni obali. Padavine so zato še posebej pomemben del irskega življenja na zahod, z otokom Valentia ob zahodni obali grofije Kerry, kjer je skoraj dvakrat toliko letnih padavin kot v Dublinu na vzhodu (1400 mm v primerjavi s 762 mm). <ref>{{navedi splet |title=Rainfall in Ireland |work=Climate |publisher=Met Éireann |date=2017 |url=http://www.met.ie/climate-ireland/rainfall.asp |accessdate=14 September 2017 |archive-date=2017-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929153142/http://www.met.ie/climate-ireland/rainfall.asp |url-status=dead }}</ref> Januar in februar sta najhladnejša meseca v letu, povprečna dnevna temperatura zraka pa med 4 in 7 °C. Julij in avgust sta najtoplejša, povprečna dnevna temperatura pa od 14 do 16 °C, medtem ko je dnevna najvišja vrednost v juliju in avgustu od 17 do 18 °C blizu obale, od 19 do 20 °C v notranjosti. Čeprav so skrajni vremenski dogodki na Irskem razmeroma redki v primerjavi z drugimi državami na evropski celini, se pojavljajo. Atlantska depresija, ki se pojavlja predvsem v decembru, januarju in februarju, lahko občasno prinese vetrove do 160 km/h do zahodnih obal države, medtem ko se v poletnih mesecih, zlasti okoli konca julija/zgodnjega avgusta, lahko razvijejo neurja. <ref name="Storm Katia">{{navedi splet | url=http://www.independent.ie/irish-news/hurricane-alert-storm-winds-coming-as-katia-moves-in-26770180.html | title=Evidence of winter storms | publisher=Independent Newspapers | accessdate=4 February 2016}}</ref><ref name="Storm Darwin">{{navedi splet | url=http://www.irishexaminer.com/ireland/storm-darwin-hurricane-gusts-mass-destruction-widespread-blackouts-and-not-one-person-seriously-injured-258663.html | title=Evidence of storms | publisher=Irish Examiner | accessdate=4 February 2016}}</ref><ref name="Thunderstorms">{{navedi splet | url=http://www.met.ie/climate-ireland/weather-events/July1985_Thunderstorm.PDF | title=July Thunderstorm | publisher=Met Éireann | accessdate=4 February 2016 | archive-date=2016-04-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160405060447/http://www.met.ie/climate-ireland/weather-events/July1985_Thunderstorm.PDF | url-status=dead }}</ref> == Politična geografija == Irska je razdeljena na štiri pokrajine: Connacht, Leinster, Munster in Ulster ter 32 grofij. Šest od devetih ulstrskih grofij je v Severni Irski, drugih 26 pa na Irskem. <ref name="placenames">{{navedi splet |title=Placenames (Counties and Provinces) Order 2003 |publisher=Department of Community, Rural and Gaeltacht Affairs |date=30 October 2003 |url=http://www.ahrrga.gov.ie/app/uploads/2015/07/file3922en.pdf |accessdate=12 August 2016 |archive-date=2016-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160924121919/http://www.ahrrga.gov.ie/app/uploads/2015/07/file3922en.pdf |url-status=dead }}</ref> Na zemljevidu so prikazane meje vseh 32 grofij. <center> {| |- | valign="top" | {| style="margin:auto;" cellpadding="10" |- | [[File:Ireland Administrative Counties.svg|250px|right]] |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| #Fingal #Dublin mesto #Dún Laoghaire–Rathdown #Južni Dublin #Wicklow #Wexford #Carlow #Kildare #Meath #Louth #Monaghan #Cavan #Longford #Westmeath #Offaly #Laois |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| <ol start=17> <li>Kilkenny</li> <li>Waterford</li> <li>Cork City</li> <li>Cork</li> <li>Kerry</li> <li>Limerick</li> <li>Tipperary</li> <li>Clare</li> <li>Galway</li> <li>Galway mesto</li> <li>Mayo</li> <li>Roscommon</li> <li>Sligo</li> <li>Leitrim</li> <li>Donegal</li> </ol> |} |} </center> Z upravnega vidika je 21 grofij v republiki enota lokalne uprave. Preostalih šest ima več kot eno območje sveta, ki dajo skupaj 31 grofijskih uprav. Grofija Tipperary je imela dve enoti: Severni Tipperary in Južni Tipperary, prvotno ustanovljeni leta 1838, preimenovani leta 2001 in združeni leta 2014. Mesta [[Dublin]], [[Cork]] in [[Galway]] imajo mestne svete in jih upravljajo ločeno od grofij, ki imajo enaka imena. Mesti [[Limerick]] in Waterford sta bili leta 2014 združeni, oblikoval se je nov mestni in grofijski svet. Preostali del okrožja Dublin je razdeljen na Dún Laoghaire-Rathdown, Fingal in Južni Dublin. Volilna območja na Irskem (v državi), imenovana volilne enote v skladu z irsko zakonodajo, večinoma sledijo mejam grofij. Ohranjanje povezav z grofijskim sistemom je obvezna pri preoblikovanju meja grofij komisije za volitve. <ref>{{navedi splet |title=Electoral Act 1997: Part II, Section 6 (2)c |work=Irish Statute Book |publisher=Office of the Attorney General of Ireland |date=15 May 1997 |url=http://www.irishstatutebook.ie/eli/1997/act/25/section/6/enacted/en/html#sec6 |accessdate=12 August 2016 }}</ref> Na Severnem Irskem je bila leta 1973 velika reorganizacija lokalne vlade, ko je bilo zamenjanih šest tradicionalnih grofij in dve okrožji (Belfast in Derry) s 26 okrožji, ki se ne ujemajo z mejami grofij. Šest grofij in dve okrožji so ostali za namestništvo. Novembra 2005 so bili objavljeni predlogi, ki bi zmanjšali število lokalnih oblasti na sedem. Celotno prebivalstvo otoka s približno 6 milijoni prebivalcev je osredotočeno na vzhodni obali, zlasti v Dublinu in Belfastu in okolici. <ref>{{navedi splet |title=Population of each Province, County and City, 2011 |work=Principal Statistics |publisher= Central Statistics Office Ireland |url=http://www.cso.ie/en/statistics/population/populationofeachprovincecountyandcity2011/ |accessdate=22 November 2013 }}</ref> == Naravni viri == === Barja === [[File:BordnaMona 2930.jpg|thumb|left|Bord na Móna – nabiranje šote v Bog of Allen]] Irska ima 12.000 km² [[barje|barij]] <ref>{{navedi splet | last =Abbot | first =Patrick | title =Ireland's Peat Bogs | work = | publisher =The Ireland Story | url =http://www.wesleyjohnston.com/users/ireland/geography/bogs.html | doi = | accessdate =21 January 2008 }}</ref>, ki so sestavljena iz dveh različnih vrst, nizko barje in visoko barje. Nizka barja so območja [[šota|šotišč]], ki nastajajo tam, kjer je veliko padavin in nizka stopnja evapotranspiracije, kar omogoča, da se šota razvije ne samo v vlažnih votlinah, temveč na velikih površinah valovitih tal; so bogatejša od obeh vrst. Oblikovala so se na območjih, na katerih so kmetje že v [[neolitik]]u očistili drevesa za poljedelstvo. Ker so tako očiščena zemljišča sčasoma postala neuporabna, so se tla začela izsuševati in postala bolj kisla, kar je ustvarilo primerno okolje za rast [[jesenska vresa|vresja]] (''Calluna vulgaris'') in različne vrste ločja (''Juncaceae''). Iz ostankov teh rastlin je nastal sloj šote. Ena največjih površin atlantske šote na Irskem je v grofiji Mayo. <ref>{{navedi splet |title=Blanket Bogs |publisher=Irish Peatland Conservation Council |url=http://www.ipcc.ie/a-to-z-peatlands/blanket-bogs/ |accessdate=22 November 2013 }}</ref> Visoka barja so najpogostejša v kotlini reke Shannon. Nastala so, ko so se po ledeni dobi nekateri deli napolnili z vodo, da so nastala jezera. Drobci trstja v teh jezerih so oblikovali plast na dnu. Ta je sčasoma zadušila jezero, se dvignila nad površino in oblikovala dvignjeno barje. <ref>{{navedi splet |title=Raised Bogs |publisher=Irish Peatland Conservation Council |url=http://www.ipcc.ie/a-to-z-peatlands/raised-bogs/ |accessdate =22 November 2013 }}</ref> Od 17. stoletja so šoto rezali za gorivo za ogrevanje in kuhanje v gospodinjstvih. Postopek se je pospešil, ko se je začelo gospodarsko izkoriščanje barij. V 40. letih prejšnjega stoletja so uvedli stroje za rezanje šote in omogočili večje izkoriščanje. Poleg domače uporabe se komercialno pridobljena šota uporablja v številnih industrijskih panogah, zlasti pri pridobivanju električne energije [52], čeprav se šota povezuje z biomaso za pridobivanje električne energije z dvojnim sproščanjem [53]. V zadnjih letih je bilo z rezanjem uničene preveč šote, povečala pa se je tudi skrb za okolje. Težava je še posebej akutna na dvignjenih barjih, saj dajejo gorivo višje kakovosti. Na Irskem in na Severnem Irskem so zdaj narejeni načrti za ohranitev večine preostalih dvignjenih barij na otoku. === Nafta, zemeljski plin in minerali === Raziskovanje zemeljskega plina na morju se je začelo leta 1970. Prvo večje odkritje je bilo plinsko polje Kinsale Head leta 1971. Naslednje je bilo manjše polje Ballycotton leta 1989 in plinsko polje Corrib leta 1996. Plin s teh polj se črpa na kopnem in se uporablja v domače in industrijske namene. Naftno polje Helvick, ki naj bi vsebovalo več kot 28 milijonov sodčkov (4.500.000 m³) nafte, je odkritje leta 2000. Irska je največji evropski proizvajalec cinka s tremi delujočimi rudniki cinka v Navanu, Galmoyu in Lisheenu. Druge mineralne zaloge z dejansko ali morebitno komercialno vrednostjo vključujejo zlato, srebro, sadro, smukec, kalcit, dolomit, strešni skrilavec, agregat apnenca, gradbeni kamen, pesek in gramoz. Na kopnem sta tudi nafta in zemeljski plin, na primer kotlina Lough Allen, 270 km³ plina ter 1,5 milijarde sodčkov (240.000.000 m³) nafte. Že nekaj območij se izkorišča, na primer špansko polje s 35 km³ plina in 206 milijonov sodčkov (32.800.000 m³) nafte. Zaloge kotline Corrib so prav tako precej velike, plinsko polje Dunquin vsebuje zemeljski plin v višini 710 km³ in 4,13 milijarde sodov (657.000.000 m³) nafte. [60] Marca 2012 je bila prva komercialna naftna vrtina izvrtana 70 km od obale Cork. Naftna vrtina Barryroe prinaša 3500 sodčkov na dan. == Rastlinstvo in živalstvo == {{glavni|Rastlinstvo Irske}} Do pred dobrimi 10.000 leti je bila Irska v celoti prekrita z ledom. Po umiku ledu so se na območje naselile rastline in živali predvsem prek Velike Britanije in Evrope prek kopenskih mostov, ki obstajali v tistem obdobju. Naravno rastlinstvo je praktično povsem izginilo. Krčenje gozdov se je začelo v 16. stoletju. Les so uporabljali za gradnjo in pri predelavi železa in stekla. Les za ladje so v 17. stoletju tudi izvažali. S kolonizacijo Angležev, Valižanov in Škotov so izkrčili gozdove za poljedelstvo in živinorejo. Z naraščanjem prebivalstva se je krčenje gozdov nadaljevalo do te mere, da so naravni gozdovi praktično izginili. V 1980-ih je država začela poseben program pogozdovanja, tako se je do danes površina z gozdom povečala na skoraj 10 %. Dve tretjini ozemlja zavzemajo kmetijske površine, predvsem pašniki. V zahodnem delu in višjih predelih prevladujejo barja. Za kmetijstvo so primerne rjave prsti na ledeniških nanosih v osrednjem nižavju. Živalstvo je podobno kot v Veliki Britaniji, vendar tu ni podlasic, rovk, krtov, srnjadi in kač. Manj je tudi ptičjih vrst in žuželk. Človek je prinesel zajce in podgane. Med domačimi živalmi so znani connermarski poni (''Connemara pony''), pes irski volčji hrt (''Irish wolfound'') in krryjski modri terier (''Kerry blue terrier'') ter ovce in govedo. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Natek, Karel, Države sveta, Mladinska knjiga založba, 2006, ISBN 86-11-17130-6 *Mitchell, Frank and Ryan, Michael. Reading the Irish landscape (1998). ISBN 1-86059-055-1 *Whittow, J. B. Geography and Scenery in Ireland (Penguin Books 1974) *Holland, Charles, H and Sanders, Ian S. The Geology of Ireland 2nd ed. (2009). ISBN 1903765722 *Abbot, Patrick. [http://www.wesleyjohnston.com/users/ireland/geography/bogs.html Ireland's Peat Bogs]. Retrieved on 23 January 2008. *[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html Ireland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190506104239/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html |date=2019-05-06 }} – The World Factbook. Central Intelligence Agency. Retrieved on 23 January 2008. *[http://www.accuweather.com/en/ie/ireland-weather OnlineWeather.com] – climate details for Ireland. Retrieved 2011-01-12 ==Zunanje povezave== * [http://www.osi.ie/about/frequently-asked-questions-faqs/ OSI FAQ] – lists of the longest, highest and other statistics * A discussion on RTÉ Radio 1's science show ''Quantum Leap'' about the quality of GPS mapping in Ireland is available [https://web.archive.org/web/20120929194924/http://www.rte.ie/radio1/quantum/rams/2007/18january.smil here] (archived link). The discussion starts 8mins 17sec into the show. It was aired on [https://web.archive.org/web/20120929194924/http://www.rte.ie/radio1/quantum/1060745.html 18 Jan 2007] (archived link). Requires RealPlayer. [[Kategorija:Geografija Irske| ]] [[Kategorija:Geografija Evrope|Irska]] [[Kategorija:Geografija po državah|Irska]] gtsuynt6hf3v93crvg98yr1mutuznz3 Anatolij Lunačarski 0 448885 6772876 5979044 2026-10-31T17:28:09Z Erardo Galbi 166658 6772876 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Filozof |birth_name=Анатолий Васильевич Луначарский}} '''Anatolij Vasiljevič Lunačarski''' ({{Jezik-ru|Анатолий Васильевич Луначарский}}), [[Rusi|ruski]] [[filozof]], [[politik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[kritik]] in [[umetnostni zgodovinar]], * [[23. november]], [[1875]], [[Poltava]], [[Ruski imperij]], † [[26. december]] [[1933]], [[Menton]], [[Francija]]. Lunčarski se je osredotočal na analizo del [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. Inspiriral ga je idealističen pogled lektorja Richarda Avenariusa. Bistvo večine njegovih del je bil empirio-kriticizem, ki je temelji na stališču, da se lahko samo neposredne izkušnje sklicujejo kot podlaga za znanje. Bil je prvi komisar ZSSR za šolstvo. == Kronološki pregled življenja == * 1875: rojen v Ukrajini * 1892: pridruži se marksistični skupini, začne šolanje na univerzi v Zürichu * 1898: vrne se v Rusijo, pridruži se socialdemokratom * 1905: aretiran zaradi političnih vzrokov * 1909: sodeluje z Aleksandrom Bogdanovom in Maksimom Gorkijem; napiše Outlines of a Collective philosophy; časopis Vperëd (Naprej) * 1910: Bologna * 1913: preseli se v Pariz * 1917: vrne se v Rusijo, imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo (prosveto) * 1922: spozna Natalijo Rozenel * 1923: Three Plays * 1930 - 1932: zastopa Sovjetsko zvezo v Društvu narodov * 1933: imenovan za Sovjetskega ambasadorja v Španiji, umre v Franciji == Življenjepis == Anatolij Lunačarski se je rodil v Poltavi v Ukrajini v času ruskega imperija. Bil je nezakonski otrok Aleksandra Antonova in Aleksandre Lunačarske, ki se je kasneje poročila z Vasilijem Lunačarskim. Po njem je Anatolij tudi dobil priimek in srednje ime. Kasneje se je njegova mati ločila in se poročila s pravim očetom Anatolija. Anatolij Lunačarski je bil poročen dvakrat. Prvič z Ano Aleksandrovo Malinovkajo, sestro svojega prijatelja Aleksandra Bogdanova. Drugič se je poročil leta 1922, z igralko Natalijo Rozenel, ki je že imela hčerko Irino iz prvega zakona. Pri petnajstih letih se je Lunačarski priklučil Marksistični skupini v Kijevu. Zavedal se je pomanjkanja akademske svobode v Rusiji, zato se je odločil za študij družboslovja v Zürichu. V tem času je prijateljeval z Roso Luxemburg in Leom Jogichesom in bil zaradi svojih revolucionarnih dejavnosti tudi izgnan. Leta 1898 se je priključil Socialno-demokratični stranki, ki je kasneje razpadla na Boljševike, ki jih je vodil Lenin, in Menjševike, ki jih je vodil Julius Martov. Martov je oblikoval svoje ideje na podlagi socialističnih strank iz drugih evropskih držav, Lenin pa je trdil, da je položaj v Rusiji drugačen in da je nesprejemljivo, da socialistične politične stranke nastanejo iz avtokratske vlade carja. Lunačarski se je priključil Boljševikom, ki so kasneje razpadli na dve manjši skupini. Prva skupina je podpirala Lenina, druga pa Aleksandra Bogdanova. V naslednjih šestih letih se je nasprotovanje filozofskih mnenj Lenina in Lunačarskega močno zaostrilo in preraslo v politični spor. Lunačarski je razvil idejo “iskanja boga” in socializma kot načina vstopa v “obljubljeno deželo” na zemlji, medtem ko je marksizem zagovarjal osvoboditev človeštva od narave in nadnaravnega. Lenin je njegove ideje kritiziral, Lunačarski pa ni podprl njegovega ekstremizma. Razširjal je social-demokratično propagando in organiziral lekcije za ruske študente in politične begunce v tujih deželah. Med Rusko revolucijo l. 1905 je bil aretiran in zaprt. Leta 1909 je Anatolij Lunačarski skupaj z Gorkim in Bogdanovom ustvaril časopis '''Vpered''' (slovensko: ''Naprej''). Istega leta so na otoku Capri skupaj ustanovili šolo za ruske socialistične delavce, Lunačarski pa je izdal knjigo Outlines of a Collective Philosophy. Leta 1910 so se vsi trije revolucionarji preselili v Bologno, kjer so nadaljevali svoje pedagoško delo do leta 1911. Dve leti kasneje se je Lunačarski preselil v Pariz, kjer je po izbruhu prve svetovne vojne zavzel internacionalistično proti-vojno stališče. Po februarski revoluciji, ki je leta 1917 povzročila propad ruskega imperija in razglasitev republike, je zapustil družino v Švici in se vrnil v Rusijo. Takrat je bil tudi imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo kar mu je omogočilo ohranitev in zaščito številnih zgodovinskih zgradb in umetniških del pred uničenjem. Na tem položaju je ostal vse do leta 1929. Tega leta je kot komisar za šolstvo razsvetljenstva podprl zamisel o preoblikovanju ruskega jezika v mednarodno latinico (namesto tradicionalne cirilice). Delal je tudi kot urednik literarne enciklopedije, od leta 1930 do 1932 pa je zastopal Sovjetsko zvezo v okviru Društva Narodov in sodeloval na konferenci o razoroževanju. Prispeval je k razvoju socialistične kulture zlasti na področjih filma in literature ter se močno zanimal za teater. Po njegovem mnenju je morala kulturna dediščina pripadati proletariatu. Kot pisec proletariatske literature je mislil, da mora biti umetnost pisanja uporabljena za analizo in kritiko razrednega sistema. Sodeloval je pri organizaciji skupine pisateljev in napisal več iger, katerih umetniška vrednost je še vedno sporna. Prevedel je tudi pesem Faust Nikolaja Lenaua. Izmed mnogih dramatičnih del, ki jih je napisal, so bila tri prevedena v Angleščino in zbrana v delu ''Three Plays of A.V. Lunacharski'' (1923), ki ga je izdala britanska založba. Anatolij Lunačarski je veljal za posrednika med Sovjetsko zvezo in tujo kulturo. Poznal je številne izjemne pisatelje kot so: Bernard Shaw, Herbert Wells, Romain Rolland, Stefan Zweig in Bertolt Brecht. Leta 1933 je bil Lunačarski imenovan za ambasadorja Sovjetske zveze v Španiji. Po njegovi smrti, leta 1933 so njegove ostanke vrnili v Moskvo in ga pokopali v steni nekropole, kar je bil za tisti čas velik privilegij. Priljubljenost Anatolija Lunačarskega je upadala po njegovi smrti. Šele po letu 1960 je njegovo ime po zaslugi hčere Irine Lunačarske postalo simbol Boljševiške dobe. Po njem so bile poimenovane številne ulice in institucije ter asteroid 2446 odkrit leta 1971. == Dela == Lunačarski je napisal približno 500 člankov nanašajočih na različna vprašanja o klasični in sodobni literaturi, slikarstvu, glasbi in kiparstvu. Napisal je vrsto predavanj o zgodovini ruske in zahodnje evropske literature, dokumentov o najpomembnejših problemih sodobne umetnosti in politike ter esejev posvečenih skoraj vsem znanim umetnikom. Dela Lunačarskega, ki so se v 20. in 30. letih pojavljala dobesedno eno za drugim, so bila pomemben dejavnik kulturnega življenja mlade sovjetske družbe. Najsodobnejša izdaja njegove knjige vsebuje le del kritičnih člankov, ki niso imeli le vsestranskega kulturnega pomena, ampak so kritizirali tudi lastno osebnost. Knjiga je sestavljena iz treh delov v katerih je Lunačarski prikazan kot teoretik in ideolog ter kritik ruske in tuje umetnosti. Veliko njegovih pomembnih in obsežnih del ter lekcij o ruski in tuji umetnosti, zaradi pomanjkanja prostora, v knjigo ni bilo vključenih. '''On Literature And Art''' Prva objava: Progress Publishers, Moskva 1965; Prevedla iz ruščine: Avril Pyman in Fainna Glagoleva, Uredil: K. M. Cook, Oblikoval: Y. Ganushkin, Zbral: A. Lebedev, Cand. (Phil. Sc.); Prepisal: Eugene Hirschfeld. === Ostala dela === * Луначарский А. В. Литературные силуэты. М—Л., Гос. изд., 1925. 198 с. 7 000 экз. (Lunacharsky A. V. Literary silhouettes. M-L., Gos. ed., 1925. 198 p. 7,000 copies.) * Луначарский А. В. Культура в капиталистическую эпоху. (Доклад, сделанный в Центральном клубе Моск. пролеткульта им. Калинина.) М., Всерос. пролеткульт, 1923. 54 с. 5 000 экз. (Lunacharsky A. Culture in the capitalist era. (Report made at the Central Club of the Moscow Proletcult named after Kalinin.) M., Vseros. proletkult, 1923. 54 with. 5,000 copies.) * Луначарский А. Бывшие люди. Очерк истории партии эсеров. М., Гос. изд., 1922. 82 с. 10 000 экз. (Lunacharsky A. Former people. Essay on the history of the Socialist-Revolutionary Party. M., Gos. izd., 1922. 82 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Великий переворот (Октябрьская революция). Ч. 1. Изд. изд-ва З. И. Гржебина. Пг., 1919. 99 с. 13 000 экз. (Lunacharsky A. The Great Revolution (October Revolution). Part 1. Ed. publishing house ZI I. Grzhebina. Pg., 1919. 99 p. 13 000 copies.) * Луначарский А. В. Воспоминания. Из революционного прошлого. [Харьков], «Пролетарий», 1925. 79 с. 10 000 экз. (Lunacharsky, AV Memoirs. From the revolutionary past. [Kharkov], "Proletary", 1925. 79 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Искусство и революция. Сборник статей. [М.], «Новая Москва», 1924. 230 с. 5 000 экз.(Lunacharsky A. Art and Revolution. Digest of articles. [M.], "New Moscow", 1924. 230 p. 5,000 copies.) * Луначарский А. В. Наши задачи на фронтах труда и обороны. Речь на заседании Совета рабочих, крестьянских и красноармейских и казачьих депутатов 18-го августа 1920 г. в Ростове на Дону. Ростов на Дону, Гос. изд., 1920. 16 с. (Lunacharsky, AV Our problems on the fronts of labor and defense. Speech at a meeting of the Council of Workers, Peasants and Red Army and Cossack deputies on August 18, 1920 in Rostov-on-Don. Rostov on Don, the State. Izd., 1920. 16 pp) == Lunačarski kot lik == Lunačarski je strasten, včasih impulziven lik, ki pooseblja številne pomembne značilnosti celotne generacije ruskih intelektualcev, katerih želja je pomagati ljudem v boju za svobodo in ohraniti duhovni kompas skozi vse nevihte in viharje zgodovine ter jih pripeljati do zavesti o posameznikovem položaju v življenju. Lunačarski je o sebi in svoji generaciji pravil: “Ni važno, koliko žlindre in napak je v tem, kar smo naredili, ponosni smo na našo vlogo v zgodovini in pripravljeni na soočenje s sodbo prihodnjih generacij brez strahu, brez sence dvoma o njihovi razsodbi.” == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Anatoly-Vasilyevich-Lunacharsky. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://spartacus-educational.com/RUSlunacharsky.htm. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://russiapedia.rt.com/prominent-russians/politics-and-society/anatoly-lunacharsky/. * Bowlt, E. John. 1988. Russian Art of the Avant-garde: Theory and Criticism. Nemčija: Thames and Hudson. * Lenin, Vladimir Ilʹič. 1950. O kulturi in umetnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Marxist Writers: Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/archive/lunachar/. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lunačarski, Anatolij}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ruski boljševiki]] [[Kategorija:Ruski likovni kritiki]] [[Kategorija:Ruski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Ruski novinarji]] 75h1qgpvjme952jjcbuxydfpcrl68p6 6772877 6772876 2026-10-31T17:28:23Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] na [[Anatolij Lunačarski]] prek preusmeritve 6772876 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Filozof |birth_name=Анатолий Васильевич Луначарский}} '''Anatolij Vasiljevič Lunačarski''' ({{Jezik-ru|Анатолий Васильевич Луначарский}}), [[Rusi|ruski]] [[filozof]], [[politik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[kritik]] in [[umetnostni zgodovinar]], * [[23. november]], [[1875]], [[Poltava]], [[Ruski imperij]], † [[26. december]] [[1933]], [[Menton]], [[Francija]]. Lunčarski se je osredotočal na analizo del [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. Inspiriral ga je idealističen pogled lektorja Richarda Avenariusa. Bistvo večine njegovih del je bil empirio-kriticizem, ki je temelji na stališču, da se lahko samo neposredne izkušnje sklicujejo kot podlaga za znanje. Bil je prvi komisar ZSSR za šolstvo. == Kronološki pregled življenja == * 1875: rojen v Ukrajini * 1892: pridruži se marksistični skupini, začne šolanje na univerzi v Zürichu * 1898: vrne se v Rusijo, pridruži se socialdemokratom * 1905: aretiran zaradi političnih vzrokov * 1909: sodeluje z Aleksandrom Bogdanovom in Maksimom Gorkijem; napiše Outlines of a Collective philosophy; časopis Vperëd (Naprej) * 1910: Bologna * 1913: preseli se v Pariz * 1917: vrne se v Rusijo, imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo (prosveto) * 1922: spozna Natalijo Rozenel * 1923: Three Plays * 1930 - 1932: zastopa Sovjetsko zvezo v Društvu narodov * 1933: imenovan za Sovjetskega ambasadorja v Španiji, umre v Franciji == Življenjepis == Anatolij Lunačarski se je rodil v Poltavi v Ukrajini v času ruskega imperija. Bil je nezakonski otrok Aleksandra Antonova in Aleksandre Lunačarske, ki se je kasneje poročila z Vasilijem Lunačarskim. Po njem je Anatolij tudi dobil priimek in srednje ime. Kasneje se je njegova mati ločila in se poročila s pravim očetom Anatolija. Anatolij Lunačarski je bil poročen dvakrat. Prvič z Ano Aleksandrovo Malinovkajo, sestro svojega prijatelja Aleksandra Bogdanova. Drugič se je poročil leta 1922, z igralko Natalijo Rozenel, ki je že imela hčerko Irino iz prvega zakona. Pri petnajstih letih se je Lunačarski priklučil Marksistični skupini v Kijevu. Zavedal se je pomanjkanja akademske svobode v Rusiji, zato se je odločil za študij družboslovja v Zürichu. V tem času je prijateljeval z Roso Luxemburg in Leom Jogichesom in bil zaradi svojih revolucionarnih dejavnosti tudi izgnan. Leta 1898 se je priključil Socialno-demokratični stranki, ki je kasneje razpadla na Boljševike, ki jih je vodil Lenin, in Menjševike, ki jih je vodil Julius Martov. Martov je oblikoval svoje ideje na podlagi socialističnih strank iz drugih evropskih držav, Lenin pa je trdil, da je položaj v Rusiji drugačen in da je nesprejemljivo, da socialistične politične stranke nastanejo iz avtokratske vlade carja. Lunačarski se je priključil Boljševikom, ki so kasneje razpadli na dve manjši skupini. Prva skupina je podpirala Lenina, druga pa Aleksandra Bogdanova. V naslednjih šestih letih se je nasprotovanje filozofskih mnenj Lenina in Lunačarskega močno zaostrilo in preraslo v politični spor. Lunačarski je razvil idejo “iskanja boga” in socializma kot načina vstopa v “obljubljeno deželo” na zemlji, medtem ko je marksizem zagovarjal osvoboditev človeštva od narave in nadnaravnega. Lenin je njegove ideje kritiziral, Lunačarski pa ni podprl njegovega ekstremizma. Razširjal je social-demokratično propagando in organiziral lekcije za ruske študente in politične begunce v tujih deželah. Med Rusko revolucijo l. 1905 je bil aretiran in zaprt. Leta 1909 je Anatolij Lunačarski skupaj z Gorkim in Bogdanovom ustvaril časopis '''Vpered''' (slovensko: ''Naprej''). Istega leta so na otoku Capri skupaj ustanovili šolo za ruske socialistične delavce, Lunačarski pa je izdal knjigo Outlines of a Collective Philosophy. Leta 1910 so se vsi trije revolucionarji preselili v Bologno, kjer so nadaljevali svoje pedagoško delo do leta 1911. Dve leti kasneje se je Lunačarski preselil v Pariz, kjer je po izbruhu prve svetovne vojne zavzel internacionalistično proti-vojno stališče. Po februarski revoluciji, ki je leta 1917 povzročila propad ruskega imperija in razglasitev republike, je zapustil družino v Švici in se vrnil v Rusijo. Takrat je bil tudi imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo kar mu je omogočilo ohranitev in zaščito številnih zgodovinskih zgradb in umetniških del pred uničenjem. Na tem položaju je ostal vse do leta 1929. Tega leta je kot komisar za šolstvo razsvetljenstva podprl zamisel o preoblikovanju ruskega jezika v mednarodno latinico (namesto tradicionalne cirilice). Delal je tudi kot urednik literarne enciklopedije, od leta 1930 do 1932 pa je zastopal Sovjetsko zvezo v okviru Društva Narodov in sodeloval na konferenci o razoroževanju. Prispeval je k razvoju socialistične kulture zlasti na področjih filma in literature ter se močno zanimal za teater. Po njegovem mnenju je morala kulturna dediščina pripadati proletariatu. Kot pisec proletariatske literature je mislil, da mora biti umetnost pisanja uporabljena za analizo in kritiko razrednega sistema. Sodeloval je pri organizaciji skupine pisateljev in napisal več iger, katerih umetniška vrednost je še vedno sporna. Prevedel je tudi pesem Faust Nikolaja Lenaua. Izmed mnogih dramatičnih del, ki jih je napisal, so bila tri prevedena v Angleščino in zbrana v delu ''Three Plays of A.V. Lunacharski'' (1923), ki ga je izdala britanska založba. Anatolij Lunačarski je veljal za posrednika med Sovjetsko zvezo in tujo kulturo. Poznal je številne izjemne pisatelje kot so: Bernard Shaw, Herbert Wells, Romain Rolland, Stefan Zweig in Bertolt Brecht. Leta 1933 je bil Lunačarski imenovan za ambasadorja Sovjetske zveze v Španiji. Po njegovi smrti, leta 1933 so njegove ostanke vrnili v Moskvo in ga pokopali v steni nekropole, kar je bil za tisti čas velik privilegij. Priljubljenost Anatolija Lunačarskega je upadala po njegovi smrti. Šele po letu 1960 je njegovo ime po zaslugi hčere Irine Lunačarske postalo simbol Boljševiške dobe. Po njem so bile poimenovane številne ulice in institucije ter asteroid 2446 odkrit leta 1971. == Dela == Lunačarski je napisal približno 500 člankov nanašajočih na različna vprašanja o klasični in sodobni literaturi, slikarstvu, glasbi in kiparstvu. Napisal je vrsto predavanj o zgodovini ruske in zahodnje evropske literature, dokumentov o najpomembnejših problemih sodobne umetnosti in politike ter esejev posvečenih skoraj vsem znanim umetnikom. Dela Lunačarskega, ki so se v 20. in 30. letih pojavljala dobesedno eno za drugim, so bila pomemben dejavnik kulturnega življenja mlade sovjetske družbe. Najsodobnejša izdaja njegove knjige vsebuje le del kritičnih člankov, ki niso imeli le vsestranskega kulturnega pomena, ampak so kritizirali tudi lastno osebnost. Knjiga je sestavljena iz treh delov v katerih je Lunačarski prikazan kot teoretik in ideolog ter kritik ruske in tuje umetnosti. Veliko njegovih pomembnih in obsežnih del ter lekcij o ruski in tuji umetnosti, zaradi pomanjkanja prostora, v knjigo ni bilo vključenih. '''On Literature And Art''' Prva objava: Progress Publishers, Moskva 1965; Prevedla iz ruščine: Avril Pyman in Fainna Glagoleva, Uredil: K. M. Cook, Oblikoval: Y. Ganushkin, Zbral: A. Lebedev, Cand. (Phil. Sc.); Prepisal: Eugene Hirschfeld. === Ostala dela === * Луначарский А. В. Литературные силуэты. М—Л., Гос. изд., 1925. 198 с. 7 000 экз. (Lunacharsky A. V. Literary silhouettes. M-L., Gos. ed., 1925. 198 p. 7,000 copies.) * Луначарский А. В. Культура в капиталистическую эпоху. (Доклад, сделанный в Центральном клубе Моск. пролеткульта им. Калинина.) М., Всерос. пролеткульт, 1923. 54 с. 5 000 экз. (Lunacharsky A. Culture in the capitalist era. (Report made at the Central Club of the Moscow Proletcult named after Kalinin.) M., Vseros. proletkult, 1923. 54 with. 5,000 copies.) * Луначарский А. Бывшие люди. Очерк истории партии эсеров. М., Гос. изд., 1922. 82 с. 10 000 экз. (Lunacharsky A. Former people. Essay on the history of the Socialist-Revolutionary Party. M., Gos. izd., 1922. 82 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Великий переворот (Октябрьская революция). Ч. 1. Изд. изд-ва З. И. Гржебина. Пг., 1919. 99 с. 13 000 экз. (Lunacharsky A. The Great Revolution (October Revolution). Part 1. Ed. publishing house ZI I. Grzhebina. Pg., 1919. 99 p. 13 000 copies.) * Луначарский А. В. Воспоминания. Из революционного прошлого. [Харьков], «Пролетарий», 1925. 79 с. 10 000 экз. (Lunacharsky, AV Memoirs. From the revolutionary past. [Kharkov], "Proletary", 1925. 79 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Искусство и революция. Сборник статей. [М.], «Новая Москва», 1924. 230 с. 5 000 экз.(Lunacharsky A. Art and Revolution. Digest of articles. [M.], "New Moscow", 1924. 230 p. 5,000 copies.) * Луначарский А. В. Наши задачи на фронтах труда и обороны. Речь на заседании Совета рабочих, крестьянских и красноармейских и казачьих депутатов 18-го августа 1920 г. в Ростове на Дону. Ростов на Дону, Гос. изд., 1920. 16 с. (Lunacharsky, AV Our problems on the fronts of labor and defense. Speech at a meeting of the Council of Workers, Peasants and Red Army and Cossack deputies on August 18, 1920 in Rostov-on-Don. Rostov on Don, the State. Izd., 1920. 16 pp) == Lunačarski kot lik == Lunačarski je strasten, včasih impulziven lik, ki pooseblja številne pomembne značilnosti celotne generacije ruskih intelektualcev, katerih želja je pomagati ljudem v boju za svobodo in ohraniti duhovni kompas skozi vse nevihte in viharje zgodovine ter jih pripeljati do zavesti o posameznikovem položaju v življenju. Lunačarski je o sebi in svoji generaciji pravil: “Ni važno, koliko žlindre in napak je v tem, kar smo naredili, ponosni smo na našo vlogo v zgodovini in pripravljeni na soočenje s sodbo prihodnjih generacij brez strahu, brez sence dvoma o njihovi razsodbi.” == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Anatoly-Vasilyevich-Lunacharsky. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://spartacus-educational.com/RUSlunacharsky.htm. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://russiapedia.rt.com/prominent-russians/politics-and-society/anatoly-lunacharsky/. * Bowlt, E. John. 1988. Russian Art of the Avant-garde: Theory and Criticism. Nemčija: Thames and Hudson. * Lenin, Vladimir Ilʹič. 1950. O kulturi in umetnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Marxist Writers: Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/archive/lunachar/. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lunačarski, Anatolij}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ruski boljševiki]] [[Kategorija:Ruski likovni kritiki]] [[Kategorija:Ruski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Ruski novinarji]] 75h1qgpvjme952jjcbuxydfpcrl68p6 6772884 6772877 2026-10-31T17:35:31Z Erardo Galbi 166658 6772884 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Filozof |birth_name=Анатолий Васильевич Луначарский}} '''Anatolij Vasiljevič Lunačarski''' ({{Jezik-ru|Анатолий Васильевич Луначарский}}), [[Rusi|ruski]] [[filozof]], [[politik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[kritik]] in [[umetnostni zgodovinar]], * [[23. november]], [[1875]], [[Poltava]], [[Ruski imperij]], † [[26. december]] [[1933]], [[Menton]], [[Francija]]. Lunčarski se je osredotočal na analizo del [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. Inspiriral ga je idealističen pogled lektorja Richarda Avenariusa. Bistvo večine njegovih del je bil empirio-kriticizem, ki je temelji na stališču, da se lahko samo neposredne izkušnje sklicujejo kot podlaga za znanje. Bil je prvi komisar ZSSR za šolstvo. == Kronološki pregled življenja == * 1875: rojen v Ukrajini * 1892: pridruži se marksistični skupini, začne šolanje na univerzi v Zürichu * 1898: vrne se v Rusijo, pridruži se socialdemokratom * 1905: aretiran zaradi političnih vzrokov * 1909: sodeluje z Aleksandrom Bogdanovom in Maksimom Gorkim; napiše Outlines of a Collective philosophy; časopis Vperëd (Naprej) * 1910: Bologna * 1913: preseli se v Pariz * 1917: vrne se v Rusijo, imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo (prosveto) * 1922: spozna Natalijo Rozenel * 1923: Three Plays * 1930 - 1932: zastopa Sovjetsko zvezo v Društvu narodov * 1933: imenovan za Sovjetskega ambasadorja v Španiji, umre v Franciji == Življenjepis == Anatolij Lunačarski se je rodil v Poltavi v Ukrajini v času ruskega imperija. Bil je nezakonski otrok Aleksandra Antonova in Aleksandre Lunačarske, ki se je kasneje poročila z Vasilijem Lunačarskim. Po njem je Anatolij tudi dobil priimek in srednje ime. Kasneje se je njegova mati ločila in se poročila s pravim očetom Anatolija. Anatolij Lunačarski je bil poročen dvakrat. Prvič z Ano Aleksandrovo Malinovkajo, sestro svojega prijatelja Aleksandra Bogdanova. Drugič se je poročil leta 1922, z igralko Natalijo Rozenel, ki je že imela hčerko Irino iz prvega zakona. Pri petnajstih letih se je Lunačarski priklučil Marksistični skupini v Kijevu. Zavedal se je pomanjkanja akademske svobode v Rusiji, zato se je odločil za študij družboslovja v Zürichu. V tem času je prijateljeval z Roso Luxemburg in Leom Jogichesom in bil zaradi svojih revolucionarnih dejavnosti tudi izgnan. Leta 1898 se je priključil Socialno-demokratični stranki, ki je kasneje razpadla na Boljševike, ki jih je vodil Lenin, in Menjševike, ki jih je vodil Julius Martov. Martov je oblikoval svoje ideje na podlagi socialističnih strank iz drugih evropskih držav, Lenin pa je trdil, da je položaj v Rusiji drugačen in da je nesprejemljivo, da socialistične politične stranke nastanejo iz avtokratske vlade carja. Lunačarski se je priključil Boljševikom, ki so kasneje razpadli na dve manjši skupini. Prva skupina je podpirala Lenina, druga pa Aleksandra Bogdanova. V naslednjih šestih letih se je nasprotovanje filozofskih mnenj Lenina in Lunačarskega močno zaostrilo in preraslo v politični spor. Lunačarski je razvil idejo “iskanja boga” in socializma kot načina vstopa v “obljubljeno deželo” na zemlji, medtem ko je marksizem zagovarjal osvoboditev človeštva od narave in nadnaravnega. Lenin je njegove ideje kritiziral, Lunačarski pa ni podprl njegovega ekstremizma. Razširjal je social-demokratično propagando in organiziral lekcije za ruske študente in politične begunce v tujih deželah. Med Rusko revolucijo l. 1905 je bil aretiran in zaprt. Leta 1909 je Anatolij Lunačarski skupaj z [[Maksim Gorki|Gorkim]] in [[Aleksander Bogdanov|Bogdanovom]] ustvaril časopis ''Naprej'' (Вперёд, ''Vperjod''). Istega leta so na otoku Capri skupaj ustanovili šolo za ruske socialistične delavce, Lunačarski pa je izdal knjigo Outlines of a Collective Philosophy. Leta 1910 so se vsi trije revolucionarji preselili v Bologno, kjer so nadaljevali svoje pedagoško delo do leta 1911. Dve leti kasneje se je Lunačarski preselil v Pariz, kjer je po izbruhu prve svetovne vojne zavzel internacionalistično proti-vojno stališče. Po februarski revoluciji, ki je leta 1917 povzročila propad ruskega imperija in razglasitev republike, je zapustil družino v Švici in se vrnil v Rusijo. Takrat je bil tudi imenovan za ljudskega komisarja za izobrazbo kar mu je omogočilo ohranitev in zaščito številnih zgodovinskih zgradb in umetniških del pred uničenjem. Na tem položaju je ostal vse do leta 1929. Tega leta je kot komisar za šolstvo razsvetljenstva podprl zamisel o preoblikovanju ruskega jezika v mednarodno latinico (namesto tradicionalne cirilice). Delal je tudi kot urednik literarne enciklopedije, od leta 1930 do 1932 pa je zastopal Sovjetsko zvezo v okviru Društva Narodov in sodeloval na konferenci o razoroževanju. Prispeval je k razvoju socialistične kulture zlasti na področjih filma in literature ter se močno zanimal za teater. Po njegovem mnenju je morala kulturna dediščina pripadati proletariatu. Kot pisec proletariatske literature je mislil, da mora biti umetnost pisanja uporabljena za analizo in kritiko razrednega sistema. Sodeloval je pri organizaciji skupine pisateljev in napisal več iger, katerih umetniška vrednost je še vedno sporna. Prevedel je tudi pesem Faust Nikolaja Lenaua. Izmed mnogih dramatičnih del, ki jih je napisal, so bila tri prevedena v Angleščino in zbrana v delu ''Three Plays of A.V. Lunacharski'' (1923), ki ga je izdala britanska založba. Anatolij Lunačarski je veljal za posrednika med Sovjetsko zvezo in tujo kulturo. Poznal je številne izjemne pisatelje kot so: Bernard Shaw, Herbert Wells, Romain Rolland, Stefan Zweig in Bertolt Brecht. Leta 1933 je bil Lunačarski imenovan za ambasadorja Sovjetske zveze v Španiji. Po njegovi smrti, leta 1933 so njegove ostanke vrnili v Moskvo in ga pokopali v steni nekropole, kar je bil za tisti čas velik privilegij. Priljubljenost Anatolija Lunačarskega je upadala po njegovi smrti. Šele po letu 1960 je njegovo ime po zaslugi hčere Irine Lunačarske postalo simbol Boljševiške dobe. Po njem so bile poimenovane številne ulice in institucije ter asteroid 2446 odkrit leta 1971. == Dela == Lunačarski je napisal približno 500 člankov nanašajočih na različna vprašanja o klasični in sodobni literaturi, slikarstvu, glasbi in kiparstvu. Napisal je vrsto predavanj o zgodovini ruske in zahodnje evropske literature, dokumentov o najpomembnejših problemih sodobne umetnosti in politike ter esejev posvečenih skoraj vsem znanim umetnikom. Dela Lunačarskega, ki so se v 20. in 30. letih pojavljala dobesedno eno za drugim, so bila pomemben dejavnik kulturnega življenja mlade sovjetske družbe. Najsodobnejša izdaja njegove knjige vsebuje le del kritičnih člankov, ki niso imeli le vsestranskega kulturnega pomena, ampak so kritizirali tudi lastno osebnost. Knjiga je sestavljena iz treh delov v katerih je Lunačarski prikazan kot teoretik in ideolog ter kritik ruske in tuje umetnosti. Veliko njegovih pomembnih in obsežnih del ter lekcij o ruski in tuji umetnosti, zaradi pomanjkanja prostora, v knjigo ni bilo vključenih. '''On Literature And Art''' Prva objava: Progress Publishers, Moskva 1965; Prevedla iz ruščine: Avril Pyman in Fainna Glagoleva, Uredil: K. M. Cook, Oblikoval: Y. Ganushkin, Zbral: A. Lebedev, Cand. (Phil. Sc.); Prepisal: Eugene Hirschfeld. === Ostala dela === * Луначарский А. В. Литературные силуэты. М—Л., Гос. изд., 1925. 198 с. 7 000 экз. (Lunacharsky A. V. Literary silhouettes. M-L., Gos. ed., 1925. 198 p. 7,000 copies.) * Луначарский А. В. Культура в капиталистическую эпоху. (Доклад, сделанный в Центральном клубе Моск. пролеткульта им. Калинина.) М., Всерос. пролеткульт, 1923. 54 с. 5 000 экз. (Lunacharsky A. Culture in the capitalist era. (Report made at the Central Club of the Moscow Proletcult named after Kalinin.) M., Vseros. proletkult, 1923. 54 with. 5,000 copies.) * Луначарский А. Бывшие люди. Очерк истории партии эсеров. М., Гос. изд., 1922. 82 с. 10 000 экз. (Lunacharsky A. Former people. Essay on the history of the Socialist-Revolutionary Party. M., Gos. izd., 1922. 82 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Великий переворот (Октябрьская революция). Ч. 1. Изд. изд-ва З. И. Гржебина. Пг., 1919. 99 с. 13 000 экз. (Lunacharsky A. The Great Revolution (October Revolution). Part 1. Ed. publishing house ZI I. Grzhebina. Pg., 1919. 99 p. 13 000 copies.) * Луначарский А. В. Воспоминания. Из революционного прошлого. [Харьков], «Пролетарий», 1925. 79 с. 10 000 экз. (Lunacharsky, AV Memoirs. From the revolutionary past. [Kharkov], "Proletary", 1925. 79 p. 10,000 copies.) * Луначарский А. В. Искусство и революция. Сборник статей. [М.], «Новая Москва», 1924. 230 с. 5 000 экз.(Lunacharsky A. Art and Revolution. Digest of articles. [M.], "New Moscow", 1924. 230 p. 5,000 copies.) * Луначарский А. В. Наши задачи на фронтах труда и обороны. Речь на заседании Совета рабочих, крестьянских и красноармейских и казачьих депутатов 18-го августа 1920 г. в Ростове на Дону. Ростов на Дону, Гос. изд., 1920. 16 с. (Lunacharsky, AV Our problems on the fronts of labor and defense. Speech at a meeting of the Council of Workers, Peasants and Red Army and Cossack deputies on August 18, 1920 in Rostov-on-Don. Rostov on Don, the State. Izd., 1920. 16 pp) == Lunačarski kot lik == Lunačarski je strasten, včasih impulziven lik, ki pooseblja številne pomembne značilnosti celotne generacije ruskih intelektualcev, katerih želja je pomagati ljudem v boju za svobodo in ohraniti duhovni kompas skozi vse nevihte in viharje zgodovine ter jih pripeljati do zavesti o posameznikovem položaju v življenju. Lunačarski je o sebi in svoji generaciji pravil: “Ni važno, koliko žlindre in napak je v tem, kar smo naredili, ponosni smo na našo vlogo v zgodovini in pripravljeni na soočenje s sodbo prihodnjih generacij brez strahu, brez sence dvoma o njihovi razsodbi.” == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Anatoly-Vasilyevich-Lunacharsky. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://spartacus-educational.com/RUSlunacharsky.htm. * Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://russiapedia.rt.com/prominent-russians/politics-and-society/anatoly-lunacharsky/. * Bowlt, E. John. 1988. Russian Art of the Avant-garde: Theory and Criticism. Nemčija: Thames and Hudson. * Lenin, Vladimir Ilʹič. 1950. O kulturi in umetnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Marxist Writers: Anatoly Lunacharsky. [citirano 28.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/archive/lunachar/. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lunačarski, Anatolij}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ruski boljševiki]] [[Kategorija:Ruski likovni kritiki]] [[Kategorija:Ruski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Ruski novinarji]] suudoky4brbqsfy56exwlbrktajkyrr Antonij Vasiljevič Lunačarski 0 448896 6772881 4993813 2026-10-31T17:31:30Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Anatolij Lunačarski]] 6772881 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Anatolij Lunačarski]] 80vrxi0xaygw7b1du35d03os9dseigj Lunačarski 0 448898 6772882 4993815 2026-10-31T17:31:35Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Anatolij Lunačarski]] 6772882 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Anatolij Lunačarski]] 80vrxi0xaygw7b1du35d03os9dseigj Pogovor:Anatolij Lunačarski 1 449447 6772879 4998498 2026-10-31T17:28:24Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Pogovor:Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] na [[Pogovor:Anatolij Lunačarski]] 4998498 wikitext text/x-wiki {{sodelovanje-WP|filozofija 2017/18}} lw6ms4v2ln53og6jpl3d7upcw0v0ihz Lista Marjana Šarca 0 456519 6772894 6736083 2026-10-31T18:22:25Z Pv21 142817 /* Koronavirus */ 6772894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenia | name = Lista Marjana Šarca | colorcode = #005AAB | logo = [[Slika:LMŠ logo.png|200px]] | leader = | president = [[Marjan Šarec]]<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-kljucni-svetovalci-marjana-sarca-460677|title=Kdo so ključni svetovalci Marjana Šarca #video|access-date=2018-03-16|language=sl}}</ref> | foundation = 31. maj 2014<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ustanovljena-stranka-lista-marjana-sarca-naprej-kamnik.html|title=Ustanovljena stranka Lista Marjana Šarca - naprej Kamnik|work=www.delo.si|access-date=2018-03-16|archive-date=2018-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316152250/http://www.delo.si/novice/politika/ustanovljena-stranka-lista-marjana-sarca-naprej-kamnik.html|url-status=dead}}</ref> | dissolved = 12. julij 2022<ref>{{Navedi splet|title=LMŠ in SAB ne obstajata več|url=https://n1info.si/novice/slovenija/lms-in-sab-ne-obstajata-vec|website=n1info.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> | merger = [[Gibanje Svoboda|Gibanjem Svoboda]] (skupaj s [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]]) | headquarters = Bistriška cesta 10A<br>1241 Kamnik | ideology = | national = | position = [[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]] | membership_year = 2018 | successor = [[Gibanje Svoboda]] | membership = ok. 300<ref name=":3">{{Navedi novice|url=http://www.strankalms.si/o-stranki|title=O stranki|accessdate=2019-01-24|archive-date=2019-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125020647/http://www.strankalms.si/o-stranki/|url-status=dead}}</ref> | international = | european = [[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE) | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#005AAB}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|8|hex=#005AAB}} | website = [http://www.strankalms.si/ www.strankalms.si] }} '''Lista Marjana Šarca''' (nekdaj '''''Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik''''') je bila [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki jo je ustanovil in vodil [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-politics/slovenian-pm-cerar-resigns-idUSKCN1GQ358|title=Slovenian PM Cerar resigns as pressure mounts ahead of election|date=2018-03-14|work=Reuters|accessdate=2018-03-16}}</ref> Stranka je bila ustanovljena kot lokalna stranka, s katero je Šarec leta 2014 zmagal na lokalnih volitvah in postal župan [[Občina Kamnik|Občine Kamnik]]. Leta [[2017]] se je Šarec odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah, kjer je v drugem krogu zaostal za dotedanjim predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Ob tem je napovedal nastop na državnozborskih volitvah junija naslednje leto. Stranka se je v parlament prebila kot druga največja stranka in osvojila 13 poslanskih mest. Po tem, ko predsednik največje parlamentarne stranke SDS [[Janez Janša]] ni sprejel mandata za sestavo vlade, je [[Vodja države|predsednik države]] [[Borut Pahor|Pahor]] mandat za sestavo vlade podelil [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]]. Ta je s še štirimi strankami sestavil [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. septembra 2018. Šarčeva vlada je bila prva manjšinska v zgodovini Slovenije. Po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade in posledičnem padcu vlade se stranka ni odločila za vstop v [[14. vlada Republike Slovenije|vlado Janeza Janše]] in odšla v opozicijo. Na evropski ravni je bila stranka članica [[ALDE|Stranke zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka izpadla iz parlamenta.<ref name=":1"/><ref name=":2"/> 7. junija 2022 je bila na kongresu LMŠ s 97 odstotki glasov nato izglasovana pripojitev h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], zmagovalni stranki teh državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|date=2022-06-08|accessdate=2022-06-08|website=[[RTVSLO]]}}</ref> == Zgodovina == === Začetki na lokalni ravni === [[Marjan Šarec]], nekdanji novinar, igralec in komik,<ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-poll/anti-elite-slovene-presidential-candidate-seen-running-for-parliament-after-narrow-loss-idUSKBN1DD1KW|title=Anti-elite Slovene presidential candidate seen running for...|date=2017-11-13|work=Reuters|accessdate=2018-03-16}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/zabavljac-ki-se-je-zresnil.html|title=Portret tedna: Marjan Šarec|work=www.delo.si|accessdate=2018-03-16|archive-date=2018-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180128130242/http://www.delo.si/sobotna/zabavljac-ki-se-je-zresnil.html|url-status=dead}}</ref> je ustanovil stranko (sprva '''Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik''') v svojem prvem županskem mandatu za udeležbo na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]].<ref name=":4" /> === Pojav na državnem nivoju === Šarec je nastopil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], kjer se je uvrstil v drugi krog in tesno izgubil proti dotedanjemu predsedniku, [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]]. Potem ko je napovedal udeležbo na državnozborskih volitvah, se je v javnomnenjskih raziskavah njegova stranka večkrat zavihtela na prvo mesto. Bolj kot so se bližale volitve, bolj ji je primat v raziskavah prevzemala stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].{{Navedi vir}} Stranka je med kampanjo zagovarjala uvedbo preferenčnega glasovanja, dvig parlamentarnega praga, reformo zdravstvenega sistema in razširitev [[Jedrska elektrarna Krško|jedrske elektrarne Krško]]. Zavzemala se je proti [[Privatizacija|privatizaciji]] strateških podjetij in za zmanjševanje javnega dolga.{{Navedi vir}} Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka prejela 12,6 % glasov in s tem 13 poslanskih mest. Skupaj s [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in s podporo [[Levica (politična stranka)|Levice]] je oblikovala [[13. vlada Republike Slovenije|13. slovensko vlado]], katere predsednik je bil Šarec.{{Navedi vir}} Na evropskem nivoju se je stranka vključila v zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE). Za nastop na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah maja 2019]], ki bo prvi nastop te stranke na evropskih volitvah, se je dogovarjala za skupno listo s SAB in SMC. Februarja 2019 je Šarec na sestanku povedal Alenki Bratušek in Miru Cerarju, da namerava na evropskih volitvah osnovati samostojno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste LMŠ-ja za evropske volitve je novinarka Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/nosilka-liste-lms-ja-za-evropske-volitve-je-novinarka-irena-joveva/481690|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> Po odstopu Marjana Šarca z mesta [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] in posledičnemu padcu vlade, je stranka pristala v opoziciji, saj se ni udeležila koalicijskih pogajanj s Slovensko demokratsko stranko. Šarec je ob odstopu zagovarjal predčasne volitve in kasneje predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] večkrat pozval k odstopu. Oktobra 2020 je LMŠ z opozicijskimi strankami SD, Levica in SAB oblikovala t. i. ''[[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]]'', ki je želela do [[Volitve|volitev]] prevzeti oblast in za [[Tehnični mandatar|tehničnega mandatarja]] postaviti [[ekonomist]]a [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Poimenovanje Koalicija ustavnega loka je norčevanje iz ustavne ureditve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-poimenovanje-koalicija-ustavnega-loka-je-norcevanje-iz-ustavne-ureditve/538418|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> 15. decembra 2020 je Šarec sporočil, da bo stranka za mandatarja podprla Karla Erjavca.<ref>{{Navedi tvit |user=sarecmarjan |number=1338754568180682757 |title=Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. [...] |date=2020-12-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Organi DeSUS-a bodo v četrtek odločali o morebitnem izstopu iz koalicije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-desus-a-bodo-v-cetrtek-odlocali-o-morebitnem-izstopu-iz-koalicije/545735|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref> Predsednik republike Borut Pahor je v začetku leta 2021 dvakrat organiziral srečanje predsednikov parlamentarnih strank (drugič tudi z zdravstveno stroko), ki bi zmanjšalo razhajanje med strankami. Šarec je povabilo na pogovore obakrat zavrnil, poleg njega tudi [[Luka Mesec]] iz stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor po srečanju zadovoljen. Janša: Težko rečem, da je bil pogovor uspešen. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pahor-bo-s-predsedniki-strank-iskal-izhod-iz-krize-546515|website=siol.net|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Pogodba z AstraZeneco naj bi bila slaba, nekdo bo moral odgovarjati|url=https://www.24ur.com/novice/korona/pahor-s-predsedniki-strank-in-stroko-o-strategiji-boja-z-epidemijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(V ŽIVO) Luka Mesec zavrnil vabilo Boruta Pahorja – Tudi poslanka LMŠ Jerca Korče odgovraja na kratko: “Ne” – TOPNEWS.si|url=http://topnews.si/2021/03/16/v-zivo-novinarska-konferenca-levice-in-izjava-za-medije-poslanke-lms/|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI|archive-date=2021-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316100338/http://topnews.si/2021/03/16/v-zivo-novinarska-konferenca-levice-in-izjava-za-medije-poslanke-lms/|url-status=dead}}</ref> Šarec je ob tem v odgovoru predsedniku Pahorju navedel: ''"Stroka naj dobi priložnost svoja videnja predstaviti celotni politiki, ne zgolj njenemu vrhu, predvsem pa naj jih ima priložnost predstaviti ljudem. In to v državnem zboru, ne pa umaknjena v dvorec na Brdo."''<ref>{{Navedi splet|title=Ne za zaprtimi vrati, pač pa javno in za javnost! Odgovor Marjana Šarca na povabilo predsednika republike na posvet o epidemiji|url=https://www.strankalms.si/ne-za-zaprtimi-vrati-pac-pa-javno-in-za-javnost/|website=Stranka LMŠ|date=2021-03-11|accessdate=2021-03-22|language=sl-SI|first=Matej|last=Špehar|archive-date=2021-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311140515/https://www.strankalms.si/ne-za-zaprtimi-vrati-pac-pa-javno-in-za-javnost/|url-status=dead}}</ref> Stranka je predlagala ustavno obtožbo zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 4. septembra 2021 je stranka ustanovila svoj podmladek [[LMŠ UPI]]. Za predsednika je bil izvoljen poslanec [[Nik Prebil]], za podpredsednico pa Špela Trobec.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen podmladek LMŠ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/ustanovljen-podmladek-lms/592937|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UPI podmladek|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/upi-podmladek/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2022-06-10|language=sl-SI|archive-date=2022-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610095508/https://www.strankalms.si/o-stranki/upi-podmladek/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka LMŠ ustanovila podmladek – organizacijo UPI|url=https://www.strankalms.si/stranka-lms-ustanovila-podmladek-organizacijo-upi/|website=Stranka LMŠ|date=2021-09-04|accessdate=2022-06-10|language=sl-SI|archive-date=2022-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610095101/https://www.strankalms.si/stranka-lms-ustanovila-podmladek-organizacijo-upi/|url-status=dead}}</ref> === Izpad iz parlamenta in ukinitev === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 24. aprila 2022]] je stranka osvojila 43.731 oz. 3,72 % glasov in tako ostala pod parlamentarnim pragom.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Marjan Šarec odstopa ni ponudil, je pa podpredsednica stranke [[Tina Heferle]] izrazila razočaranje nad "katastrofalnim porazom".<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle: Rezultat LMŠ je katastrofalen poraz za vse nas|url=https://siol.net/novice/slovenija/tina-heferle-rezultat-lms-ja-je-katastrofalen-poraz-za-vse-nas-578095|website=siol.net|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpredsednik SD Pikalo odstopil. Poslanka LMŠ: Nekateri bi morali reči mea culpa|url=https://www.vecer.com/slovenija/podpredsednik-sd-jernej-pikalo-odstopil-in-sporocil-volilni-rezultat-je-slab-10280519|website=www.vecer.com|date=2022-04-26|accessdate=2022-04-27|language=sl-si}}</ref> Kljub izpadu iz državnega zbora pa je mandatar 15. vlade Republike Slovenije k sodelovanju v vladi povabil tudi Marjana Šarca, ki je nato zasedel mesto ministra za obrambo. Poleg tega je bilo nekaj članov imenovanih na mesta državnih sekretarjev. 8. junija 2022 je zbor članstva stranke s 97 odstotki glasov podprl priključitev LMŠ k stranki [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Poslanska skupina == ''Glej stran: [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca]]'' ==== Menjave poslancev ==== * 14. februarja 2019 je z mesta poslanca odstopil [[Darij Krajčič]], poslanec LMŠ. Odstopu je botrovala afera s krajo [[sendvič]]a v trgovini blizu DZ. Na poslanskem mestu ga je zamenjal [[Nik Prebil]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec LMŠ odstopil, ker je ukradel sendvič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/odstopil-poslanec-lms-490326|website=siol.net|accessdate=2020-05-02|language=sl}}</ref> Število poslancev v poslanski skupini je ostalo nespremenjeno. * Ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] je mandat prenehal tedanjemu predsedniku vlade [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko [[Karla Urh|Karlo Urh]]. * Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal ministru za javno upravo [[Rudi Medved|Rudiju Medvedu]] iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko [[Nina Maurovič|Nino Maurovič]]. * 15. maja 2020 je iz [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]] v poslansko skupino LMŠ prestopil [[Jani Möderndorfer]]. LMŠ je tako tvorila poslansko skupino s 14 poslanci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/moederndorfer-zapustil-poslansko-skupino-smc-ja-in-se-pridruzil-lms-jevi/523933| title=Möderndorfer zapustil poslansko skupino SMC-ja in se pridružil LMŠ-jevi |date=2020-05-15 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-15}}</ref> == Ministri v vladah == {| class="wikitable" !Vlada !Minister ! !Funkcija !Ministrstvo !Mandat !Predsednik stranke !Predsednik vlade |- ! rowspan="5" |[[13. vlada Republike Slovenije|13.]] |<center>'''[[Rudi Medved]]'''</center> |[[Slika:Rudi_Medved-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo]] |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |13. september 2018-13. marec 2020 | rowspan="5" |<center>'''<small>[[Marjan Šarec]]</small>''' </center> ! rowspan="5" |[[Slika:Marjan_Šarec_in_Logatec_2017.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Marjan Šarec]] |- |<center>'''[[Andrej Bertoncelj]]'''</center> |[[Slika:Andrej_Bertoncelj-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]] |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |13. september 2018-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Boštjan Poklukar]]'''</center> |[[Slika:Boštjan_Poklukar-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |13. september 2018-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Aleš Šabeder]]'''</center> | |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |8. marec 2019-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Samo Fakin]]'''</center> |[[Slika:Samo_Fakin-za_splet.jpg|sredina|brezokvirja|150px]] |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |13. september 2018-8. marec 2019 |} == Organi stranke == [[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|sličica|[[Marjan Šarec]], predsednik stranke]]Sestav vodstva stranke ob ukinitvi: * '''Predsednik:''' Marjan Šarec * '''Podpredsednika:''' Jerca Korče in Igor Žavbi * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Brane Golubović]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Jerca Korče * '''Generalni sekretar:''' Tomaž Simetinger * '''Izvršilni odbor:''' 4 člani * '''Nadzorni odbor:''' 3 članov == Kritike in kontroverze == === Afera Kralj === [[28. avgust]]a [[2019]] je v javnost prišla vest, da naj bi generalni sekretar stranke [[Brane Kralj]] lobiral, da bi bil nekdanji evropski poslanec [[Igor Šoltes]] izbran na razpisu za direktorja podjetja [[Uradni list Republike Slovenije|Uradni list]].<ref name="rtvslo.si">{{Navedi splet|title=Generalni sekretar LMŠ-ja lobiral, da bi Igor Šoltes postal direktor Uradnega lista?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/generalni-sekretar-lms-ja-lobiral-da-bi-igor-soltes-postal-direktor-uradnega-lista/498064|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-31|language=sl}}</ref> Kralj je osebno poklical predsednico nadzornega sveta Uradnega lista [[Irena Prijović|Ireno Prijović]] ter ji rekel, da država pričakuje imenovanje Šoltesa na to mesto, prav tako naj bi želel poročanje o kadrovskem postopku brez vednosti SDH.<ref name="rtvslo.si"/> Kralj je sporočil, da je s klicem želel le omeniti, "''da bi bil Igor Šoltes lahko dober kandidat za direktorja Uradnega lista."'' Nadalje je obžaloval, da je Prijovićeva to razumela kot pritisk. Predsednik stranke Marjan Šarec, ki za klic naj ne bi vedel, je do naslednjega dne zahteval njegova pojasnila. Naslednji dan je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da Kralj ne bo več opravljal funkcije sekretarja stranke LMŠ.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Brane Kralj ne bo več generalni sekretar LMŠ-ja. Za klic nisem vedel.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-brane-kralj-ne-bo-vec-generalni-sekretar-lms-ja-za-klic-nisem-vedel/498087|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-31|language=sl}}</ref> === Sendvič === Februarja 2019 je poslanec LMŠ [[Darij Krajčič]] odstopil s poslanske funkcije za tem, ko je na seji odbora za kmetijstvo podal anekdoto glede kraje sendviča iz trgovine. Po njegovih besedah se je za krajo odločil po dolgem čakanju pred blagajno, kasneje pa pojasnil, da naj ne bi šlo za krajo temveč za "družbeni eksperiment" in da naj bi za izdelek kasneje tudi plačal.<ref>{{Navedi splet|title=Afera sendvič odnesla Krajčiča: "Naredil je nedopustno dejanje, odstop edina možnost"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-sendvic-odnesla-krajcica-naredil-je-nedopustno-dejanje-odstop-edina-moznost/480044|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> === Koronavirus === Stranka in predsednik Marjan Šarec sta bila deležna več kritik glede ukrepanja v prvem valu epidemije koronavirusa. Nova, [[14. vlada Republike Slovenije]] je Šarcu očitala, da s svojo vlado ni zagotovil dovoljšnje opreme zaščitne opreme in respiratorjev, ki jih je država potrebovala v času epidemije. [[13. vlada Republike Slovenije|Šarčeva vlada]] je po mnenju naslednikov napačno ocenila situacijo in prepozno ukrepala glede samozaščitnih ukrepov; direktorica [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] [[Nina Pirnat]] za iz tujine vračajoče se potnike z bolezenskimi znaki ni svetovala zaščitnih ukrepov in mask, trdila je, da je za prenos virusa potreben tesnejši stik in teden dni pred razglašeno epidemijo zagotavljala, da ''“V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa."''<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upamo, da jo bomo preprečili«|url=https://www.mladina.si/196424/v-sloveniji-se-zdalec-nimamo-epidemije-koronavirusa-in-upamo-da-jo-bomo-preprecili/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izjava dneva: Ko je Šarec vodil vlado, mi je, ko sem se vračal iz Kitajske, svetoval naj delam normalno dalje, zdaj pa bi rad bil pameten glede komunikacije!" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/izjava-dneva-ko-je-sarec-vodil-vlado-mi-je-ko-sem-se-vracal-iz-kitajske-svetoval-naj-delam-normalno-dalje-zdaj-pa-bi-rad-bil-pameten-glede-komunikacije/|date=2020-10-15|accessdate=2020-10-24|language=sl-SI|archive-date=2020-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025194741/https://nova24tv.si/slovenija/politika/izjava-dneva-ko-je-sarec-vodil-vlado-mi-je-ko-sem-se-vracal-iz-kitajske-svetoval-naj-delam-normalno-dalje-zdaj-pa-bi-rad-bil-pameten-glede-komunikacije/|url-status=dead}}</ref> Poslanka LMŠ [[Lidija Divjak Mirnik]] je na [[Twitter]]ju objavila ''"V jeseni "bomo baje" tudi v šolah imeli 2 val. Ali so @vladaRS jasnovidci ali preprosto STRAŠIJO LJUDI! Zakaj že? #kakodolgoše"''. Poslanec LMŠ [[Jani Möderndorfer]] je na seji državnega zbora, 26. maja 2020, snel zaščitno masko rekoč "jaz tega ne bom več nosil!". Ob tem je dodal, da se Nacionalni inštitut za javno zdravje RS "dela norce", saj da je vlada preklicala epidemijo. Pozval je predsednik državnega zbora, da poslanci prevzamejo pravila, kakšen bo red v parlamentu in ne NIJZ.<ref>{{Navedi splet|title=Möderndorferju je prekipelo: Jaz tega več ne bom nosil #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-ima-vsega-dovolj-jaz-tega-vec-ne-bom-nosil-video-526276|website=siol.net|accessdate=2020-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj poslanec Möderndorfer v poslanski klopi ne nosi maske? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-poslanec-moderndorfer-v-poslanski-klopi-ne-nosi-maske-video-529942|website=siol.net|accessdate=2020-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vroče v DZ: Möderndorferju prekipelo zaradi maske, Trček o nadnaravnih sposobnostih predsednika Zorčiča|url=https://www.vecer.com/slovenija/vroce-v-dz-moederndorferju-prekipelo-zaradi-maske-trcek-o-nadnaravnih-sposobnostih-predsednika-zorcica-10175067|website=www.vecer.com|date=2020-05-26|accessdate=2020-11-19|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ko maske padajo v parlamentu|url=https://www.mladina.si/198661/ko-maske-padajo-v-parlamentu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-19}}</ref> === Ostalo === Šarec je septembra 2018 za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenoval [[Damir Črnčec|Damirja Črnčca]]. Črnčec je bil predhodno blizu stranki SDS in je v [[10. vlada Republike Slovenije|drugi Janševi vladi]] služil kot vodja [[SOVA|SOVE]], pred tem pa skoraj dve desetletji vodil OVS, kamor je bil imenovan v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]]. Prav tako je Črnčec leta 1994 protestiral v podporo Janezu Janši v luči [[Afera Depala vas|afere Depala vas]], po odhodu Janše v zapor pa je vodil ''Odbor 2014'', ki je s protesti pred stavbo ljubljanskega sodišča pozival k Janševemu izpustu. Črnčec je bil sicer znan po kontroverznih izjavah v javnosti "proti Islamu, migrantom, levičarjem in vsemu ostalemu, kar naj bi ogrožalo belo in krščansko Evropo", kot jih je opisal časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Ob imenovanju se je Šarec skliceval na strokovnost: "združujem strokovnjake".<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Damir Črnčec problem za Marjana Šarca|url=https://www.dnevnik.si/1042839725|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14|archive-date=2019-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211143451/https://www.dnevnik.si/1042839725|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Šarec in LMŠ v bran Črnčecu, peticijo podpisalo že tri tisoč ljudi|url=https://siol.net/novice/slovenija/sarec-in-lms-v-bran-crncecu-peticijo-proti-drzavnemu-sekretarju-podpisalo-ze-tri-tisoc-ljudi-477961|website=siol.net|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Imenovanje Črnčeca za državnega sekretarja buri duhove|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9bc407be848/imenovanje-crnceca-razburilo-del-javnosti-in-politike-sarec-se-do-njegovih-preteklih-stalisc-ne-zeli-opredeljevati|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Šarec v svoj kabinet vzel dolgoletnega Janševega zaupnika|url=https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-je-sarec-v-svoj-kabinet-vzel-dolgoletnega-jansevega-zaupnika-477731|website=siol.net|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> Šarec je kasneje pojasnil "[...] da nestrpnosti ne toleriramo, bo veljalo tudi v bodoče. Črnčec je s tem seznanjen, in če bo ravnal drugače in v neskladju s tem, bo v tistem trenutku odstavljen".<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Nestrpnosti ne toleriramo. Če bo Črnčec ravnal drugače, bo odstavljen.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-nestrpnosti-ne-toleriramo-ce-bo-crncec-ravnal-drugace-bo-odstavljen/465946|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> Imenovanje je pobudilo peticijo za odstranitev Črnčca z vladnega položaja.<ref name=":0" /> Šarcu je bilo februarja 2019 očitano, da naj bi neprimerno posredoval pri kadrovskih odločitvah SOVE, da bi zagotovil zaposlitev domnevne dolgoletne znanke, ki naj bi bila nekdanja uradnica Občine Kamnik, s katero naj bi bil vpleten tudi v razmerje. Šarec je očitke zanikal. Na Občini Kamnik so med tem potrdili, da omenjana oseba v zadnjih 20 letih ni bila zaposlena kot občinska uslužbenka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/marjan-sarec-zanika-posredovanje-pri-zaposlitvi-na-sovi.html|title=Marjan Šarec zanika posredovanje pri zaposlitvi na Sovi|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Koalicija [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] je LMŠ očitala sprenevedanje, ko je LMŠ z nekaterimi opozicijskimi strankami novi vladi očitala kadrovanje in spodkopavanje neodvisnosti nekaterih državnih institucij.<ref>{{Navedi splet|title=Zahtevamo izredno sejo državnega zbora: vladno kadrovanje je zaznamovalo prvi val epidemije in poletje domnevnih priprav na drugi val. Vsaj zdaj naj bo dovolj.|url=https://www.strankalms.si/zahtevamo-izredno-sejo-drzavnega-zbora-vladno-kadrovanje-je-zaznamovalo-prvi-val-epidemije-in-poletje-domnevnih-priprav-na-drugi-val-vsaj-zdaj-naj-bo-dovolj/|website=Stranka LMŠ|date=2020-10-21|accessdate=2020-11-18|language=sl-SI|first=Matej|last=Špehar|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128233023/https://www.strankalms.si/zahtevamo-izredno-sejo-drzavnega-zbora-vladno-kadrovanje-je-zaznamovalo-prvi-val-epidemije-in-poletje-domnevnih-priprav-na-drugi-val-vsaj-zdaj-naj-bo-dovolj/|url-status=dead}}</ref> Šarec je namreč pred volitvami dejal, da če hoče ''"Kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave"'' in ''"Če nimaš pravih ljudi na pravem mestu, boš težko delal."'' Prav tako je Šarec nekaterim institucijam (med njimi SDH) očital preveliko neodvisnost.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/opozicija-vladi-ocita-brutalno-kadrovanje-ta-odgovarja-vse-je-zakonito.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija: Gre za brutalno kadrovanje, vlada: zakonito in nujno|url=https://zurnal24.si/slovenija/opozicija-gre-za-brutalno-kadrovanje-vlada-zakonito-in-nujno-356068|website=zurnal24.si|accessdate=2020-11-18|language=sl}}</ref> == Volitve == {| class="wikitable sortable" ! colspan="2" |Volitve !Mesto !Število glasov !Odstotek !Število mandatov !Opomba |- ! rowspan="2" |[[2017]] | rowspan="2" |[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|Predsedniške volitve 2017]] | rowspan="2" |2. |'''1. krog:''' 186.235 |24,76 % | rowspan="2" |<center>/</center> | rowspan="2" |Kandidat stranke je bil [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve predsednika RS - leto 2017|url=https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-predsednika-rs/volitve-predsednika-rs-leto-2017|website=Državna volilna komisija|accessdate=2020-11-18|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121234746/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-predsednika-rs/volitve-predsednika-rs-leto-2017|url-status=dead}}</ref> |- |'''2. krog:''' 334.239 |46,91 % |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="2" |[[2018]] |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Državnozborske volitve 2018]] |2. |112.250 |12,60 % |{{composition bar|13|90|hex=#005AAB}} | |- |[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|Lokalne volitve 2018]] |9.* |19.217 |2,48 % |'''Župani'''{{composition bar|0|212|hex=#005AAB}}'''Občinski/mestni svetniki'''{{composition bar|53|2750|hex=#005AAB}}<br /> |*glede na število svetnikov<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/zbirni_podatki.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-08-31|archive-date=2019-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902100501/http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/zbirni_podatki.html|url-status=dead}}</ref> |- ! colspan="7" | |- ![[2019]] |[[Volitve v Evropski parlament 2019|Evropske volitve 2019]] |3. |74.431 |15,44 % |{{composition bar|2|8|hex=#005AAB}} |Izvoljena evropska poslanca:<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-08-31|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> * [[Irena Joveva]] * [[Klemen Grošelj]] |- ! colspan="7" | |- ![[2022]] |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Državnozborske volitve 2022]] |6. |43.731 |3,72 % |{{composition bar|0|90|hex=#005AAB}} | |} == Vidnejši člani stranke == * [[Marjan Šarec]], predsednik in ustanovitelj stranke, nekdanji predsednik vlade * [[Brane Golubović]], poslanec in vodja poslanske skupine *[[Damir Črnčec]], državni sekretar za nacionalno varnost premiera Marjana Šarca * [[Irena Joveva]], nekdanja novinarka, evropska poslanka * [[Klemen Grošelj]], evropski poslanec * [[Rudi Medved]], poslanec in nekdanji minister za javno upravo * [[Tina Heferle]], poslanka, podpredsednica stranke in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije (2018-2022) *[[Boštjan Poklukar]], nekdanji minister za notranje zadeve == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca]] * [[Politika Slovenije]] ==Sklici== {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Marjan Šarec]] g046t39jqccr5dughyvtdfawv6adszk Modul:Language/data/iana languages 828 462352 6773117 6753506 2026-11-01T10:57:56Z A09 188929 pos. po https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/reports/Issue%2010%20October%202026%20ISO%20639%20MA%20newsletter.pdf 6773117 Scribunto text/plain -- File-Date: 2026-10 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestijsko"}, ["af"] = {"afrikansko"}, ["ak"] = {"akansko"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko", "bengalsko"}, ["bo"] = {"standardno tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "starocerkvenoslovansko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"dzonka"}, ["ee"] = {"evensko"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperanto"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaranijsko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"hevsko"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hiri motu"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitsko", "haitskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herero"}, ["ia"] = {"interligva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"interlingve", "interlingve"}, ["ig"] = {"igboško"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"kikujsko", "kikujsko"}, ["kj"] = {"kvanjama", "kvanjama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko", "grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"kanursko"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško", "kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "luksemburško"}, ["lg"] = {"ganda", "ganda"}, ["li"] = {"limburško", "limburško", "limburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubakatangsko"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"ndongsko"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flemsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"njansko", "čevsko", "čičevsko"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"anašinabsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko", "orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžabsko"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko", "paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"rundsko"}, ["ro"] = {"romunsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"ruandsko"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotijsko"}, ["su"] = {"Sundanese"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tonško"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"conško"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"Volapük"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"džuansko"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arberetsko"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstronezijski jeziki"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"zahodnoabnaško"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Wagama", "Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"ambonskomalajsko"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"baharnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"ačejsko"}, ["acf"] = {"Saint Lucian Creole French"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"vzhodnoacipsko"}, ["acq"] = {"Ta'izzi-Adeni Arabic"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hejaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"dofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"adamorobsko znakovno"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko", "adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"argentinsko znakovno"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"armensko znakovno"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"afgansko znakovno"}, ["afh"] = {"afrihilsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afro-seminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"ainujsko (Kitajska)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"Antigua and Barbuda Creole English"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko (Japonska)"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantinskoarabsko"}, ["ajs"] = {"alžirskojudovsko znakovno"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"angkolskobataško"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"Aklanon"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkinsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"amblonško"}, ["aln"] = {"gegovskoalbansko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"algonkinsko"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovskoalbansko"}, ["alt"] = {"južnoaltajsko"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantsko-kongovski jeziki"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"Pemon"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"apaško"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"levantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"jicarillskoapaško"}, ["apk"] = {"kajovskoapaško"}, ["apl"] = {"lipanskoapaško"}, ["apm"] = {"mescalerskoapaško"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"alakalufanski jeziki"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"algonski jeziki"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"aramejsko (700-300 pr. n. št.)", "cesarskoaramerjsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"Arabana"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"aravkansko", "aravkansko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetno"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine", "Nakoda Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"ameriško znakovno"}, ["asf"] = {"avstralsko znakovno"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"alžirsko znakovno"}, ["asq"] = {"avstrijsko znakovno"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "leoneškoastursko", "astursko", "leoneško"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"avstralskoaboridžinsko znakovno"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Mand", "Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw", "Nehirowimowin"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"aravkanski jeziki"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"Eastern Egyptian Bedawi Arabic"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"aravakanski jeziki"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"južnoajmarsko"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"osrednjeamarsko"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"uto-azteški jeziki"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"bahamskokreolskoangleško"}, ["bai"] = {"bamilekejsko"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"basa"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"tobskobataško"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"zahodnocentralnobandaško"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaločijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"osrednjebikolsko"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedža", "bedža"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"bemba"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"britansko znakovno"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"bankorsko znakovno"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"Balti"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobaločijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobaločijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkansko gagavško turško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"bohtanskoneoaramejsko"}, ["bho"] = {"bodžpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edo", "edo"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"srednjejužnobandaško"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"južnokatanduaneškobikolsko"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"bilmskokanursko"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantu"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli-Mufu"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"bamaško znakovno"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"bandaškomalajsko"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Karian", "Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"bolgarsko znakovno"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"bengkalsko znakovno"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžbakansko"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"Brahui"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"brunejskobisavsko"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"dairijskobataško"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"bakanskomalajsko"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"mandailinskobataško"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"rinconadskobikolsko"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"simalungunskobataško"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"karskobataško"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"alaškobataško"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"bolivijsko znakovno"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskoburjatsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"ruskoburjatsko"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"kitajskoburjatsko"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"bataško"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"Bilin", "Blin"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"brazilsko znakovno"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriški indijanski jeziki"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"karibsko"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"čibčanski jeziki"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaški jeziki"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaški jeziki"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadski jeziki"}, ["cdd"] = {"kadoški jeziki"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"mindonškokitajsko"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"čadsko znakovno"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Laoktu Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibčevsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"činuško"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"trukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko (Rusija)"}, ["chn"] = {"činuško žargonsko"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"čipevsko", "čipevsko"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"osrednjekurdsko"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čajkavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin", "Tsilhqot’in"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"klalamsko"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["cls"] = {"klasičnosanskrtsko"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"Chulym"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"camsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinsko"}, ["cmo"] = {"osrednjemnonško"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko in pidžini"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko in pidžini"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko in pidžini"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"otoškokaribsko"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"južnovzhodnokrijsko"}, ["crk"] = {"planjavskokrijsko"}, ["crl"] = {"severnovzhodnokrijsko"}, ["crm"] = {"losovskokrijsko"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko in pidžini"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"katalansko znakovno"}, ["csd"] = {"čiangmajsko znakovno"}, ["cse"] = {"češko znakovno"}, ["csf"] = {"kubansko znakovno"}, ["csg"] = {"čilensko znakovno"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"kitajsko znakovno"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"kolumbijsko znakovno"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"hrvaško znakovno"}, ["csr"] = {"kostariško znakovno"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudanski jeziki"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"močvirskokrijsko"}, ["csx"] = {"kamboško znakovno"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"severnokatanduaneškobikolsko"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"gozdnokrijsko"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"Knaanic"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Moi-Wadea", "Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"dekansko"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["del"] = {"delavarsko"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slavey"}, ["dep"] = {"pidžinskodelawarsko"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"Southern Dagaare"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenang", "Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"severnodagarsko"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"dogri (posamezen jezik)"}, ["dgr"] = {"dogrib"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinka"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejski jeziki"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"severnodonško"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogri"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"dominikansko znakovno"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"duala"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050-1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyl"] = {"butansko znakovno"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"diula"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"Emilian"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egipčanski jeziki"}, ["egy"] = {"staroegipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuk"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti", "Nathembo"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"epigrafskomajevsko"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnonenško"}, ["enh"] = {"tundrskonenško"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"aherijskogondijsko"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"egipčansko znakovno"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"osrednjesibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eskimsko-aleutski jeziki"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovski jeziki"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondovsko"}, ["ext"] = {"estremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fangijsko"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"Fala"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"zahodnoalbajskobikolsko"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"flipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"Tornedalen Finnish", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fjs"] = {"fidžijsko znakovno"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"Kven Finnish"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoški jeziki"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "arpitansko"}, ["frq"] = {"Forak"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"finsko znakovno"}, ["fsl"] = {"francosko znakovno"}, ["fss"] = {"finsko-švedsko znakovno"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"zahodnosrednjeoromsko"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"severnogrebsko"}, ["gbp"] = {"bossangojskogbajsko"}, ["gbq"] = {"bozoumskogbajsko"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"zoroastrskodarijsko"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"gandruško znakovno"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"gbolojskogrebsko"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giz"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"Nanai"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermanski jeziki"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednjevisokonemško (ok. 1050-1500)"}, ["gml"] = {"nizkonemško"}, ["gmm"] = {"gbajščina-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"severnogondijsko"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"starovisokonemško (ok. 750-1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondi"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"južnogrebsko"}, ["grk"] = {"grški jeziki"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"osrednjegrebsko"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"barclayvillskogrebsko"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"gansko znakovno"}, ["gsg"] = {"nemško znakovno"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"gvatemalsko znakovno"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"jugozahodnogbajsko"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"grško znakovno"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"gvinejsko znakovno"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvičinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"severozahodnogbajsko"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"hansko"}, ["hab"] = {"hanojsko znakovno"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"vzhodnooromsko"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"haškokitajsko"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"južnohaidsko"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"severnohaidsko"}, ["hds"] = {"honduraško znakovno"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"fidžijskohindijsko"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himačalsko", "zahodnopaharsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"hongkonško znakovno"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"hieroglifskoluvijsko"}, ["hma"] = {"južnomašanskohmonško"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"osrednjehujšujskohmonško"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"vzhodnohujšujskohmonško"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"jugozahodnoguijanškohmonško"}, ["hmh"] = {"jugozahodnohujšujskohmonško"}, ["hmi"] = {"severnohujšujskohmonško"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"osrednjemašanskohmonško"}, ["hmn"] = {"hmonsko", "hmonsko"}, ["hmp"] = {"severnomašanskohmonsko"}, ["hmq"] = {"vzhodnokiandonškohmonško"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"južnokiandonškohmonško"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"zahodnomašanskohmonško"}, ["hmx"] = {"hmonško-mienski jeziki"}, ["hmy"] = {"južnoguijanškohmonško",}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnm"] = {"hainansko"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"karibskohindustansko"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokanski jeziki"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"hošiminsko znakovno"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"havajsko znakovno"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"madžarsko znakovno"}, ["hsl"] = {"havsko znakovno"}, ["hsn"] = {"šjanskokitajsko"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupa"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"havajskopidžinsko"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armenski jeziki"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"biharsko"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"islandsko znakovno"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiranski jeziki"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"idžo"}, ["ijs"] = {"jugovzhodno idžo"}, ["ike"] = {"vzhodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"inuitsko znakovno"}, ["ikt"] = {"zahodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"Imotong"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"indonezijsko znakovno"}, ["inm"] = {"Minaean"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"Iñapari"}, ["ins"] = {"indijsko znakovno"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"italijansko znakovno"}, ["isg"] = {"irsko znakovno"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"izraelsko znakovno"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italski jeziki"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judovskoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"Jamaican Creole English"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskoznakovno"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judovskoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"Lojban"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judovskogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"amamikonijsko znakovno"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"jordansko znakovno"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judovskopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judovskoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonski jeziki"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judovskoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judovsko-jemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško", "karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko", "kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kamba"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavi"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"manškokanursko"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Ngyian", "Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofanski jeziki"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"kurumbskokanareško"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"selangorsko znakovno"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasi"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko", "kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"kajovsko"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Kinnauri Pahari"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundu"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"severnokurdsko"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"osrednjekanursko"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"konkavsko (samostojen jezik)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"komi-permjaško"}, ["kok"] = {"konkavsko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"Kosraean"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Amako", "Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"Kpelle"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"Kinaray-A"}, ["krk"] = {"Kerek"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujski jeziki"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"gbajsko (Sudan)"}, ["krt"] = {"tumarijskokanursko"}, ["kru"] = {"Kurukh"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"južnokalinško"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"Kasiguranin"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"S'gaw Karen"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"Eastern Katu"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"kumansko (Papua Nova Gvineja)"}, ["kuf"] = {"Western Katu"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"Kepo'"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"Kumyk"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"Kutenai", "Ksanka", "Ktunaxa"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"Bagvalal"}, ["kvb"] = {"Kubu"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"korejsko znakovno"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"Dobel"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"Kerinci"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"Kola"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"Kwa"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwak'wala", "Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"Brunei"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"severnokmersko"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"Kalapuya"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"Kelon"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"Kikai"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"Kayeli"}, ["kzm"] = {"Kais"}, ["kzn"] = {"Kokola"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"južnosubansko"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"ladinsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"Lahnda"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"Lamba"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lak"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"Ladakhi"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"libonskobikolsko"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"libijsko znakovno"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"Luchazi"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"Lepcha"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"Lezghian"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfb"] = {"buu (Kamerun)"}, ["lfn"] = {"nova lingua franca"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Viet Nam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonesia)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"Lhokpu"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"Limbu"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"Kabras", "Lukabaras"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"Laki"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"Lakota"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"litvansko znakovno"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"Lauan"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"West Lembata"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"Lambadi"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"Lomaiviti"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"južnoosrednjebandaško"}, ["lnm"] = {"Pondi", "Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"Mongo"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"Lombo"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"Lozi"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"Laurentian"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"Larantuka Malay"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"burundsko znakovno"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"latvijsko znakovno"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"tibetansko znakovno"}, ["lso"] = {"laoško znakovno"}, ["lsp"] = {"panamsko znakovno"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"trinidadsko-tobagovsko znakovno"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"sejšelsko znakovno"}, ["lsy"] = {"mavricijsko znakovno"}, ["ltc"] = {"srednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"Luba-Lulua"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["luh"] = {"Leizhou Chinese"}, ["lui"] = {"Luiseño"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"Luimbi"}, ["lun"] = {"Lunda"}, ["luo"] = {"Luo (Kenya and Tanzania)", "Dholuo"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"Lushai"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"Luo (Cameroon)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"standardnolatvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"malavijsko znakovno"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"Luyana"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"Laz"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"Madurese"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"Magahi"}, ["mai"] = {"Maithili"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"Makasar"}, ["mam"] = {"Mam"}, ["man"] = {"Mandingo", "Manding"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"Masai"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"Molale"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"Sharanahua"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Soq"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"Maba (Chad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"malteško znakovno"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"Mandar"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"Meyah"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"Kedah Malay"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"Motu"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"Pattani Malay"}, ["mfb"] = {"Bangka"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"makasarskomalajsko"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"mehiško znakovno"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"Mbwela"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"Mawes"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"magarsko"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = { "Mwakai", "Mongol (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopoln prevod-- ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"Mogholi"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"Mòcheno"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"Eastern Mari"}, ["mhs"] = {"Buru (Indonesia)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"Ma'anyan"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami-Illinois"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"Mi'kmaq", "Micmac"}, ["mid"] = {"mandajsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"Minangkabau"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"Mískito"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"neoznačeno"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"Mixtepec Mixtec"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"Sauria Paharia"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"Mahali"}, ["mjy"] = {"Mahican"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"mon-kmerski jeziki"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"Kupang Malay"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"Momina"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"Hember Avu", "Amben", "Musar"}, ["mmj"] = {"Majhwar"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"Muna"}, ["mnc"] = {"Manchu"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"Manipuri"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"južnomnonško"}, ["mno"] = {"manobski jeziki"}, ["mnp"] = {"Min Bei Chinese"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"Mansi"}, ["mnu"] = {"Mer"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"Mon"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"Innu", "Montagnais"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavško"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"Mossi"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"Momuna"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"Tlazoyaltepec Mixtec"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"Moronene"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara"}, ["mrj"] = {"Western Mari"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"Maranao"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"Marind"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"jukatanskomajevsko znakovno"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"Moraid"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"Mombum"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"mongolsko znakovno"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"Munggui"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"Mednyj Aleut"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"Musi"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"več jezikov"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundski jeziki"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"kriksko"}, ["mut"] = {"Western Muria"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"Mamboru"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"obrobnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"Miyako"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"Marau"}, ["mvs"] = {"Massep"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"Mirandese"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"Marwari"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"Mentawai"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"Modang"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"Mbangala"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"Mozarabic"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"Huitepec Mixtec"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"Moma"}, ["mym"] = {"Me'en"}, ["myn"] = {"majevski jeziki"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"Mundurukú"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"madagaskarsko znakovno"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"samostansko znakovno"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"Mumuye"}, ["mzn"] = {"Mazanderani"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"mozambiško znakovno"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"Southern Nambikuára"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"indijansko znakovno"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"Min Nan Chinese"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko", "nama (Namibija)"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"Nyemba"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"namibijsko znakovno"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"osrednjenikobareško"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"Classical Nahuatl"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"severnokatanško"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"nikaragovsko znakovno"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaksonsko"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"Nduga"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"Eastern Ngad'a"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"Nedebang"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"nefamsko"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"neohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko",}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"Dhao"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"Ayiwo", "Äiwoo"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"transnovogvinejski jeziki"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"Tabasco Nahuatl"}, ["nhd"] = {"Chiripá", "Ava Guaraní"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"Tetelcingo Nahuatl"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"Morelos Nahuatl"}, ["nhn"] = {"osrednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"Temascaltepec Nahuatl"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"Northern Oaxaca Nahuatl"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"Nias"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofanski jeziki"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"južnonikobareško"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"Ninzo"}, ["nio"] = {"Nganasan"}, ["niq"] = {"Nandi"}, ["nir"] = {"Nimboran"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"Niuean"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"Nisa"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"Nalca"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"Orizaba Nahuatl"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"Nambya"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"Nogai"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack", "Lhéchelesem"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko (posamezni jeziki)"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"Noric"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"normansko"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopicensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"Northern Kalapuya"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"nigerijsko znakovno"}, ["nsk"] = {"Naskapi"}, ["nsl"] = {"norveško znakovno"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"Pedi", "Northern Sotho", "Sepedi"}, ["nsp"] = {"nepalsko znakovno"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"pomorsko znakovno"}, ["nss"] = {"Nali"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"Navut"}, ["nsx"] = {"Nsongo"}, ["nsy"] = {"Nasal"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"Northern Tepehuan"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijski jeziki"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"Nuer"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"nasarsko"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"klasičnonevarsko"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"srednjenevarsko"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"Nage"}, ["nxg"] = {"Ngad'a"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"Nafri"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"Nyamwezi"}, ["nyn"] = {"Nyankole"}, ["nyo"] = {"Nyoro"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"Nyungar"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"Nzima"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"Orok"}, ["oac"] = {"Oroch"}, ["oak"] = {"Noakhali", "Noakhailla"}, ["oar"] = {"staroaramejsko (do 700 pr. n. št.)"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabitsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"starocamsko"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzinsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohetitsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"ojratsko"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"osrednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.-16. stol.)"}, ["okn"] = {"Oki-No-Erabu"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.-9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"Livvi"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitvansko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojski"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratijsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotski jeziki"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonško"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"Ona"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetijsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"Opata"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"Oroqen"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"odijsko (posamezni jeziki)"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"Osage"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"Osing"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"Otuke"}, ["otw"] = {"ottavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"Old Tamil"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"Tagargrent"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovaližansko"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuanski jeziki"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"Pangasinan"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"Pampanga", "Kapampangan"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"Palauan"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"Pawnee"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"osrednjepamsko"}, ["pbt"] = {"južnopaštunsko"}, ["pbu"] = {"severnopaštunsko"}, ["pbv"] = {"Pnar"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"Piti"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"Plautdietsch"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"Peranakan Indonesian"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600-400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"Eastern Penan"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"Pfaelzisch"}, ["pga"] = {"Sudanese Creole Arabic"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"Primitive Irish"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"papuanskonovogvinejsko znakovno"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinski jeziki"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"Pima Bajo"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"pitcairnsko-norfolško"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"Powhatan"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"Pijin"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"Paekche"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"pakistansko znakovno"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"osrednji malajsko-polinezijski jeziki"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"Palaic"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"platojskomalgaško"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"Pambia"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"severnopumijsko"}, ["pmj"] = {"južnopumijsko"}, ["pml"] = {"lingua franca"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"Tuamotuan"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"zahodnopandžabsko"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"Pontic"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"Poqomam"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"Poqomchi'"}, ["poi"] = {"Highland Popoluca"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"Potawatomi"}, ["pov"] = {"Upper Guinea Crioulo"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"Polabian"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajsko-polinezijski jeziki"}, ["ppe"] = {"Baiyamo", "Papi"}, ["ppi"] = {"Paipai"}, ["ppk"] = {"Uma (Indonezija)"}, ["ppl"] = {"Pipil", "Nicarao"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"vzhodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"zahodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pra"] = {"prakritski jeziki"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"peruvijsko znakovno"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"Puri"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"providencijsko znakovno"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"iransko znakovno", "perzijsko znakovno"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"osrednjemalajsko"}, ["psg"] = {"penanško znakovno"}, ["psh"] = {"Southwest Pashai", "Southwest Pashayi"}, ["psi"] = {"Southeast Pashai", "Southeast Pashayi"}, ["psl"] = {"puertoriško znakovno"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"poljsko znakovno"}, ["psp"] = {"filipinsko znakovno"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"portugalsko znakovno"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"osrednjepaštunsko"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"Bambam"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"paragvajsko znakovno"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"Pazeh"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"K'iche'", "Quiché"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"South Bolivian Quechua"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"North Bolivian Quechua"}, ["qum"] = {"Sipacapense"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"Sacapulteco"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"klasičnokečuansko"}, ["qwe"] = {"kečuansko (družina)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"kaškajsko"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"Rajasthani"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"rapanujsko"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško", "cookovootoškomaorsko"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"Rahambuu"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"mirajskobikolsko"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"Rembong"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"Rer Bare"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"grškoromsko"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"bribrsko znakovno"}, ["rif"] = {"Tarifit"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"Riung"}, ["rjg"] = {"Rajong"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"Rama"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromansko"}, ["rmf"] = {"finskoromsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"Lomavren"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"romsko"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintskoromsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"romsko znakovno"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"brunško znakovno"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"Ronga"}, ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romanski jeziki"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Uma (Papuanska Nova Gvineja)", "Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"Romblomanon"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"Rongga"}, ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rrm"] = {"moriorsko"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rutensko", "rusinsko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"mirivonško znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"Ratahan"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"vlaško", "vlaško", "vlaško"}, ["ruq"] = {"meglenoromunsko"}, ["rut"] = {"Rutul"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"Yaeyama"}, ["ryu"] = {"osrednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"Meskwaki"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"južnoameriški indijanski jeziki"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališki jeziki"}, ["sam"] = {"samaritanskoaramejsko"}, ["san"] = {"sanskrtsko (makrojezik)"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"Samburu"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"Sasak"}, ["sat"] = {"Santali"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"Sawi"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"Hyolmo", "Helambu Sherpa"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey", "Dene Kedé"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"Sicel"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"Surubu"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"savdskoarabsko znakovno"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"Sened"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudanski jeziki"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt", "She shashishalhem"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"Seri"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"Selkup"}, ["sem"] = {"semitski jeziki"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Asaba", "Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"Sentani"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"francoskobelgijsko znakovno"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"južnoafriško znakovno"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"švicarskonemško znakovno"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovni jeziki"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"sierraleonsko znakovno"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"Tachelhit"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"Shilluk"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"Shan"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap", "Secwepemctsín"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"Tachawit"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"Akkala Sami"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"sjujski jeziki"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sino-tibetanski jeziki"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjc"] = {"Shaojiang Chinese"}, ["sjd"] = {"Kildin Sami"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"Kemi Sami"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarinsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"surjapursko"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"Senhaja De Srair"}, ["sjt"] = {"Ter Sami"}, ["sju"] = {"Ume Sami"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"sakalavskomalgaško"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovanski jeziki"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"švicarskoitalijansko znakovno"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"nizkosilezijsko"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"singapursko znakovno"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"Ma'ya"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"Samaritan"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"Sumbawa"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"Sanga (Democratic Republic of Congo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"Soninke"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"akansko"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajski jeziki"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"Songe"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"Sonsorol"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"Sepa (Papua New Guinea)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"južnopikensko"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albanski jeziki"}, ["sqk"] = {"albansko znakovno"}, ["sqm"] = {"Suma", "Dek"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sicilskoarabsko"}, ["sqs"] = {"šrilanško znakovno"}, ["sqt"] = {"Soqotri"}, ["squ"] = {"skvamsko"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudoreško"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidansko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi", "Tsuut'ina"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilo-saharski jeziki"}, ["ssb"] = {"Southern Sama"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"Balangingi", "Bangingih Sama"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"Shihhi Arabic"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Wia", "Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"špansko znakovno"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"švicarskofrancosko znakovno"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"sentinelsko"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"Saterfriesisch"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"Vincentian Creole English"}, ["sve"] = {"Serili"}, ["svk"] = {"slovaško znakovno"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"maorskokomorsko"}, ["swc"] = {"Congo Swahili"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"Swabian"}, ["swh"] = {"svahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"švedsko znakovno"}, ["swm"] = {"Samosa"}, ["swn"] = {"Sawknah"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"selonsko"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"Siang"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedski jeziki"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"Sylheti"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"al-sajidsko znakovno"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"Sula"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"solomonsko znakovno"}, ["szv"] = {"Isubu"}, ["szw"] = {"Sawai"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"Tabassaran"}, ["tac"] = {"Lowland Tarahumara"}, ["tad"] = {"Tause"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajski jeziki"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"Tamasheq"}, ["tar"] = {"Central Tarahumara"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"Atayal"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibeto-burmanski jeziki"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"Tubar"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"Turks And Caicos Creole English"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"Southeastern Tarahumara"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"Tulu"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"Terik"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"Tehuelche"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"Northern Tarahumara"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson", "Nłeʔkepmxcín", "Thompson River Salish"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan", "Tāłtān"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"Tahaggart Tamahaq"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"Tidikelt Tamazight"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"Tindi"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"Tiwi"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"temacinskoberbersko"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"Toku-No-Shima"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"Tsakhur"}, ["tks"] = {"Takestani"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"Tobelo"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"Klingon", "tlhIngan Hol"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"Tulehu"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"Talysh"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamajaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"Tamnim Citak"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judovskobabilonskoaramejsko (ok. 200-1200 pr. n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"Tippera"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"tokpisinsko"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"Tupinikin"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"Tunni"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"Copala Triqui"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"Trinidadian Creole English"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turški jeziki"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"Tunggare"}, ["tru"] = {"Turoyo", "Surayt"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"Tsakonian"}, ["tse"] = {"tunizijsko znakovno"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"Tshangla"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"turško znakovno"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"tajsko znakovno"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"tajvansko znakovno"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"tebulsko znakovno"}, ["tsz"] = {"Purepecha"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"Tektiteko"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"Tooro"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"severnotutčonsko"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"Muslim Tat"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijski jeziki"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguški jeziki"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvg"] = {"batavskokreolsko"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"timorskopidžinsko"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"Southwestern Tarahumara"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"Thracian"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"tarteško"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"Citak"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"tuvinsko"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"tanzansko znakovno"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"Tz'utujil"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"Central Atlas Tamazight"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"albajskobikolsko"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"Udihe"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"ufimsko"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"kaporsko znakovno"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"Ulch"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"Ulumanda'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa (Nikaragva)"}, --nepopoln prevod-- ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"Umbundu"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"nedoločeno"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Kobuka", "Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralski jeziki"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"Orya"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"Uspanteco"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"Urum"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"Veddah"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"flamsko znakovno"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"flamsko"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"Juxtlahuaca Mixtec"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"Moksela"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Võro"}, ["vot"] = {"Votic"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"moldavsko znakovno"}, ["vsl"] = {"venezuelsko znakovno"}, ["vsn"] = {"vedskosanskrtsko"}, ["vsv"] = {"valencijsko znakovno"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Yote", "Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"vakašanski jeziki"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"varajsko (Filipini)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"Warao"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"Wakhi"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"Waddar"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"zahodnobengalsko znakovno"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"Westphalien"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"Cameroon Pidgin"}, ["wet"] = {"Perai"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"Wichita"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"mvalijskokomorsko"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevaližansko"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vakiško"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"ndzvanskokomorsko"}, ["wnk"] = {"Wanukaka"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"gambijskovolofsko"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"Manombai"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"Wae Rana"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"varajsko (Avstralija)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"adilabadskogondijsko"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"Wu Chinese"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"Waxianghua"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"Aghwan"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško", "ojratsko"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"Kamas"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"starobolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"kuronsko"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"daško"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"edomitsko"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"malajskodajaško"}, ["xeb"] = {"Eblan"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"epi-olmeško"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"galindsko"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolski jeziki"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400 do 1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"Xinca"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"jeziki Indske doline"}, ["xiw"] = {"Shiwa"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"kenijsko znakovno"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"ligursko (starodavno)"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"Lusitanian"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"Elymian"}, ["xma"] = {"Mushungulu"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"malajsko znakovno"}, ["xmm"] = {"Manado Malay"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"moroško znakovno"}, ["xmt"] = {"Matbat"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"Antankarana Malagasy", "Tankarana Malagasy"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglo-normansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"severovzhodnotasmansko", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"jugovzhodnotasmansko"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"severnotasmansko", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"severozahodnotasmansko", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"jugozahodnotasmansko", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"Karakhanid"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"Sabaean"}, ["xsb"] = {"Sambal"}, ["xsc"] = {"skitsko"}, ["xsd"] = {"sidetsko"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey", "Dene Zhatié"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"Sherpa"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"sudovijsko"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"Transalpine Gaulish"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"tokarsko A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"Kunigami"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volskijsko"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"pisno ojratsko"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"Koropó"}, ["xxt"] = {"Tambora"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"Yámana"}, ["yah"] = {"Yazgulyam"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"zahodnojugursko"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"jilanskokreolsko"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"Yeniche"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"Yevanic"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yeri", "Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Tanda", "Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judovskoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"Northern Yukaghir"}, ["ykh"] = {"hamniganskomongolsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Iyasa", "Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Ulwa (Papuanska Nova Gvineja)", "Yaul"}, --nepopoln prevod-- ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yeli Dnye", "Yele", "Yeletnye", "Rossel"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"Mysian"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynb"] = {"jambensko"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"Naukan Yupik"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"Yonaguni"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"Yoron"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"Yupik languages"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"jugoslovansko znakovno"}, ["ysm"] = {"mjanmarsko znakovno"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"Sirenik Yupik"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judovskotripolitanskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"Yug"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"Southern Yukaghir"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"Yuracare"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"Zapotec"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"Ngazidja Comorian"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"Standard Moroccan Tamazight"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhk"] = {"kurdsko znakovno"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"Chinese (family)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"zimbabvejsko znakovno"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"Zigula"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"Koguryo"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"Krevinian"}, ["zkz"] = {"Khazar"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"East Slavic languages"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"Malay (individual language)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"South Slavic languages"}, ["zlw"] = {"West Slavic languages"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mbuun"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (jezikovna družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"zambijsko znakovno"}, ["zsm"] = {"standardnomalajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"brez jezikovne vsebine"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judovskotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"bemba"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"južnogondijsko"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"lionsko znakovno"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mrd"] = {"zahodnomagarsko"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duranškonahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"mirpurskopandžabsko"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"renneleško znakovno"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"kamba"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } 60o45zv5a1iy5mgzj4i0gvvadd58kvu 6773135 6773117 2026-11-01T11:29:43Z A09 188929 slovenjenje geografskih razločitev, označene z --nepopolni prevod-- 6773135 Scribunto text/plain -- File-Date: 2026-10 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestijsko"}, ["af"] = {"afrikansko"}, ["ak"] = {"akansko"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko", "bengalsko"}, ["bo"] = {"standardno tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "starocerkvenoslovansko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"dzonka"}, ["ee"] = {"evensko"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperanto"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaranijsko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"hevsko"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hiri motu"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitsko", "haitskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herero"}, ["ia"] = {"interligva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"interlingve", "interlingve"}, ["ig"] = {"igboško"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"kikujsko", "kikujsko"}, ["kj"] = {"kvanjama", "kvanjama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko", "grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"kanursko"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško", "kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "luksemburško"}, ["lg"] = {"ganda", "ganda"}, ["li"] = {"limburško", "limburško", "limburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubakatangsko"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"ndongsko"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flemsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"njansko", "čevsko", "čičevsko"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"anašinabsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko", "orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžabsko"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko", "paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"rundsko"}, ["ro"] = {"romunsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"ruandsko"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotijsko"}, ["su"] = {"Sundanese"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tonško"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"conško"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"volapiško"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"džuansko"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arberetsko"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstronezijski jeziki"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"zahodnoabnaško"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Wagama", "Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"ambonskomalajsko"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"baharnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"ačejsko"}, ["acf"] = {"svetolucijsko francoskokreolsko"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"vzhodnoacipsko"}, ["acq"] = {"Ta'izzi-Adeni Arabic"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hejaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"dofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"adamorobsko znakovno"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko", "adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"argentinsko znakovno"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"armensko znakovno"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"afgansko znakovno"}, ["afh"] = {"afrihilsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afro-seminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"ainujsko (Kitajska)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"Antigua and Barbuda Creole English"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko (Japonska)"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (Južni Sudan)"}, --nepopolni prevod-- ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantinskoarabsko"}, ["ajs"] = {"alžirskojudovsko znakovno"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"angkolskobataško"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"Aklanon"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkinsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"amblonško"}, ["aln"] = {"gegovskoalbansko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"algonkinsko"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovskoalbansko"}, ["alt"] = {"južnoaltajsko"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantsko-kongovski jeziki"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"Pemon"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (Indija)", "A'tong"}, --nepopolni prevod-- ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"apaško"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"levantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"jicarillskoapaško"}, ["apk"] = {"kajovskoapaško"}, ["apl"] = {"lipanskoapaško"}, ["apm"] = {"mescalerskoapaško"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"alakalufanski jeziki"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"algonski jeziki"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"aramejsko (700-300 pr. n. št.)", "cesarskoaramerjsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"Arabana"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"aravkansko", "aravkansko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazilija)"}, --nepopolni prevod-- ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetno"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonija)", "Arawá"}, --nepopolni prevod-- ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia)"}, --nepopolni prevod-- ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzanija)"}, --nepopolni prevod-- ["asb"] = {"Assiniboine", "Nakoda Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"ameriško znakovno"}, ["asf"] = {"avstralsko znakovno"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"alžirsko znakovno"}, ["asq"] = {"avstrijsko znakovno"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "leoneškoastursko", "astursko", "leoneško"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"avstralskoaboridžinsko znakovno"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Mand", "Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw", "Nehirowimowin"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"aravkanski jeziki"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"Eastern Egyptian Bedawi Arabic"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"aravakanski jeziki"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"južnoajmarsko"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["ayr"] = {"osrednjeamarsko"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"uto-azteški jeziki"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"bahamskokreolskoangleško"}, ["bai"] = {"bamilekejsko"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"basa"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"tobskobataško"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"zahodnocentralnobandaško"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaločijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"osrednjebikolsko"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigerija)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (Južni Sudan)"}, --nepopolni prevod-- ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (Južni Sudan)", "Bai"}, --nepopolni prevod-- ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedža", "bedža"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"bemba"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["bez"] = {"Bena (Tanzanija)"}, --nepopolni prevod-- ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"britansko znakovno"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"bankorsko znakovno"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"Balti"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobaločijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobaločijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkansko gagavško turško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"bohtanskoneoaramejsko"}, ["bho"] = {"bodžpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edo", "edo"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"srednjejužnobandaško"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (Južni Sudan)"}, --nepopolni prevod-- ["bln"] = {"južnokatanduaneškobikolsko"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"bilmskokanursko"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantu"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli-Mufu"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"bamaško znakovno"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"bandaškomalajsko"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Karian", "Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"bolgarsko znakovno"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"bengkalsko znakovno"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžbakansko"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"Brahui"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"brunejskobisavsko"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["btd"] = {"dairijskobataško"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"bakanskomalajsko"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"mandailinskobataško"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"rinconadskobikolsko"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"simalungunskobataško"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"karskobataško"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"alaškobataško"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"bolivijsko znakovno"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Etiopija)", "Borna (Etiopija)"}, --nepopolni prevod-- ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskoburjatsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"ruskoburjatsko"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"kitajskoburjatsko"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"bataško"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"Bilin", "Blin"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"nikaragovsko kreolskoangleško"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulavezi)"}, --nepopolni prevod-- ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"brazilsko znakovno"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriški indijanski jeziki"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"karibsko"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"čibčanski jeziki"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaški jeziki"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaški jeziki"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadski jeziki"}, ["cdd"] = {"kadoški jeziki"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"mindonškokitajsko"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"čadsko znakovno"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Laoktu Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibčevsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"činuško"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"trukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko (Rusija)"}, ["chn"] = {"činuško žargonsko"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"čipevsko", "čipevsko"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"zahodnočamsko"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"osrednjekurdsko"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čajkavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin", "Tsilhqot’in"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"klalamsko"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["cls"] = {"klasičnosanskrtsko"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"Chulym"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"camsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinsko"}, ["cmo"] = {"osrednjemnonško"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko in pidžini"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko in pidžini"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko in pidžini"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"otoškokaribsko"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"južnovzhodnokrijsko"}, ["crk"] = {"planjavskokrijsko"}, ["crl"] = {"severnovzhodnokrijsko"}, ["crm"] = {"losovskokrijsko"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko in pidžini"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"katalansko znakovno"}, ["csd"] = {"čiangmajsko znakovno"}, ["cse"] = {"češko znakovno"}, ["csf"] = {"kubansko znakovno"}, ["csg"] = {"čilensko znakovno"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"kitajsko znakovno"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"kolumbijsko znakovno"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"hrvaško znakovno"}, ["csr"] = {"kostariško znakovno"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudanski jeziki"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"močvirskokrijsko"}, ["csx"] = {"kamboško znakovno"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"severnokatanduaneškobikolsko"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"gozdnokrijsko"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"Knaanic"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Moi-Wadea", "Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"dekansko"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["del"] = {"delavarsko"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slavey"}, ["dep"] = {"pidžinskodelawarsko"}, ["deq"] = {"Dendi (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"Southern Dagaare"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenang", "Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"severnodagarsko"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"dogri (samostojen jezik)"}, ["dgr"] = {"dogrib"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinka"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (samostojen jezik)"}, --nepopolni prevod-- ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejski jeziki"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"severnodonško"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogri"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"dominikansko znakovno"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"duala"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050-1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyl"] = {"butansko znakovno"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"diula"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"Emilian"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egipčanski jeziki"}, ["egy"] = {"staroegipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuk"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladeš)", "Kol"}, --nepopolni prevod-- ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti", "Nathembo"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"epigrafskomajevsko"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnonenško"}, ["enh"] = {"tundrskonenško"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (zvezna država Edo)"}, --nepopolni prevod-- ["enw"] = {"Enwan (zvezna država Akwa Ibom)"}, --nepopolni prevod-- ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Slonokoščena obala)"}, --nepopolni prevod-- ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"aherijskogondijsko"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"egipčansko znakovno"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"osrednjesibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eskimsko-aleutski jeziki"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovski jeziki"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondovsko"}, ["ext"] = {"estremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fangijsko"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"Fala"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"zahodnoalbajskobikolsko"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"flipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"Tornedalen Finnish", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fjs"] = {"fidžijsko znakovno"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"Kven Finnish"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoški jeziki"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "arpitansko"}, ["frq"] = {"Forak"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"finsko znakovno"}, ["fsl"] = {"francosko znakovno"}, ["fss"] = {"finsko-švedsko znakovno"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"zahodnosrednjeoromsko"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"severnogrebsko"}, ["gbp"] = {"bossangojskogbajsko"}, ["gbq"] = {"bozoumskogbajsko"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"zoroastrskodarijsko"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"gandruško znakovno"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"gbolojskogrebsko"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giz"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Vzhodno Višavje)"}, --nepopolni prevod-- ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (Zahodna Nova Britanija)"}, --nepopolni prevod-- ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (provinca Madang)"}, --nepopolni prevod-- ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"Nanai"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Čad)"}, --nepopolni prevod-- ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermanski jeziki"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednjevisokonemško (ok. 1050-1500)"}, ["gml"] = {"nizkonemško"}, ["gmm"] = {"gbajščina-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"severnogondijsko"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"starovisokonemško (ok. 750-1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondi"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazilija)"}, --nepopolni prevod-- ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"južnogrebsko"}, ["grk"] = {"grški jeziki"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"osrednjegrebsko"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"barclayvillskogrebsko"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"gansko znakovno"}, ["gsg"] = {"nemško znakovno"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"gvatemalsko znakovno"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"jugozahodnogbajsko"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"grško znakovno"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"gvinejsko znakovno"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paragvaj)"}, --nepopolni prevod-- ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvičinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"severozahodnogbajsko"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"hansko"}, ["hab"] = {"hanojsko znakovno"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"vzhodnooromsko"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"haškokitajsko"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"južnohaidsko"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"severnohaidsko"}, ["hds"] = {"honduraško znakovno"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"fidžijskohindijsko"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himačalsko", "zahodnopaharsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"hongkonško znakovno"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"hieroglifskoluvijsko"}, ["hma"] = {"južnomašanskohmonško"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"osrednjehujšujskohmonško"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"vzhodnohujšujskohmonško"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"jugozahodnoguijanškohmonško"}, ["hmh"] = {"jugozahodnohujšujskohmonško"}, ["hmi"] = {"severnohujšujskohmonško"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"osrednjemašanskohmonško"}, ["hmn"] = {"hmonsko", "hmonsko"}, ["hmp"] = {"severnomašanskohmonsko"}, ["hmq"] = {"vzhodnokiandonškohmonško"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"južnokiandonškohmonško"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"zahodnomašanskohmonško"}, ["hmx"] = {"hmonško-mienski jeziki"}, ["hmy"] = {"južnoguijanškohmonško",}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnm"] = {"hainansko"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"karibskohindustansko"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (provinca Madang)"}, --nepopolni prevod-- ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokanski jeziki"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"hošiminsko znakovno"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"havajsko znakovno"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"madžarsko znakovno"}, ["hsl"] = {"havsko znakovno"}, ["hsn"] = {"šjanskokitajsko"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupa"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"havajskopidžinsko"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armenski jeziki"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"biharsko"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"islandsko znakovno"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiranski jeziki"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"idžo"}, ["ijs"] = {"jugovzhodno idžo"}, ["ike"] = {"vzhodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"inuitsko znakovno"}, ["ikt"] = {"zahodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malezija)"}, --nepopolni prevod-- ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Filipini)"}, --nepopolni prevod-- ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"Imotong"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"indonezijsko znakovno"}, ["inm"] = {"Minaean"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"Iñapari"}, ["ins"] = {"indijsko znakovno"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"italijansko znakovno"}, ["isg"] = {"irsko znakovno"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"izraelsko znakovno"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italski jeziki"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judovskoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"Jamaican Creole English"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskoznakovno"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judovskoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"Lojban"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judovskogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (zvezna država Kaduna)"}, --nepopolni prevod-- ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["jks"] = {"amamikonijsko znakovno"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"jordansko znakovno"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judovskopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judovskoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonski jeziki"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judovskoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judovsko-jemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško", "karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko", "kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kamba"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavi"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"manškokanursko"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Ngyian", "Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papuanska Nova Gvineja)", "Kala"}, --nepopolni prevod-- ["kcm"] = {"Gula (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzanija)"}, --nepopolni prevod-- ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofanski jeziki"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"kurumbskokanareško"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Slonokoščena obala)"}, --nepopolni prevod-- ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"selangorsko znakovno"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasi"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko", "kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"kajovsko"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (samostojen jezik)"}, --nepopolni prevod-- ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Kinnauri Pahari"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundu"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"severnokurdsko"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"osrednjekanursko"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"konkavsko (samostojen jezik)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"komi-permjaško"}, ["kok"] = {"konkavsko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"Kosraean"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Amako", "Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"Kpelle"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"Kinaray-A"}, ["krk"] = {"Kerek"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujski jeziki"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"gbajsko (Sudan)"}, ["krt"] = {"tumarijskokanursko"}, ["kru"] = {"Kurukh"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"južnokalinško"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"Kasiguranin"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"S'gaw Karen"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"Eastern Katu"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"kumansko (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["kuf"] = {"Western Katu"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"Kepo'"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"Kumyk"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"Kutenai", "Ksanka", "Ktunaxa"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"Bagvalal"}, ["kvb"] = {"Kubu"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"korejsko znakovno"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"Dobel"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"Kerinci"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"Kola"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"Kwa"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwak'wala", "Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"Brunei"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Etiopija)"}, --nepopolni prevod-- ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"severnokmersko"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"Kalapuya"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"Kelon"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"Kikai"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"Kayeli"}, ["kzm"] = {"Kais"}, ["kzn"] = {"Kokola"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"južnosubansko"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"ladinsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"Lahnda"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"Lamba"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Čad)"}, --nepopolni prevod-- ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lak"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"Ladakhi"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"libonskobikolsko"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"libijsko znakovno"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"Luchazi"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["lep"] = {"Lepcha"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"Lezghian"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfb"] = {"buu (Kamerun)"}, ["lfn"] = {"nova lingua franca"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (Južni Sudan)"}, --nepopolni prevod-- ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Vietnam)"}, --nepopolni prevod-- ["lhh"] = {"Laha (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"Lhokpu"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"Limbu"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"Kabras", "Lukabaras"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"Laki"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"Lakota"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Čad)"}, --nepopolni prevod-- ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"litvansko znakovno"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"Lauan"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"West Lembata"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"Lambadi"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"Lomaiviti"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"južnoosrednjebandaško"}, ["lnm"] = {"Pondi", "Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Slonokoščena obala)"}, --nepopolni prevod-- ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"Mongo"}, ["lom"] = {"Loma (Liberija)"}, --nepopolni prevod-- ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"Lombo"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"Lozi"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"Laurentian"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"Larantuka Malay"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"burundsko znakovno"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"latvijsko znakovno"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"tibetansko znakovno"}, ["lso"] = {"laoško znakovno"}, ["lsp"] = {"panamsko znakovno"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"trinidadsko-tobagovsko znakovno"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"sejšelsko znakovno"}, ["lsy"] = {"mavricijsko znakovno"}, ["ltc"] = {"srednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonezija)"}, --nepopolni prevod-- ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"Luba-Lulua"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["luh"] = {"Leizhou Chinese"}, ["lui"] = {"Luiseño"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"Luimbi"}, ["lun"] = {"Lunda"}, ["luo"] = {"Luo (Kenija in Tanzanija)", "Dholuo"}, --nepopolni prevod-- ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"Lushai"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"Luo (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"standardnolatvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"malavijsko znakovno"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"Luyana"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"Laz"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"Madurese"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"Magahi"}, ["mai"] = {"Maithili"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"Makasar"}, ["mam"] = {"Mam"}, ["man"] = {"Mandingo", "Manding"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"Masai"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"Molale"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"Sharanahua"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Čad)"}, --nepopolni prevod-- ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Soq"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"Maba (Čad)"}, --nepopolni prevod-- ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"malteško znakovno"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"Mandar"}, ["mds"] = {"Maria (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"Meyah"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"Kedah Malay"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"Motu"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"Pattani Malay"}, ["mfb"] = {"Bangka"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"makasarskomalajsko"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"mehiško znakovno"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"Mbwela"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"Mawes"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"magarsko"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mwakai", "Mongol (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopoln prevod-- ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"Mogholi"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"Mòcheno"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"Eastern Mari"}, ["mhs"] = {"Buru (Indonesia)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"Ma'anyan"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami-Illinois"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"Mi'kmaq", "Micmac"}, ["mid"] = {"mandajsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"Minangkabau"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"Mískito"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"neoznačeno"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"Mixtepec Mixtec"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"Sauria Paharia"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"Mahali"}, ["mjy"] = {"Mahican"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"mon-kmerski jeziki"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"Kupang Malay"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"Momina"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"Hember Avu", "Amben", "Musar"}, ["mmj"] = {"Majhwar"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"Muna"}, ["mnc"] = {"Manchu"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["mni"] = {"Manipuri"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"južnomnonško"}, ["mno"] = {"manobski jeziki"}, ["mnp"] = {"Min Bei Chinese"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"Mansi"}, ["mnu"] = {"Mer"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"Mon"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"Innu", "Montagnais"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavško"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"Mossi"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"Momuna"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"Tlazoyaltepec Mixtec"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"Moronene"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara"}, ["mrj"] = {"Western Mari"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (Indija)"}, --nepopolni prevod-- ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"Maranao"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"Marind"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"jukatanskomajevsko znakovno"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"Moraid"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"Mombum"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"mongolsko znakovno"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomonovi otoki)"}, --nepopolni prevod-- ["mtf"] = {"Murik (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"Munggui"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"Mednyj Aleut"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"Musi"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"več jezikov"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundski jeziki"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"kriksko"}, ["mut"] = {"Western Muria"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"Mamboru"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"obrobnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"Miyako"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"Marau"}, ["mvs"] = {"Massep"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"Mirandese"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"Marwari"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"Mentawai"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"Modang"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"Mbangala"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"Mozarabic"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"Huitepec Mixtec"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"Moma"}, ["mym"] = {"Me'en"}, ["myn"] = {"majevski jeziki"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"Mundurukú"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"madagaskarsko znakovno"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"samostansko znakovno"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"Mumuye"}, ["mzn"] = {"Mazanderani"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"mozambiško znakovno"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"Southern Nambikuára"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"indijansko znakovno"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"Min Nan Chinese"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko", "nama (Namibija)"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"Nyemba"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"namibijsko znakovno"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"osrednjenikobareško"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"Classical Nahuatl"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"severnokatanško"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"nikaragovsko znakovno"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaksonsko"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"Nduga"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"Eastern Ngad'a"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"Nedebang"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"nefamsko"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"neohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko",}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"Dhao"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"Ayiwo", "Äiwoo"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["ngd"] = {"Ngando (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"transnovogvinejski jeziki"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"Tabasco Nahuatl"}, ["nhd"] = {"Chiripá", "Ava Guaraní"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"Tetelcingo Nahuatl"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"Morelos Nahuatl"}, ["nhn"] = {"osrednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"Temascaltepec Nahuatl"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"Northern Oaxaca Nahuatl"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"Nias"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofanski jeziki"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"južnonikobareško"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"Ninzo"}, ["nio"] = {"Nganasan"}, ["niq"] = {"Nandi"}, ["nir"] = {"Nimboran"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"Niuean"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"Nisa"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"Nalca"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"Orizaba Nahuatl"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"Nambya"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"Nogai"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack", "Lhéchelesem"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko (posamezni jeziki)"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"Noric"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"normansko"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopicensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"Northern Kalapuya"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"nigerijsko znakovno"}, ["nsk"] = {"Naskapi"}, ["nsl"] = {"norveško znakovno"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"Pedi", "Northern Sotho", "Sepedi"}, ["nsp"] = {"nepalsko znakovno"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"pomorsko znakovno"}, ["nss"] = {"Nali"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"Navut"}, ["nsx"] = {"Nsongo"}, ["nsy"] = {"Nasal"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"Northern Tepehuan"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijski jeziki"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"Nuer"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"nasarsko"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"klasičnonevarsko"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"srednjenevarsko"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["nxe"] = {"Nage"}, ["nxg"] = {"Ngad'a"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"Nafri"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"Nyamwezi"}, ["nyn"] = {"Nyankole"}, ["nyo"] = {"Nyoro"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"Nyungar"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"Nzima"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"Orok"}, ["oac"] = {"Oroch"}, ["oak"] = {"Noakhali", "Noakhailla"}, ["oar"] = {"staroaramejsko (do 700 pr. n. št.)"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabitsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"starocamsko"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzinsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohetitsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"ojratsko"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"osrednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.-16. stol.)"}, ["okn"] = {"Oki-No-Erabu"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.-9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"Livvi"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitvansko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojski"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratijsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotski jeziki"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonško"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"Ona"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetijsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"Opata"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"Oroqen"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"odijsko (posamezni jeziki)"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"Osage"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"Osing"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"Otuke"}, ["otw"] = {"ottavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"Old Tamil"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"Tagargrent"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovaližansko"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuanski jeziki"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"Pangasinan"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"Pampanga", "Kapampangan"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"Palauan"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"Pawnee"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"osrednjepamsko"}, ["pbt"] = {"južnopaštunsko"}, ["pbu"] = {"severnopaštunsko"}, ["pbv"] = {"Pnar"}, ["pby"] = {"Pyu (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"Piti"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"Plautdietsch"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"Peranakan Indonesian"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600-400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"Eastern Penan"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"Pfaelzisch"}, ["pga"] = {"Sudanese Creole Arabic"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"Primitive Irish"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"papuanskonovogvinejsko znakovno"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinski jeziki"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"Pima Bajo"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"pitcairnsko-norfolško"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"Powhatan"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"Pijin"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"Paekche"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"pakistansko znakovno"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"osrednji malajsko-polinezijski jeziki"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"Palaic"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"platojskomalgaško"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"Pambia"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"severnopumijsko"}, ["pmj"] = {"južnopumijsko"}, ["pml"] = {"lingua franca"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"Tuamotuan"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"zahodnopandžabsko"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"Pontic"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Srednjeafriška republika)"}, --nepopolni prevod-- ["poc"] = {"Poqomam"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"Poqomchi'"}, ["poi"] = {"Highland Popoluca"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"Potawatomi"}, ["pov"] = {"Upper Guinea Crioulo"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"Polabian"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajsko-polinezijski jeziki"}, ["ppe"] = {"Baiyamo", "Papi"}, ["ppi"] = {"Paipai"}, ["ppk"] = {"Uma (Indonezija)"}, ["ppl"] = {"Pipil", "Nicarao"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"vzhodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"zahodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pra"] = {"prakritski jeziki"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"peruvijsko znakovno"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"Puri"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"providencijsko znakovno"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"iransko znakovno", "perzijsko znakovno"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"osrednjemalajsko"}, ["psg"] = {"penanško znakovno"}, ["psh"] = {"Southwest Pashai", "Southwest Pashayi"}, ["psi"] = {"Southeast Pashai", "Southeast Pashayi"}, ["psl"] = {"puertoriško znakovno"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"poljsko znakovno"}, ["psp"] = {"filipinsko znakovno"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"portugalsko znakovno"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"osrednjepaštunsko"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"Bambam"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"paragvajsko znakovno"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"Pazeh"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"K'iche'", "Quiché"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"South Bolivian Quechua"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"North Bolivian Quechua"}, ["qum"] = {"Sipacapense"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"Sacapulteco"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"klasičnokečuansko"}, ["qwe"] = {"kečuansko (družina)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"kaškajsko"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"Rajasthani"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"rapanujsko"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško", "cookovootoškomaorsko"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"Rahambuu"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"mirajskobikolsko"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"Rembong"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"Rer Bare"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"grškoromsko"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"bribrsko znakovno"}, ["rif"] = {"Tarifit"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"Riung"}, ["rjg"] = {"Rajong"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"Rama"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromansko"}, ["rmf"] = {"finskoromsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"Lomavren"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"romsko"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintskoromsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"romsko znakovno"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"brunško znakovno"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"Ronga"}, ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romanski jeziki"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Uma (Papuanska Nova Gvineja)", "Ronji"}, --nepopolni prevod-- ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"Romblomanon"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"Rongga"}, ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rrm"] = {"moriorsko"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rutensko", "rusinsko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"mirivonško znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"Ratahan"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"vlaško", "vlaško", "vlaško"}, ["ruq"] = {"meglenoromunsko"}, ["rut"] = {"Rutul"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"Yaeyama"}, ["ryu"] = {"osrednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"Meskwaki"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"južnoameriški indijanski jeziki"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališki jeziki"}, ["sam"] = {"samaritanskoaramejsko"}, ["san"] = {"sanskrtsko (makrojezik)"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"Samburu"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"Sasak"}, ["sat"] = {"Santali"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"Sawi"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"Hyolmo", "Helambu Sherpa"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey", "Dene Kedé"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"Sicel"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"Surubu"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"savdskoarabsko znakovno"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"Sened"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudanski jeziki"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt", "She shashishalhem"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"Seri"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"Selkup"}, ["sem"] = {"semitski jeziki"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Asaba", "Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"Sentani"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"francoskobelgijsko znakovno"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"južnoafriško znakovno"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"švicarskonemško znakovno"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovni jeziki"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"sierraleonsko znakovno"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"Tachelhit"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"Shilluk"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"Shan"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap", "Secwepemctsín"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"Tachawit"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"Akkala Sami"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["sio"] = {"sjujski jeziki"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sino-tibetanski jeziki"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjc"] = {"Shaojiang Chinese"}, ["sjd"] = {"Kildin Sami"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"Kemi Sami"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarinsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"surjapursko"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"Senhaja De Srair"}, ["sjt"] = {"Ter Sami"}, ["sju"] = {"Ume Sami"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"sakalavskomalgaško"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovanski jeziki"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"švicarskoitalijansko znakovno"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"nizkosilezijsko"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"singapursko znakovno"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"Ma'ya"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"Samaritan"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"Sumbawa"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"Sanga (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"Soninke"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"akansko"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajski jeziki"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"Songe"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"Sonsorol"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"Sepa (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"južnopikensko"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albanski jeziki"}, ["sqk"] = {"albansko znakovno"}, ["sqm"] = {"Suma", "Dek"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sicilskoarabsko"}, ["sqs"] = {"šrilanško znakovno"}, ["sqt"] = {"Soqotri"}, ["squ"] = {"skvamsko"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudoreško"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidansko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi", "Tsuut'ina"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilo-saharski jeziki"}, ["ssb"] = {"Southern Sama"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"Balangingi", "Bangingih Sama"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"Shihhi Arabic"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Wia", "Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"špansko znakovno"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"švicarskofrancosko znakovno"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"sentinelsko"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"Saterfriesisch"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"Vincentian Creole English"}, ["sve"] = {"Serili"}, ["svk"] = {"slovaško znakovno"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"maorskokomorsko"}, ["swc"] = {"Congo Swahili"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"Swabian"}, ["swh"] = {"svahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"švedsko znakovno"}, ["swm"] = {"Samosa"}, ["swn"] = {"Sawknah"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"selonsko"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"Siang"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedski jeziki"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"Sylheti"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"al-sajidsko znakovno"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"Sula"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"solomonsko znakovno"}, ["szv"] = {"Isubu"}, ["szw"] = {"Sawai"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"Tabassaran"}, ["tac"] = {"Lowland Tarahumara"}, ["tad"] = {"Tause"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajski jeziki"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"Tamasheq"}, ["tar"] = {"Central Tarahumara"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"Atayal"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibeto-burmanski jeziki"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"Tubar"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"Turks And Caicos Creole English"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"Southeastern Tarahumara"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"Tulu"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"Terik"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"Tehuelche"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"Northern Tarahumara"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson", "Nłeʔkepmxcín", "Thompson River Salish"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan", "Tāłtān"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"Tahaggart Tamahaq"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"Tidikelt Tamazight"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"Tindi"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"Tiwi"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"temacinskoberbersko"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"Toku-No-Shima"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"Tsakhur"}, ["tks"] = {"Takestani"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"Tobelo"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"Klingon", "tlhIngan Hol"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"Tulehu"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"Talysh"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamajaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"Tamnim Citak"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judovskobabilonskoaramejsko (ok. 200-1200 pr. n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"Tippera"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"tokpisinsko"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"Tupinikin"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"Tunni"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"Copala Triqui"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"Trinidadian Creole English"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turški jeziki"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"Tunggare"}, ["tru"] = {"Turoyo", "Surayt"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"Tsakonian"}, ["tse"] = {"tunizijsko znakovno"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"Tshangla"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"turško znakovno"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"tajsko znakovno"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"tajvansko znakovno"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"tebulsko znakovno"}, ["tsz"] = {"Purepecha"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"Tektiteko"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"Tooro"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"severnotutčonsko"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"Muslim Tat"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijski jeziki"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguški jeziki"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvg"] = {"batavskokreolsko"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"timorskopidžinsko"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"Southwestern Tarahumara"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"Thracian"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"tarteško"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"Citak"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"tuvinsko"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"tanzansko znakovno"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"Tz'utujil"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"Central Atlas Tamazight"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"albajskobikolsko"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"Udihe"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"ufimsko"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"kaporsko znakovno"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"Ulch"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"Ulumanda'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa (Nikaragva)"}, --nepopoln prevod-- ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"Umbundu"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"nedoločeno"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Kobuka", "Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralski jeziki"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"Orya"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"Uspanteco"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"Urum"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"Veddah"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"flamsko znakovno"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"flamsko"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"Juxtlahuaca Mixtec"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"Moksela"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Võro"}, ["vot"] = {"Votic"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"moldavsko znakovno"}, ["vsl"] = {"venezuelsko znakovno"}, ["vsn"] = {"vedskosanskrtsko"}, ["vsv"] = {"valencijsko znakovno"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Yote", "Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"vakašanski jeziki"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"varajsko (Filipini)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"Warao"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"Wakhi"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"Waddar"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"zahodnobengalsko znakovno"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"Westphalien"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"kamerunskopidžinsko"}, ["wet"] = {"Perai"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"Wichita"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"mvalijskokomorsko"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevaližansko"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vakiško"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papuanska Nova Gvineja)"}, --nepopolni prevod-- ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"ndzvanskokomorsko"}, ["wnk"] = {"Wanukaka"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"gambijskovolofsko"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"Manombai"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"Wae Rana"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"varajsko (Avstralija)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"adilabadskogondijsko"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"Wu Chinese"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"Waxianghua"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"Aghwan"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško", "ojratsko"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"Kamas"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"starobolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"kuronsko"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"daško"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"edomitsko"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"malajskodajaško"}, ["xeb"] = {"Eblan"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"epi-olmeško"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"galindsko"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolski jeziki"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400 do 1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"Xinca"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"jeziki Indske doline"}, ["xiw"] = {"Shiwa"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"kenijsko znakovno"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"ligursko (starodavno)"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"Lusitanian"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"Elymian"}, ["xma"] = {"Mushungulu"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"malajsko znakovno"}, ["xmm"] = {"Manado Malay"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"moroško znakovno"}, ["xmt"] = {"Matbat"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"Antankarana Malagasy", "Tankarana Malagasy"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglo-normansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"severovzhodnotasmansko", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"jugovzhodnotasmansko"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"severnotasmansko", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"severozahodnotasmansko", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"jugozahodnotasmansko", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"Karakhanid"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"Sabaean"}, ["xsb"] = {"Sambal"}, ["xsc"] = {"skitsko"}, ["xsd"] = {"sidetsko"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey", "Dene Zhatié"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"Sherpa"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"sudovijsko"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"Transalpine Gaulish"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"tokarsko A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"Kunigami"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volskijsko"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"pisno ojratsko"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"Koropó"}, ["xxt"] = {"Tambora"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["yag"] = {"Yámana"}, ["yah"] = {"Yazgulyam"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"zahodnojugursko"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"jilanskokreolsko"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"Yeniche"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"Yevanic"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yeri", "Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Tanda", "Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judovskoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"Northern Yukaghir"}, ["ykh"] = {"hamniganskomongolsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Iyasa", "Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Ulwa (Papuanska Nova Gvineja)", "Yaul"}, --nepopoln prevod-- ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yeli Dnye", "Yele", "Yeletnye", "Rossel"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"Mysian"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynb"] = {"jambensko"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"Naukan Yupik"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"Yonaguni"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"Yoron"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"Yupik languages"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"jugoslovansko znakovno"}, ["ysm"] = {"mjanmarsko znakovno"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"Sirenik Yupik"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judovskotripolitanskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"Yug"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"Southern Yukaghir"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"Yuracare"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"Zapotec"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"Ngazidja Comorian"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"Standard Moroccan Tamazight"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhk"] = {"kurdsko znakovno"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"Chinese (family)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"zimbabvejsko znakovno"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"Zigula"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"Koguryo"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"Krevinian"}, ["zkz"] = {"Khazar"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"East Slavic languages"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"Malay (individual language)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"South Slavic languages"}, ["zlw"] = {"West Slavic languages"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mbuun"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (jezikovna družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"zambijsko znakovno"}, ["zsm"] = {"standardnomalajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"brez jezikovne vsebine"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judovskotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"bemba"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Kamerun)"}, --nepopolni prevod-- ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Demokratična republika Kongo)"}, --nepopolni prevod-- ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"južnogondijsko"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigerija)"}, --nepopolni prevod-- ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"lionsko znakovno"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mrd"] = {"zahodnomagarsko"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duranškonahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"mirpurskopandžabsko"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"renneleško znakovno"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"kamba"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } kcq9rjwbcbqsboio0qgghybmjm1wj8q Modul:Language/data/wp languages 828 462354 6773114 6529963 2026-11-01T10:47:51Z A09 188929 slo. 6773114 Scribunto text/plain return { -- wp preferred names -- IANA language names and notes --ISO 639-1 codes ["ab"] = {"abhaščina"}, -- Abkhazian ["an"] = {"aragonščina"}, -- Aragonese; same, delete? ["av"] = {"avarščina"}, -- Avaric ["bh"] = {"biharski jeziki"}, -- Bihari languages; collective ["bo"] = {"osrednja tibetanščina"}, -- Tibetan ["cu"] = {"stara cerkvena slovanščina"}, -- Church Slavic, Church Slavonic, Old Bulgarian, Old Church Slavonic, Old Slavonic ["de-AT"] = {"avstrijska nemščina"}, ["el"] = {"grščina"}, -- Modern Greek (1453-) ["en-AU"] = {"avstralska angleščina"}, ["en-CA"] = {"kanadska angleščina"}, ["en-GB"] = {"britanska angleščina"}, ["en-IE"] = {"irska angleščina"}, ["en-NZ"] = {"novozelandska angleščina"}, ["en-SA"] = {"južnoafriška angleščina"}, ["en-US"] = {"ameriška angleščina"}, ["ff"] = {"fulščina"}, -- Fulah ["fy"] = {"frizijščina"}, -- Western Frisian ["ht"] = {"haitijska kreolščina"}, -- Haitian, Haitian Creole ["hz"] = {"otjiherero"}, -- Herero ["ia"] = {"interlingua"}, -- Interlingua (International Auxiliary Language Association) ["ii"] = {"Yi"}, -- Sichuan Yi, Nuosu ["ki"] = {"Gikuyu"}, -- Kikuyu, Gikuyu ["kk"] = {"kazaščina"}, -- Kazakh; same, delete? ["kl"] = {"grenlandščina"}, -- Kalaallisut, Greenlandic ["km"] = {"kmerščina"}, -- Central Khmer ["ky"] = {"kirgizijščina"}, -- Kirghiz, Kyrgyz ["lg"] = {"Luganda"}, -- Ganda ["li"] = {"limburščina"}, -- Limburgan, Limburger, Limburgish ["mi"] = {"maorščina"}, -- Maori ["ms"] = {"malajščina"}, -- Malay (macrolanguage) ["na"] = {"naurujščina"}, -- Nauru ["nb"] = {"bokmal"}, -- Norwegian Bokmål ["nd"] = {"Northern Ndebele"}, -- North Ndebele ["ne"] = {"Nepali"}, -- Nepali (macrolanguage) ["nn"] = {"Nynorsk"}, -- Norwegian Nynorsk ["nr"] = {"Southern Ndebele"}, -- South Ndebele ["ny"] = {"Chichewa"}, -- Nyanja, Chewa, Chichewa ["oc"] = {"Occitan"}, -- Occitan (post 1500) ["oj"] = {"Ojibwe"}, -- Ojibwa ["or"] = {"Odia"}, -- Oriya (macrolanguage), Odia (macrolanguage) ["pa"] = {"pundžabščina"}, -- Panjabi, Punjabi ["pi"] = {"Pali"}, -- Pali; same, delete? ["rn"] = {"Kirundi"}, -- Rundi ["ro"] = {"romunščina"}, -- Romanian, Moldavian, Moldovan; same as first in IANA list, delete? ["rw"] = {"Kinyarwanda"}, -- Kinyarwanda; same, delete? ["si"] = {"Sinhalese"}, -- Sinhala, Sinhalese ["sl"] = {"slovenščina"}, -- Slovenian ["sr-Cyrl"] = {"srbščina"}, -- sr = Serbian; Cyrillic is the alphabet ["ss"] = {"svazijščina"}, -- Swati ["st"] = {"sotojščina"}, -- Southern Sotho ["sw"] = {"svahilščina"}, -- Swahili (macrolanguage) ["to"] = {"tonganščina"}, -- Tonga (Tonga Islands) ["za"] = {"džuang"}, -- Zhuang, Chuang; ; same as first in IANA list, delete? -- ISO 639-2 codes ["ber"] = {"berberski jeziki"}, -- Berber languages ["cel"] = {"keltski jeziki"}, -- Celtic languages ["gem"] = {"germanski jeziki"}, -- Germanic languages ["myn"] = {"majanski jeziki"}, -- Mayan languages ["nah"] = {"Nahuatl"}, -- Nahuatl languages ["pra"] = {"Prakrit"}, -- Prakrit languages -- ["roa"] = {"Jèrriais"}, -- Romance languages ["sal"] = {"Salish"}, -- Salishan languages ["sla"] = {"slovanski jeziki"}, -- Slavic languages ["son"] = {"Songhay"}, -- Songhai languages ["wen"] = {"sorbski jeziki"}, -- Sorbian languages -- ISO 639-3 codes ["abk"] = {"abhaščina"}, -- not in IANA; see code ab ["ace"] = {"Acehnese"}, -- Achinese ["aec"] = {"Sa'idi Arabic"}, -- Saidi Arabic ["ain"] = {"Ainu"}, -- Ainu (Japan) ["akl"] = {"Aklan"}, -- Aklanon ["alt"] = {"Altay"}, -- Southern Altai ["ang"] = {"stara angleščina"}, -- Old English (ca. 450-1100) ["apm"] = {"Mescalero-Chiricahua"}, -- Mescalero-Chiricahua Apache ["bal"] = {"baludžijščina"}, -- Baluchi ["bar"] = {"Austro-Bavarian"}, -- Bavarian ["bcl"] = {"Central Bicolano"}, -- Central Bikol ["bin"] = {"Edo"}, -- Bini, Edo ["bpy"] = {"Bishnupriya Manipuri"}, -- Bishnupriya ["brx"] = {"Bodo"}, -- Bodo (India) ["chg"] = {"Chagatay"}, -- Chagatai ["chm"] = {"Mari"}, -- Mari (Russia) ["ckb"] = {"soranska kurdščina"}, -- Central Kurdish ["cnu"] = {"Shenwa"}, -- Chenoua ["coc"] = {"Cocopah"}, -- Cocopa ["deu"] = {"zgodnja nemščina"}, -- not in IANA; see code de ["diq"] = {"Zazaki"}, -- Dimli (individual language) ["egy"] = {"egiščanščina"}, -- Egyptian (Ancient) ["ell"] = {"moderna grščina"}, -- not in IANA; see code el ["enm"] = {"srednja angleščina"}, -- Middle English (1100-1500) ["fit"] = {"Meänkieli"}, -- Tornedalen Finnish ["fkv"] = {"Kven"}, -- Kven Finnish ["frk"] = {"stara frankovščina"}, -- Frankish ["frm"] = {"srednja francoščina"}, -- Middle French (ca. 1400-1600) ["fro"] = {"stara francoščina"}, -- Old French (842-ca. 1400) ["fry"] = {"zahodna frizijščina"}, -- not in IANA; see code fy ["gez"] = {"Ge'ez"}, -- Geez ["gju"] = {"gudžaratščina"}, -- Gujari; same, delete? ["gmh"] = {"srednja visoka nemščina"}, -- Middle High German (ca. 1050-1500) ["goh"] = {"stara visoka nemščina"}, -- Old High German (ca. 750-1050) ["grc"] = {"starogrško"}, -- Ancient Greek (to 1453) ["gsw"] = {"alemanska nemščina"}, -- Swiss German, Alemannic, Alsatian ["gul"] = {"Gullah"}, -- Sea Island Creole English ["hak"] = {"Hakka"}, -- Hakka Chinese ["hbo"] = {"svetopisemska hebrejščina"}, -- Ancient Hebrew ["hnd"] = {"Hindko"}, -- Southern Hindko ["ikt"] = {"Inuvialuk"}, -- Inuinnaqtun, Western Canadian Inuktitut ["ilo"] = {"Ilokano"}, -- Iloko ["kaa"] = {"Karakalpak"}, -- Kara-Kalpak ["khb"] = {"Tai Lü"}, -- Lü ["kmr"] = {"Kurmanji Kurdish"}, -- Northern Kurdish ["knn"] = {"Konkani"}, -- Konkani (individual language) ["kok"] = {"Konkani"}, -- Konkani (macrolanguage) ["kpo"] = {"Kposo"}, -- Ikposo ["krj"] = {"Kinaray-a"}, -- Kinaray-A ["ksh"] = {"Ripuarian"}, -- Kölsch; --ksh is the code of Colognian, but ksh.wiki is the Ripuarian Wikipedia ["ktz"] = {"Juǀ'hoan"}, -- Ju/'hoan, Juǀʼhoan, Juǀʼhoansi ["lez"] = {"Lezgian"}, -- Lezghian ["liv"] = {"livonščina"}, -- Liv ["lng"] = {"lombardščina"}, -- Langobardic ["maz"] = {"Mazovian"}, -- Central Mazahua ["mga"] = {"Middle Irish"}, -- Middle Irish (900-1200) ["mhr"] = {"Mari"}, -- Eastern Mari ["mia"] = {"Miami-Illinois"}, -- Miami ["miq"] = {"Miskito"}, -- Mískito ["mix"] = {"Mixtec"}, -- Mixtepec Mixtec -- ["mla"] = {"Medieval Latin"}, -- Malo; clearly a misuse of code mla; ["mni"] = {"Meitei"}, -- Manipuri ["mol"] = {"Moldovan", "ro"}, -- Moldavian, Moldovan (639-3, both retired) ["mrj"] = {"Hill Mari"}, -- Western Mari ["mww"] = {"White Hmong"}, -- Hmong Daw ["mzn"] = {"Mazanderani"}, -- Mazanderani ["nan"] = {"Taiwanese Hokkien"}, -- Min Nan Chinese ["naq"] = {"Khoekhoe"}, -- Khoekhoe, Nama (Namibia); same as first in IANA list, delete? -- ["naz"] = {"North Azeri"}, -- Coatepec Nahuatl; clearly a misuse of code naz ["nci"] = {"Classical Nahuatl"}, -- Classical Nahuatl; same, delete? ["nds-nl"] = {"nizozemska nizka saščina"}, -- Low German, Low Saxon; as spoken in the Netherlands; see code nsd ["new"] = {"Nepal Bhasa"}, -- Newari, Nepal Bhasa -- ["nrm"] = {"Norman"}, -- Narom; clearly a misuse of code nrm -- ["nsd"] = {"Nizozemska nizka saščina"}, -- Southern Nisu; how can this be right? typo related to code nds-nl? ["nso"] = {"Northern Sotho"}, -- Pedi, Northern Sotho, Sepedi ["nwc"] = {"Classical Nepal Bhasa"}, -- Classical Newari, Classical Nepal Bhasa, Old Newari ["oci"] = {"Provençal"}, -- oc ["ood"] = {"O'odham"}, -- Tohono O'odham ["ota"] = {"otomanska turščina"}, -- Ottoman Turkish (1500-1928) ["otk"] = {"Old Turkic"}, -- Old Turkish ["pal"] = {"srednja perzijščina"}, -- Pahlavi ["pam"] = {"Kapampangan"}, -- Pampanga, Kapampangan ["peo"] = {"stara perzijščina"}, -- Old Persian (ca. 600-400 B.C.) ["phr"] = {"Potwari"}, -- Pahari-Potwari ["pka"] = {"Jain Prakrit"}, -- Ardhamāgadhī Prākrit ["pnb"] = {"pundžabščina"}, -- Western Panjabi ["psu"] = {"Shauraseni"}, -- Sauraseni Prākrit ["rap"] = {"Rapa Nui"}, -- Rapanui ["rar"] = {"Cook Islands Māori"}, -- Rarotongan, Cook Islands Maori ["rmu"] = {"Scandoromani"}, -- Tavringer Romani ["rom"] = {"romanščina"}, -- Romany ["rup"] = {"aromunščina"}, -- Macedo-Romanian, Aromanian, Arumanian ["rus"] = {"ruščina"}, -- not in IANA; see code ru ["ryu"] = {"okinavščina"}, -- Central Okinawan -- ["sah"] = {"Sakha"}, -- Yakut; article moved to Yakut with this disucssion: Talk:Yakut_language#Requested_move_21_September_2015 ["sdc"] = {"Sassarese"}, -- Sassarese Sardinian ["sdn"] = {"Gallurese"}, -- Gallurese Sardinian ["sga"] = {"stara irščina"}, -- Old Irish (to 900) ["shp"] = {"Shipibo"}, -- Shipibo-Conibo ["skr"] = {"Saraiki"}, -- Saraiki, Seraiki; same as first in IANA list, delete? ["src"] = {"Logudorese"}, -- Logudorese Sardinian ["sro"] = {"Campidanese"}, -- Campidanese Sardinian ["tkl"] = {"Tokelauan"}, -- Tokelau ["tvl"] = {"Tuvaluan"}, -- Tuvalu ["tyv"] = {"Tuvan"}, -- Tuvinian ["vls"] = {"zahodna flemščina"}, -- Vlaams ["war"] = {"varajščina"}, -- Waray (Philippines) ["wep"] = {"vestfalščina"}, -- Westphalien ["xal"] = {"Oirat"}, -- Kalmyk, Oirat ["xal-RU"] = {"Kalmyk Oirat"}, ["xcl"] = {"stara armenščina"}, -- Classical Armenian ["yua"] = {"jukatanska majevščina"}, -- Yucateco, Yucatec Maya -- non-standard codes ["bat-smg"] = {"samogitščina"}, -- bat = Baltic languages (639-2); dialect of Lithuanian has it's own IANA code sgs; bat-smg ["be-x-old "] = {"beloruščina (taraškevica)"}, -- be = Belarusian; x-old = private use tag; be-x-old.wikipedia.org; space char in index may indicate that this code not used ["cbk-zam"] = {"Chavacano"}, -- cbk = Chavacano; zam = Zamboangueño? zam is not an IANA-registered extlang; cbk-zam.wikipedia.org -- ["cg"] = {"Montenegrin", "sr-ME"}, -- IANA / ISO 639-3 code is cnr ["en-emodeng"] = {"zgodnja moderna angleščina"}, -- emodeng is not an IANA-registered variant ["fiu-vro"] = {"Võro"}, -- fiu = Finno-Ugrian languages (639-2); vro = Võro (639-3); fiu-vro.wikipedia.org ["gkm"] = {"srednjeveška grščina", "grc"}, ["grc-gre"] = {"grščina", "grc"}, -- grc = Ancient Greek (to 1453); gre not an IANA-registered code; used by Template:lang-grc-gre ["map-bms"] = {"Banyumasan"}, -- dialect of Javanese; map = Austronesian languages (639-2); bms is an IANA registered code not related to Javanese; map-bms.wikipedia.org ["roa-rup"] = {"aromunščina"}, -- roa = Romance languages (639-2); rup = Macedo-Romanian, Aromanian, Arumanian (639-3); roa-rup.wikipedia.org ["roa-tara"] = {"Tarantino"}, -- roa = Romance languages (639-2); tara is not an IANA registered script; roa-tara.wikipedia.org ["simple"] = {"preprosta angleščina"}, -- simple is not an IANA registered variant; simple.wikipedia.org ["zh-classical"] = {"klasična kitajščina"}, -- zh = Chinese; classical is not an IANA-registered variant; zh-classical.wikipedia.org ["zh-min-nan"] = {"Min Nan"}, -- zh-min-nan = Minnan, Hokkien, Amoy, Taiwanese, Southern Min, Southern Fujian, Hoklo, Southern Fukien, Ho-lo; granfathered in IANA, nan preferred; zh-min-nan.wikipedia.org ["zh-yue"] = {"kantonščina"} -- zh-yue = Cantonese; redundant in IANA, yue preferred; zh-yue.wikipedia.org } bd25llvt6l8wgvr5kabk3yqeyugi2ke Kawhi Leonard 0 464000 6773029 6754962 2026-11-01T01:42:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773029 wikitext text/x-wiki {{Infobox NBA Player|name=Kawhi Leonard|image=<!-- Wikidata -->|number=2|position=[[krilo (košarka)|krilo]]|height_m=2.01|weight_kg=104|league=[[NBA]]|team=Los Angeles Clippers|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|nationality={{ikonazastave|USA}} [[Američani|Američan]]|high_school=[[Canyon Springs High School|Canyon Springs]] <br> [[Martin Luther King High School|Martin Luther King]]|college=[[San Diego State]] (2009-2011)|draft_year=2011|draft_round=1|draft_pick=15|career_start=2011|years1={{nbay|2011|start}}–{{nbay|2017|end}}|team1=[[San Antonio Spurs]]|years2={{nbay|2018|full=y}}|team2=[[Toronto Raptors]]|years3={{nbay|2019|start}}–danes|team3=[[Los Angeles Clippers]]|nba_profile=https://stats.nba.com/player/202695/|highlights=2x prvak lige NBA ([[2014]], [[2019]])<br> 2x Najkoristnejši igralec finala lige NBA ([[2014]], [[2019]])<br> 4x Nastop na tekmi vseh zvezd ([[2016]], [[2017]], [[2019]], [[2020]])<br> 2x Izbor v najboljšo postavo lige NBA ([[2016]], [[2017]])<br> Izbor v najboljšo drugo postavo lige NBA ([[2019]]),<br> 2x Najboljši obrambni košarkar lige NBA ([[2015]], [[2016]])<br> 3x Izbor v najboljšo obrambno postavo lige NBA ([[2015]]-[[2017]])<br> 2x Izbor v drugo najboljšo obrambno postavo lige NBA ([[2014]], [[2019]])<br> Izbor v najboljšo postavo novincev v ligi NBA ([[2012]])<br> Košarkar z največ ukradenimi žogami v ligi NBA ([[2015]])<br>|draft_team=[[Indiana Pacers]]|bbr=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|letter=l|years1,team1=}} '''Kawhi Anthony Leonard''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]], * [[29. junij]] [[1991]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Poznan tudi pod vzdevkom »'''The Claw'''«, je košarkar, ki trenutno igra za moštvo [[Los Angeles Clippers]] v [[NBA|ligi NBA]]. Leonard je svojo profesionalno kariero začel leta 2011, ko je bil na [[Nabor NBA|naboru lige NBA]] izbran 15. s strani ekipe [[Indiana Peacers]], ki pa ga je v menjavi poslala v [[San Antonio Spurs]], kjer je igral 7 sezon. S Spursi je bil leta [[2014]] [[Prvak NBA|prvak lige NBA]]. Ob tem pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca finala lige NBA. Pred začetkom NBA sezone [[2018]]-[[2019]] so Leonarda prek menjave pripeljali v svoje vrste [[Toronto Raptors]]. Popeljal jih je do naslova prvaka NBA in ponovno postal najkoristnejši igralec finala lige NBA. Za kanadsko franšizo je bil to tudi prvi naslov prvaka NBA v njihovi zgodovini. Po končani sezoni 2018-2019 se je Leonardu iztekla pogodba, zato se je kot prost igralec pridružil [[Los Angeles Clippers]]. Kawhi je štirikrat nastopil na tekmi vseh zvezd lige NBA (2016, 2017, 2019, 2020(All stars MVP)) . Dvakrat je bil tudi izbran za najboljšega obrambnega košarkarja, in sicer v letih [[2015]] in [[2016]]. == Zgodnja leta == Kawhi Leonard se je rodil očetu [[Mark Leonard|Marku Leonardu]] in materi [[Kim Leonard]] v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]] in je tam tudi odraščal. Je najmlajši od petih otrok, ima štiri starejše sestre. Očeta je izgubil leta 2008, ko je bil ubit v svoji avtopralnici.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Biography Facts, Childhood And Personal Life|url=https://sportytell.com/basketball/kawhi-leonard-biography-facts-childhood-personal-life/|website=SportyTell|date=2018-10-21|accessdate=2019-07-26|language=en-US|last=Spacle}}</ref> == Srednja šola == Najprej je obiskoval srednjo šolo [[Canyon Springs High School|Canyon Springs]] v [[Moreno Valley]], vendar tam ni ostal dolgo. Kmalu je šolo zamenjal za [[Martin Luther King High School|Martin Luther King]] srednjo šolo, ki jo je tudi uspešno končal.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard - Bio, Wife, Uncle, Salary, Girlfriend, Injury, Career Stats|url=https://answersafrica.com/kawhi-leonard-bio-career-wife-uncle.html|website=Answers Africa|date=2018-10-19|accessdate=2019-07-26|language=en-US|last=chidimma|archive-date=2020-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921000617/https://answersafrica.com/kawhi-leonard-bio-career-wife-uncle.html|url-status=dead}}</ref> V srednješolskih letih je igral za moštvo [[King High Wolves]]. V zadnjem letu je ekipo popeljal do 30 zmag ob le 3 porazih. Njegov soigralec je bil [[Tony Snell]], ki je kasneje prav tako končal v ligi NBA. Njegova srednješolska statistika je v tem letu znašala 22.6 točke, 3.9 asistence in 3.0 blokade na tekmo. S svojimi izjemnimi predstavami si je prislužil naziv California Mr. Basketball. Spletni portal Rivals.com je Leonarda leta 2009 označil za rekruta s 4 zvezdicami in ga razvrstil kot 48. igralca v državi, 8. med krilnimi košarkarji.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Who is Kawhi Leonard? Everything You Need to Know|url=https://www.thefamouspeople.com/profiles/kawhi-leonard-42760.php|website=www.thefamouspeople.com|accessdate=2019-07-26|language=en-US}}</ref> == Univerza == [[Slika:Kawhi Leonard 2.jpg|sličica|201x201px|Kawhi Leonard v času igranja za [[San Diego State Univesity]]|alt=|levo]] Kawhi je obiskoval [[San Diego State Univesity]], za katero je nastopil na 70 tekmah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard - Men's Basketball|url=https://goaztecs.com/roster.aspx?rp_id=565|website=SDSU Athletics|accessdate=2019-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V tistem času je bilo košarkarsko moštvo [[San Diego State Aztecs men's basketball|Aztecs]] te univerze precej neatraktivna destinacija, saj se 6 sezon zapored niso uvrstili na [[NCAA turnir]]. Tako je bila odločitev Leonarda, ki je prihajal iz ene najboljših ekip južne Kalifornije, presenteljiva. Glavni razlog zanjo je bila odsotnost ponudb prepoznavnejših šol kot so [[Univerza Duke|Duke]], [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Severna Karolina]] in [[Kentucky univerza|Kentucky]]. Najboljše univerze namreč niso menile, da je Leonard dovolj dober za njihov program in so bile prepričane, da ne bo sodil v njihov sistem.<ref>{{Navedi splet|title=Looking back: Just how did San Diego State get Kawhi Leonard?|url=https://www.sandiegouniontribune.com/sports/aztecs/story/2019-05-31/sdsu-aztecs-basketball-kawhi-leonard-recruitment-nba-finals-toronto|website=San Diego Union-Tribune|date=2019-05-31|accessdate=2019-07-26|language=en-US}}</ref> V svoji prvi sezoni (2009-2010) je Leonard popeljal svojo ekipo do izkupička 25-9 (zmage-porazi) in do naslova prvaka turnirja [[Mountain West Conference]] (MWC). Zbral je največ skokov v MWC, bil izbran za novinca leta MWC in v prvo peterko MWC. Poleg tega si je prislužil tudi naslov najkoristnejšega igralca finala MWC turnirja.<ref name=":2" /> Univerza si je priborila avtomatsko uvrstitev na NCAA turnir, vendar je izgubila že vprvem krogu, proti [[University of Tennessee]], z rezultatom 62-59.<ref>{{Navedi splet|title=San Diego State vs. Tennessee - Box Score - March 18, 2010 - ESPN|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/boxscore?gameId=300772633|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Kawhi je na tej tekmi zabeležil 12 točk in 10 skokov. Njegova statistika je v sezoni 2009-10 znašala v povprečju 12.7 točke in 9.9 skoka na tekmo.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard College Stats|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/kawhi-leonard-1.html|website=College Basketball at Sports-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410160005/https://www.sports-reference.com/cbb/players/kawhi-leonard-1.html|url-status=dead}}</ref> Tudi v drugi sezoni (2010-2011) je ekipa uspešno nastopala v MWC in končala s še boljšim izkupičkom zmag in porazov: 34-3. Ponovno so osvojili naslov prvaka turnirja MWC. Leonard je bil vodilni igralec v različnih statističnih kategorijah in osvojil je tudi več individualnih nagrad. [[San Diego State Aztecs men's basketball|Aztecs]] so na NCAA turnirju nastopili bolje kot v prejšnji sezoni in se uvrstili med najboljših 16. Izločili so jih [[Connecticut Huskies]], ki so v nadljevanju postali tudi prvaki turnirja. Leonard je bil izbran v drugo peterko All-America in zapustil San Diego State ter se prijavil na [[NBA nabor 2011|2011 NBA nabor]]. V svoji drugi sezoni je izboljšal svojo osebno statistiko in v povprečju dosegal 15.7 točke in 10.4 skoka na tekmo. == Profesionalna kariera == === NBA Nabor 2011 === Po poročanju NBA skavtov je bila Leonardova obramba nevprašljiva. Njegove fizične predispozicije (2.01 metra višine in razpon rok 2.21 metra) so mu omogočile pokrivanje več pozicij. Velika prednost je bilo tudi njegovo skakanje, ki je bilo več kot očitno na NBA nivoju.<ref name="draftexpress.com">{{Navedi splet|title=DraftExpress - Kawhi Leonard DraftExpress Profile: Stats, Comparisons, and Outlook|url=http://www.draftexpress.com/profile/Kawhi-Leonard-5821/|website=DraftExpress|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190717203724/http://www.draftexpress.com/profile/Kawhi-Leonard-5821/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Island of KAWHI|url=https://www.si.com/vault/2016/03/08/island-kawhi|website=Vault|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Lee|last=Jenkins}}</ref> Največ vprašanj se je porajalo glede njegovih ofenzivnih spretnosti. V srednji šoli je zadel le 25 % poizkusov za 3 točke, zato so se pojavili resni dvomi o njegovi sposobnosti konsistenega zadevanja metov z razdalje v NBA.<ref>{{Navedi splet|title=NBA Draft 2019: What scouts were saying about Kawhi Leonard coming into the NBA|url=https://ca.nba.com/news/nba-draft-2019-kawhi-leonard-2011-biggest-steal-scouting-reports-san-diego-state-toronto-raptors/1m1w35zov7kl61m4n1xq9xvbrs|website=NBA.com Canada {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20190716005453/https://ca.nba.com/news/nba-draft-2019-kawhi-leonard-2011-biggest-steal-scouting-reports-san-diego-state-toronto-raptors/1m1w35zov7kl61m4n1xq9xvbrs|archive-date=2019-07-16|url-status=dead}}</ref> V svojem arsenalu tudi ni imel specifične napadalne poteze, ki bi mu omogočala stalno doseganje točk.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard {{!}} NBADraft.net|url=https://www.nbadraft.net/players/kawhi-leonard|website=www.nbadraft.net|accessdate=2019-07-26}}</ref> Skavte je skrbela tudi 53 % uspešnost zaključevanja okoli obroča, ki je bila glede na njegove fizične sposobnosti relativno nizka. Tudi spretnosti z žogo niso bile najboljše, vidne so bile namreč pomankljivosti vodenja žoge, kar mu je onemogočalo ustvarjanje boljših priložnosti za met.<ref name="draftexpress.com"/> Predvsem nizko število doseženih točk je pripomoglo k padcu Leonarda do 15. izbora. Nekatere ekipe so imele celo dva izbora med prvimi 15., vendar se niso odločile za Kawhi-a. Za razliko od večine pa so bili zanj izjemno zainteresirani [[San Antonio Spurs]], ki so v njem prepoznali velik potencial. Z [[Indiana Peacers]] so se dogovorili za menjavo, in sicer so dobili 15. izbor na naboru, s katerim so izbrali Leonarda, in pravice za [[Erazem Lorbek|Erazma Lorbka]] ter 42. izbor. V zameno pa so Peacers-om poslali obetavnega George Hill, ki bi si v San Antoniu težko priboril mesto prvega organizatorja igre ob [[Tony Parker]].<ref>{{Navedi splet|title=Anatomy of a Deal: Kawhi Leonard for George Hill|url=https://grantland.com/features/analyzing-kawhi-leonard-george-hill-trade-2013-conference-finals/|website=Grantland|date=2013-05-28|accessdate=2019-07-26|language=en-US|first=Zach|last=Lowe}}</ref> === San Antonio Spurs === [[Slika:Kawhi Leonard Dunk cropped.jpg|sličica|Kawhi Leonard v dresu [[San Antonio Spurs]]|alt=|levo|327x327px]] ==== 2011-12: Novinec v ligi NBA ==== Njegova prva sezona se je začela z zamikom zaradi [[NBA lockout]]. Kot novinec je bil povabljen na tekmo [[NBA Rising Stars Challenge|Rising Stars Challenge]], v okviru [[Vikenda vseh zvezd NBA|vikenda vseh zvezd]] (All-Stars weekend), a zaradi poškodbe mečne mišice ni nastopil.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs' Leonard (calf) out of Rising Stars game|url=https://www.espn.com/nba/allstar2012/story/_/id/7613261|website=ESPN.com|date=2012-02-25|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Sredi sezone so Spursi v menjavi z [[Golden State Warriors]] pripeljali [[Stephen Jackson]] za [[Richard Jefferson]].<ref>{{Navedi splet|title=Golden State Warriors: Warriors Trade Stephen Jackson for Richard Jefferson|url=https://bleacherreport.com/articles/1106797-golden-state-warriors-warriors-trade-stephen-jackson-for-richard-jefferson|website=Bleacher Report|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Eric|last=He|archive-date=2012-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120319084119/http://bleacherreport.com/articles/1106797-golden-state-warriors-warriors-trade-stephen-jackson-for-richard-jefferson|url-status=dead}}</ref> Tako je bil Leonard premaknjen v prvo peterko na pozicijo krilnega igralca. Prložnost je odlično izkoristil in na koncu sezone končal kot 4. po glasovanju za [[Novinec leta lige NBA|novinca leta lige NBA]].<ref>{{Navedi splet|title=2011-12 NBA Awards Voting|url=https://www.basketball-reference.com/awards/awards_2012.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117192124/http://www.basketball-reference.com/awards/awards_2012.html|url-status=dead}}</ref> Izbran je bil tudi v prvo peterko novincev te sezone.<ref>{{Navedi splet|title=Year-by-year NBA All-Rookie Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/all-rookie-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> San Antonio Spursi so redni del sezone končali z izkupičkom 50-16 in se kot prvouvrščeni v zahodni konferenci uvrstili v končnico. Izgubili so v konferenčnem finalu zahoda proti [[Oklahoma City Thunder]] z izidom 2-4.<ref>{{Navedi splet|title=2011-12 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2012.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200212070926/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2012.html|url-status=dead}}</ref> Med poletjem 2012 je bil Leonard izbran v [[USA men's basketball Select Team]], ki je trenirala skupaj z ameriško košarkarsko ekipo za olimpijske igre, v kateri so bili [[Kobe Bryant]], [[LeBron James|Lebron James]], [[Kevin Durant]], [[Chris Paul]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=USA Basketball Announces 2012 Men's Select Team|url=https://www.slamonline.com/nba/usa-basketball-announces-2012-mens-select-team/|website=SLAM|date=2012-07-26|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> ==== 2012-13: Nastop v finalu lige NBA ==== Ponovno je bil povabljen na tekmo BBVA Rising Stars Challenge, kjer je nastopil za ekipo [[Charles Barkley|Chuck]]. Dosegel je 20 točk in zbral 7 skokov v zmagi nad ekipo [[Shaquille O'Neal|Shaq]] z rezultatom 163-135.<ref>{{Navedi splet|title=2013 NBA Rising Stars Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2013_rookie.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190330135849/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2013_rookie.html|url-status=dead}}</ref> Spursi so redni del sezone uspešno zaključili z izidom 58-24, kar je bilo dovolj za uvrstitev v končnico in 2. mesto v zahodni konferenci. Prebiti se jim je uspelo do finala lige NBA, kjer pa so po dolgi in naporni seriji morali priznati premoč na 7. tekmi [[Miami Heat]].<ref>{{Navedi splet|title=2012-13 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2013.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208045652/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2013.html|url-status=dead}}</ref> Leonard je v finalu dosegal 14.6 točke in 11.1 skoka na tekmo.<ref>{{Navedi splet|title=2013 NBA Finals - San Antonio Spurs vs. Miami Heat|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2013-nba-finals-spurs-vs-heat.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402200612/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2013-nba-finals-spurs-vs-heat.html|url-status=dead}}</ref> ==== 2013-14: Prvak lige NBA in najkoristnejši igralec finala ==== [[Slika:Kawhi Leonard presents ball to President Obama 2 2015-01-12 cropped.jpg|sličica|Leonard na sprejemu pri predsedniku [[Barack Obama|Baracku Obami]] v [[Bela hiša|Beli hiši]] po osvojitvi naslova prvaka NBA 2014.|248x248_pik]] Leonard je še naprej razvijal svoj potencial in v rednem delu sezone dosegal v povprečju na tekmo 12.8 točke, 6.2 skoka, 2.0 asistence, 1.7 ukradene žoge, z 52,2 % metom iz igre.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Stats|url=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190626184054/https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|url-status=dead}}</ref> Vrhunec rednega dela je predstavljala tekma z [[Memphis Grizzlies]] 6. aprila 2014. Spuri so tekmo zanesljivo dobili z rezultatom 112-92. Leonard je dosegel 26 točk<ref>{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Box Score - April 6, 2014 - ESPN|url=https://africa.espn.com/nba/boxscore?gameId=400490027|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref>, kar je bil zanj najvišji izkupiček točk v tej sezoni, ki jo je ekipa iz San Antonio-a uspešno zaključila z izidom 62-20. To je bilo dovolj za prvo mesto v zahodni konferenci.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=2013-14 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2014.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208045655/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2014.html|url-status=dead}}</ref> Pomemben mejnik za Kawhi-a je bil tudi izbor v drugo obrambno peterko lige NBA.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Named to 2013-14 NBA All-Defensive Second Team|url=https://www.nba.com/spurs/news/140602_kawhi_leonard_second_team_defensive_player|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> V končnici so Spursi odlično nastopili in se prebili v finale lige NBA. Ponovno je bil njihov nasprotnik [[Miami Heat]]. Na tretji tekmi finala je Leonard z odlično individualno predstavo dosegel največ točk na eni tekmi v svoji karieri, in sicer 29.<ref>{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Miami Heat Box Score, June 10, 2014|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201406100MIA.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714150453/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201406100MIA.html|url-status=dead}}</ref> San Antonio je finale prepričljivo dobil z izidom 4-1.<ref name=":3" /> Najkoristnejši igralec finala pa je postal prav Kawhi Leonard. V povprečju je dosegal 17.8 točke na tekmo, z 61 % metom iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=2014 NBA Finals - Miami Heat vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2014-nba-finals-heat-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190629220319/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2014-nba-finals-heat-vs-spurs.html|url-status=dead}}</ref> Izjemnega pomena pa je bilo tudi njegovo pokrivanje prvega zvezdnika nasprotnikov [[LeBron James]] v obrambi. Prisilil ga je v manj metov in stikov z žogo, zato je imel James precej manjši vpliv na potek igre.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard wreaking havoc on LeBron|url=https://www.espn.com/blog/statsinfo/post/_/id/91407|website=ESPN.com|date=2014-06-12|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NBA Finals: How Kawhi Leonard defended LeBron James well enough|url=https://www.cbssports.com/nba/news/nba-finals-how-kawhi-leonard-defended-lebron-james-well-enough/|website=CBSSports.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Leonard je postal tretji najmlajši igralec, ki je osvojil nagrado najkoristnejšega igralca finala (22 let in 351 dni).<ref>{{Navedi splet|title=MVP Leonard does it all|url=https://www.espn.com/blog/statsinfo/post/_/id/91529|website=ESPN.com|date=2014-06-15|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Poleg tega je postal šele šesti igralec s tem dosežkom, ki pred tem ni nastopil na tekmi vseh zvezd (All-Star).<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi, of course: Spurs' Leonard Finals MVP|url=https://www.espn.com/nba/playoffs/2014/story/_/id/11090381/2014-nba-playoffs-kawhi-leonard-san-antonio-spurs-named-finals-mvp|website=ESPN.com|date=2014-06-16|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> ==== 2014-15: Najboljši obrambni košarkar leta v ligi NBA ==== Sezona se je za Leonarda začela oteženo. Izpustiti je moral zadnjih šest pripravljalnih tekem in uvodno tekmo sezone proti [[Dallas Mavericks]], zaradi infekcije desnega očesa. Debitiral je tako na tekmi proti [[Phoenix Suns]] 31. oktobra, vendar je še vedno imel težave z motnjo vidljivosti.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs' Leonard to return from eye infection|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/11791729|website=ESPN.com|date=2014-10-30|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Navkljub težavam je nadaljeval z igranjem in 10. novembra v zmagi nad [[Los Angeles Clippers]], z rezultatom 89-85, dosegel največ točk v sezoni - 26.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Clippers - Team Statistics - November 10, 2014 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/matchup?gameId=400578394|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Zaradi novih zdravstvenih težav - težave z desno roko, v katero je tudi dobil injekcijo - je bil prisiljen izpustiti še nekaj dodatnih tekem.<ref>{{Navedi splet|title=No timetable for Spurs' Leonard after injection|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/12069267|website=ESPN.com|date=2014-12-23|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Izpustil je 15 tekem in bil odsoten od 22. decembra do 16. januarja, ko je ponovno zaigral na tekmi proti [[Portland Trail Blazers]], ki so jo Spursi dobili z rezultatom 110-96. Ob povratku je dosegel 20 točk in temu dodal še 4 skoke, 5 asistenc in 3 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|title=Trail Blazers vs. Spurs - Game Summary - January 16, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400578887|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> 5. aprila je Kawhi poskrbel za nov vrhunec sezone. Svojo ekipo je popeljal do zmage nad [[Golden State Warriors]] z rezultatom 107-92. Pri tem je izenačil svoj najvišji točkovni izkupiček te sezone - 26 točk, ob tem pa je dosegel tudi največ ukradenih žog v svoji karieri - 7.<ref>{{Navedi splet|title=Warriors vs. Spurs - Game Summary - April 5, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400579442|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Spursi so sezono zaključili z izkupičkom 55-27, kar je bilo dovolj za 6. mesto v zahodni konferenci.<ref>{{Navedi splet|title=2014-15 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2015.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144248/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2015.html/|url-status=dead}}</ref> 23. aprila je bil Leonard proglašen za najboljšega obrambnega košarkarja leta v ligi NBA. Postal je šele tretji košarkar ob [[Michael Jordan]] in [[Hakeem Olajuwon]], ki je osvojil to priznanje in nagrado za najkoristnejšega igralca finala lige NBA.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Named 2014-15 NBA Defensive Player of the Year|url=https://www.slamonline.com/archives/kawhi-leonard-named-2014-15-nba-defensive-player-of-the-year/|website=SLAM|date=2015-07-26|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard joins exclusive group with DPOY award|url=http://sanantonio.suntimes.com/san-antonio-spurs/7/128/85038/kawhi-leonard-wins-dpoy|website=web.archive.org|date=2015-04-25|accessdate=2019-07-26|archive-date=2015-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150425131226/http://sanantonio.suntimes.com/san-antonio-spurs/7/128/85038/kawhi-leonard-wins-dpoy|url-status=bot: unknown}}</ref> V svojo osebno statistiko je vpisal 16.5 točke, 7.2 skoka, 2.5 asistence, 2.3 ukradene žoge, pri 48 % metu iz igre, v povprečju na tekmo.<ref name=":4" /> V končnici so izpadli že v prvem krogu proti Los Angeles Clippers-om, z izidom 3-4. Na tretji tekmi je Leonard postavil nov mejnik v svoji karieri in dosegel največ točk na tekmi končnice - 32.<ref>{{Navedi splet|title=2015 NBA Western Conference First Round - San Antonio Spurs vs. Los Angeles Clippers|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2015-nba-western-conference-first-round-spurs-vs-clippers.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190520084047/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2015-nba-western-conference-first-round-spurs-vs-clippers.html|url-status=dead}}</ref> ==== 2015-16: Prvi nastop na tekmi vseh zvezd ==== Po koncu sezone 2014-2015 se je Leonardu iztekla pogodba s Spursi, vendar se je 16. julija 2015 dogovoril za novo petletno pogodbo, vredno 90 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs Re-Sign Kawhi Leonard|url=https://www.nba.com/spurs/spurs-re-sign-kawhi-leonard|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sources: Leonard agrees to max deal with Spurs|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/13178613|website=ESPN.com|date=2015-07-01|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Sezona se je začela obetavno. Na otvoritvi 28. oktobra je dosegel 32 točk na tekmi proti [[Oklahoma City Thunder]], ki so jo sicer izgubili z rezultatom 112-106. Leonard je postavil nov osebni mejnik doseženih točk na eni tekmi.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Thunder - Game Summary - October 28, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400827900|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Novo vrhunsko predstavo je pripravil 3. decembra v zmagi nad Memphis Grzzlies z 103-83. Dosegel je 27 točk in zanj rekordnih 7 zadetih trojk.<ref>{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Memphis Grizzlies Box Score, December 3, 2015|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201512030MEM.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200828052955/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201512030MEM.html|url-status=dead}}</ref> Odlične predstave so mu prislužile dovolj glasov za tekmo vseh zvezd. Tako je bil 21. januarja 2016 izbran v prvo peterko zahodne konference za tekmo zvezd 2016. Postal je šele 6. igralec v zgodovini San Antonio Spurs, ki je nastopil na tej tekmi.<ref>{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD SELECTED AS STARTER FOR THE 2016 NBA ALL-STAR GAME|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-selected-starter-2016-nba-all-star-game|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Ekipa zahoda je tekmo prepričljivo dobila z rezultatom 196-173. Leonard je ob tem dosegel 17 točk, temu pa dodal 6 skokov in 3 asistence.<ref>{{Navedi splet|title=2016 NBA All-Star Game Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2016.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915133905/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2016.html|url-status=dead}}</ref> Tudi v nadaljevanju sezone je Kawhi nadaljeval z izvrstnimi nastopi. 23. marca je ponovno dosegel 32 točk na tekmi proti [[Miami Heat]]. Tekmo je ekipa s San Antonia dobila z rezultatom 112-88. S to zmago so Spursi podaljšali svoj niz zmag na domačem terenu na 45 tekem.<ref>{{Navedi splet|title=Warriors end Spurs' home winning streak at 39|url=https://www.espn.com/blog/san-antonio-spurs/post/_/id/722|website=ESPN.com|date=2016-04-10|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miami Heat at San Antonio Spurs Box Score, March 23, 2016|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201603230SAS.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723213124/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201603230SAS.html|url-status=dead}}</ref> Zmaga nad [[Toronto Raptors]], z 102-95, 2. aprila, je prinesla nov najvišji dosežek točk na eni tekmi Leonarda. Dosegel jih je namreč 33. S to zmago so Spursi dosegli tudi rekordno 64. zmago v eni sezoni, s čimer so presegli 63 dobljenih tekem v sezoni 2005-06. Podaljšali so tudi svoj niz dobljenih tekem na domačem terenu na 39 od začetka sezone.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. Spurs - Game Summary - April 3, 2016 - ESPN|url=https://www.espn.co.uk/nba/game?gameId=400829027|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Redni del sezone so končali z izidom 67-15, kar je bilo dovolj za drugo mesto v zahodni konferenci.<ref>{{Navedi splet|title=2015-16 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2016.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401172000/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2016.html|url-status=dead}}</ref> Leonard je ponovno osvojil nagrado za najboljšega obrambnega košarkarja leta v ligi NBA. Postal je prvi igralec, ki ne igra pozicije centra, ki je nagrado osvojil v zaporednih sezonah po [[Dennis Rodman]].<ref>{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD WINS 2015-16 KIA NBA DEFENSIVE PLAYER OF THE YEAR AWARD|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-wins-2015-16-kia-nba-defensive-player-year-award|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Prvič je bil izbran v prvo peterko lige NBA. Poleg tega je končal 2. v glasovanju za najkoristnejšega igralca sezone, takoj za [[Stephen Curry]].<ref>{{Navedi splet|title=2015-16 NBA Annual Award Voting Results|url=https://official.nba.com/2015-16-nba-annual-award-voting-results/|website=official.nba.com|date=25. maj 2016|accessdate=2019-07-26|language=en-US|publisher=|last=|first=}}</ref> Leonardova statistika je v tej sezoni znašala v povprečju na tekmo 21.2 točke, 6.8 skoka, 2.6 asistence, 1.8 ukradene žoge, pri 51 % metu iz igre.<ref name=":4" /> V končnici so v prvem krogu uspešno izločili Memphis Grizzlies z 4-0. Na tretji tekmi je Leonard z 32 točkami poskrbel za izenačenje svojega najboljšega strelskega izkupička v končnici.<ref>{{Navedi splet|title=2016 NBA Western Conference First Round - Memphis Grizzlies vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-first-round-grizzlies-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724225513/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-first-round-grizzlies-vs-spurs.html|url-status=dead}}</ref> V drugem krogu so se pomerili z [[Oklahoma City Thunder]]. Na tretji tekmi je Leonard svojo ekipo z 31 točkami in 11 skoki popeljal do vodstva v zmagah z 2-1<ref>{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Oklahoma City Thunder Box Score, May 6, 2016|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201605060OKC.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208092252/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201605060OKC.html|url-status=dead}}</ref>, vendar so Spursi v nadaljevanju izgubili naslednje tritekme in izpadli iz končnice.<ref>{{Navedi splet|title=2016 NBA Western Conference Semifinals - Oklahoma City Thunder vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-semifinals-thunder-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2016-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161103022212/http://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-semifinals-thunder-vs-spurs.html|url-status=dead}}</ref> ==== 2016-17: Ponovni izbor v najboljšo peterko sezone lige NBA ==== Novo sezono so 25. oktobta Spursi pričeli z zmago nad Golden State Warriors (129-100). Leonard je blestel z 35 točkami, kar je pomenilo nov osebni rekord, in 5 ukradenimi žogami.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Warriors - Game Recap - October 25, 2016 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899377|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Ponovno je svoj najvišji točkovni izkupiček presegel 14. januarja proti [[Phoenix Suns]], ki pa jo je njegova ekipa izgubila s 105-108. Ob porazu je Kawhi dosegel 38 točk. S tem je tudi zabeležil niz 3 zaporednih tekem, na katerih je presegel mejo 30 točk in s tem postal prvi košarkar San Antonia po [[Tony Parker]], ki mu je to uspelo.<ref>{{Navedi splet|title=Devin Booker and Kawhi Leonard wow sellout crowd in Mexico City|url=https://www.espn.com/blog/san-antonio-spurs/post/_/id/1306|website=ESPN.com|date=2017-01-14|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Ta niz mu je uspelo podaljšati na 5 tekem proti [[Denver Nuggets]] 19. januarja, ko je dosegel 34 točk. Istega dne je bil imenovan tudi v prvo peterko ekipe zahodne konference za tekmo vseh zvezd.<ref>{{Navedi splet|title=Nuggets vs. Spurs - Game Recap - January 19, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900060|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers' James, Irving and Warriors' Durant, Curry selected to start NBA All-Star Game 2017|url=http://www.nba.com/article/2017/01/19/2017-all-star-starters-official-release|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}</ref> Dva dni kasneje je ponovno zablestel v zmagi nad [[Cleveland Cavaliers]] z 118-115. Še enkrat več je podrl svoj rekord doseženih točk na eni tekmi s strelskim izkupičkom 41 točk. Postal je prvi igralec San Antonia po letu 1986, ki mu je na šestih zaporednih tekmah uspelo doseči 30 točk ali več.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Cavaliers - Game Recap - January 21, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900078|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> S svojimi odličnimi predstavami si je priboril naziv igralec tedna zahodne konference med 16. in 22. januarjem.<ref>{{Navedi splet|title=Joel Embiid, Kawhi Leonard named NBA Players of the Week|url=http://www.nba.com/article/2017/01/23/nba-players-week-joel-embiid-kawhi-leonard|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}</ref> 13. februarja so San Antonio Spursi premagali [[Indiana Peacers]] z 110-106. Leonard je dosegel 32 točk in temu dodal 6 skokov ter 4 ukradene žoge. Ponovno je dosegel niz 5 zaporednih tekem z doseženimi vsaj 30 točkami. Zmaga nad Peacersi je predstavljala 42. v sezoni, kar je pomenilo, da so si Spursi že 20 sezono zapored zagotovili zmagovalni izkupiček.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Pacers - Game Summary - February 13, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400900230|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Tekma vseh zvezd je potekala 19. februarja, a na njej Leonard ni pustil večjega pečata. V slabih 15 minutah je zbral le 4 točke, 2 skoka in 2 asistenci. Ekipa zahoda pa si je kljub temu priborila zmago nad vzhodom, z rezultatom 192-182.<ref>{{Navedi splet|title=2017 NBA All-Star Game Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2017.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915133852/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2017.html|url-status=dead}}</ref> 6. marca je bil Leonard že 4. v svoji karieri izbran za igralca tedna. Istega dne je njegova ekipa ugnala s 112-110 [[Houston Rockets]]. Kawhi je dosegel 39 točk in tem že 91. zaporedno tekmo dosegel dvomestno število točk. S tem je izenačil klubski rekord [[Tim Duncan]] iz leta 2002-03.<ref>{{Navedi splet|title=Charlotte Hornets' Kemba Walker, San Antonio Spurs' Kawhi Leonard named Players of the Week|url=http://www.nba.com/article/2017/03/06/kemba-walker-kawhi-leonard-players-week|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rockets vs. Spurs - Game Recap - March 6, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900337|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Spursi so sezono končali z izkupičkom 61-21 in se s tem uvrstili na drugo mesto zahodne konference.<ref>{{Navedi splet|title=2016-17 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2017.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144301/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2017.html/|url-status=dead}}</ref> Leonard je za sabo pustil iz statističnega vidika najuspešnejšo sezono do sedaj. Dosegal je namreč v povprečju 25.5 točke, 5.8 skoka, 3.5 asistence, 1.8 ukradene žoge, pri 49 % metu iz igre.<ref name=":4" /> Njegove odlične predstave so mu prislužile mesto v prvi peterki sezone. Ob tem se je že tretje leto zapored uvrstil tudi v najboljšo obrambno peterko. V glasovanju za najboljšega obrambnega košarkarja in najboljšega košarkarja sezona je obakrat končal na tretjem mestu.<ref>{{Navedi splet|title=2017 NBA Awards Complete List Of Winners|url=http://www.nba.com/nbaawards/2017/finalists|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Končnico je ekipa iz San Antonia 15. aprila odprla z zmago nad Memphis Grizzlies s 111-82. Leonard je izenačil svoj najboljši strelski izkušiček v končnici z 32 točkami.<ref>{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Game Recap - April 15, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950319|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Že dva dni kasneje pa je svoj strelski rekord popravil s 37 točkami, dodal pa tudi 11 skokov. Njegova ekipa je prepričljivo premagala Grizzlije z 96-82 in s tem povedla z 2-0 v zmagah.<ref>{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Game Recap - April 17, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950393|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> 4. tekma prvega kroga je bila ponovno rekordna za Leonarda. Dosegel je namreč 43 točk, a so Spursi klonili po podaljšku z 110-108. S tem sta se ekipi izenačili po zmagah na 2-2.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Grizzlies - Game Recap - April 22, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950397|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Na 6. tekmi je Leonard s 29 točkami popeljal svojo ekipo do zmage z rezultatom 103-96 in do napredovanja v naslednji krog z izidom 4-2. V 2. krogu so Spursi uspešno izločili [[Houston Rockets]] z 4-2. To jim je uspelo, čeprav Kawhi na 6. tekmi zaradi poškodbe gležnja ni igral.<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Rockets - Game Recap - May 11, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400952495|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> V konferenčnem finalu so se pomerili z [[Golden State Warriors]]. Na prvi tekmi je v tretji četrtini Leonard po metu pristal na nogi [[Zaza Pachulia]]. Obnovil je poškodbo gležnja in bil primoran zapustiti tekmo s 26 točkami. Poškodba mu je onemogočila nadaljnje nastope v konferenčnem finalu, v katerem je njegova ekipa na koncu izgubila že po 4 tekmah.<ref>{{Navedi splet|title=2017 NBA Western Conference Finals - San Antonio Spurs vs. Golden State Warriors|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2017-nba-western-conference-finals-spurs-vs-warriors.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190520085935/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2017-nba-western-conference-finals-spurs-vs-warriors.html|url-status=dead}}</ref> Okoliščine poškodbe so sprožile veliko polemik, saj so bili nekateri mnenja, da jo je Pachulia povzročil namerno. Da bi preprečile podobne situacije v prihodnosti je prišlo tudi do uvedbe pravila, ki sodnikom dovoljuje, da kaznujejo branilca, ki nasprotniku pri metu ne pusti prostora za varen doskok.<ref>{{Navedi splet|title=NBA creates 'Zaza Pachulia rule' after Kawhi Leonard injury|url=https://www.mysanantonio.com/sports/article/NBA-refs-can-rule-reckless-closeouts-as-flagrants-12220572.php|website=San Antonio Express-News|date=2017-09-21|accessdate=2019-07-26|first=Brian|last=Mahoney|first2=AP Basketball|last2=Writer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Twitter rips Zaza Pachulia after seemingly dirty play that knocked Kawhi Leonard out of Game 1|url=https://www.mysanantonio.com/sports/spurs/article/Twitter-rips-Zaza-Pachulia-after-seemingly-dirty-11145481.php|website=San Antonio Express-News|date=2017-05-14|accessdate=2019-07-26|first=Chris|last=Quinn|first2=mySA com / San Antonio|last2=Express-News}}</ref> Leonard je končnico zaključil s povprečjem 27.7 točk, 7.8 skoka, 4.6 asistence, 1.7 ukradene žoge na tekmo. Pri tem je metal iz igre 52,5 %.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard|url=https://stats.nba.com/player/202695/|website=NBA Stats|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> ==== 2017-18: S poškodbo zaznamovana sezona ==== Leonard je debitiral šele 12 decembra proti [[Dallas Mavericks]] in izpustil prvih 27 tekem zaradi poškodbe [[Štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]].<ref>{{Navedi splet|title=Spurs vs. Mavericks - Game Recap - December 12, 2017 - ESPN|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975153|website=web.archive.org|date=2017-12-13|accessdate=2019-07-26|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213142759/http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975153|url-status=bot: unknown}}</ref> Do 13. januarja je nastopil na 9 tekmah<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard 2017-18 Game Log|url=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01/gamelog/2018/|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524035848/https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01/gamelog/2018/|url-status=dead}}</ref> Tega dne je ponovno zaigral proti [[Denver Nuggets]] po 3 tekmah odsotnosti zaradi poškodbe leve rame proti [[Phoenix Suns]] 5. januarja.<ref>{{Navedi splet|title=Nuggets vs. Spurs - Game Recap - January 13, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975379|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Ponovne težave s [[Štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]] so ga 17. januarja dokončno onemogočile. Moral je na rehabilitacijo, čas njegove vrnitve je bil neznanka.<ref>{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD UPDATE|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-update|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Leonardu so zdravniki San Antonia kmalu dali dovoljenje za igro, vendar se je sam odločil, da poišče drugo mnenje. Nametosti med taborom Spursom in Leonarda so začele naraščati. Nihče ni zares vedel časa njegove vrnitve, prav tako pa ekipa ni imela inormacij o poteku njegove rehabilitacije. V javnost so prihjale nenavadne izjave soigralcev in trenerja [[Gregg Popovich]]. Ta je na novinarskih konferencah jasno pokazal nezadovoljstvo s situacijo in tudi dal vedeti, da nihče ni pričakoval tako dolgotrajne rehabilitacije. Stanje je dodatno posalbšala izjava soigralca [[Tony Parker]], ki je bil prav tako v tem času okreval po poškodbi, za katero je deja, da je enaka kot pri Leonardu vendar "100 krat hujša". 17. marca so imeli po igralci zaprt sestanek z Kawhi-om. Prišlo je do konfrontacije med Parkerjem in [[Emanuel Ginobili|Ginobilijem]] na eni strani in Leonardom na drugi. Soigralci so mu namreč očitali, da se ni pripravljen žrtvovati za ekipo in ji pomagati v boju za končnico. Srečanje je bilo po poračnju napeto in čustveno. Leonard v sezoni 2017-18 ni več zaigral.<ref>{{Navedi splet|title=The uncomfortable silence of Kawhi Leonard|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/23366667|website=ESPN.com|date=2018-05-01|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sources: Spurs met to implore Kawhi to return|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/22870675|website=ESPN.com|date=2018-03-22|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> === Toronto Raptors === Odnosi med Leonardom in San Antonio Spursi so se povsem porušili in junija 2018 so bila objavljena poročila, da je Kawhi zaprosil za menjavo v drugo ekipo. Spursi so začeli iskanje za najboljšo ponudbo, vendar so ob tem naleteli na dve oviri. Druge ekipe so bile namreč zadržane glede bogatih ponudb zaradi nejasnosti glede poškodbe Leonarda. Poleg tega pa je imel prvi zvezdnik San Antonia le še eno leto pogodbe, ob tem pa je jasno izrazil svoje namere, da želi kot prost igralec skleniti novo pogodbo z [[Los Angeles Lakers]]. Tako bi vsaka druga ekipa imela v praksi Leonarda le na enoletni posoji, za kar pa večina ni bila pripravljena dati svojih boljših igralcev oziroma več izborov na naboru v prvem krogu. Tveganje je nazadnje prevzel predsednik košarkarskih poslov [[Toronto Raptors]] - [[Masai Ujiri]]. Njegova ekipa je s svojima glavnima zvezdnikoma [[DeMar DeRozan]] in [[Kyle Lowry]] gladko izgubila v konferenčnem finalu vzhoda s 4-0. Postalo je jasno, da je za Reptors-e v takratni sestavi naslov nedosegljiv. Ujiri se je uspešno dogovoril za menjavo s Spursi, in sicer je v zameno za DeRozan-a in [[Jakob Poeltl]] ter zaščiten izbor na NBA naboru 2019 v prvem krogu dobil Leonarda in [[Danny Green]]. S tem so se jasno pokazale namere Raptors-ev, da gredo naslednjo sezono na vse ali nič.<ref>{{Navedi splet|title=Official: Kawhi to Toronto, DeRozan to Spurs|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/24128461|website=ESPN.com|date=2018-07-18|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reports: Kawhi Leonard demands trade from San Antonio Spurs|url=http://www.nba.com/article/2018/06/15/report-kawhi-leonard-demands-trade-san-antonio-spurs|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en }}</ref> [[Slika:1 kawhi leonard 2019.jpg|sličica|332x332px|Leonard v barvah [[Toronto Raptors]]]] ==== 2018-19: Drugič prvak NBA in najkoristnejši igralec finala ==== Ekipo Toronta je čakal velik izziv. Imeli so enkratno priložnost, da se vmešajo v boj za naslov, ob tem pa so želeli Leonarda prepričati v podaljšanje pogodbe, čeprav je pred menjavo jasno izrazil namene, da se želi vrniti v svoje rodno mesto - Los Angeles. Pozorni so morali biti tudi na pristop k Leonardovi poškodbi, nihče si ni namreč želel, da bi se pripretila podobna situacija, kot se je prejšnjo sezono v San Antoniu. Izbrali so posebno strategijo, kjer so Leonardu pustili, da je izpustil nekatere manj pomembne tekme rednega dela sezone zaradi "upravljanja obremenitve" (angleško ''load management''). Prav tako ni igral na tekmah, ki so se odvile drugi dan zapored. Leonard je tako zaigral na 59 od 81 tekem rednega dela.<ref>{{Navedi splet|title=What is load management and why do the Raptors use it on Kawhi Leonard? - Sportsnet.ca|url=https://www.sportsnet.ca/basketball/nba/load-management-raptors-use-kawhi-leonard/|website=www.sportsnet.ca|accessdate=2019-07-26}}</ref> Leonard je za Raptorse debitiral 17. oktobra na uvodni tekmi sezone, na kateri premagali [[Cleveland Cavaliers]] s 116-104. Dosegel 24 točk in 12 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers vs. Raptors - Game Recap - October 17, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070698|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Dva dni kasneje je popravil svoj strelski izkupiček in dosegel 31 točk ob 10 skokih v zmagi nad [[Boston Celtics]] s 113-101.<ref>{{Navedi splet|title=Celtics vs. Raptors - Game Recap - October 19, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070219|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Svojo formo je stopnjeval in proti [[Minnesota Timberwolves]] 24. oktobra zbral 35 točk. Tekmo so Raptorsi dobili z izidom 112-105. Sezono so tako odprli z nizom petih zaporednih zmag.<ref>{{Navedi splet|title=Timberwolves vs. Raptors - Game Recap - October 24, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070736|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Proti [[Boston Celtics]] so ponovno zaigrali 16. novembra, vendar tokrat klonili po podaljšku z 116-123. Ob porazu je Leonard zbral 31 točk in dodal 15 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. Celtics - Game Recap - November 16, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070897|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> 25. novembra je Leonard na tekmi proti [[Miami Heat]] dobil prvo tehnično napako svoje NBA kariere v rednem delu sezone. Tekmo je sicer ekipa iz Toronta dobila z rezultatom 125-115, Kawhi je končal kot najboljši strelec svoje ekipe, z 29 točkami, in tudi skakalec, z 10 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard loses his cool, picks up first regular season technical foul of his career|url=https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-loses-cool-picks-first-regular-season-technical-foul-career-021520044.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2019-07-26|language=en-US|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728133700/https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-loses-cool-picks-first-regular-season-technical-foul-career-021520044.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Heat vs. Raptors - Game Summary - November 25, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=401070971|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> <br />29. novembra proti [[Golden State Warriors]] je zbral največ točk na tekmi v sezoni, in sicer 37. Tekmo so Raptorsi dobili po podaljšku (131-128).<ref>{{Navedi splet|title=Warriors vs. Raptors - Game Recap - November 29, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070997|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> med 26. novembrom in 2. decembrom je bil izbran za igralca tedna na vzhodu. Svoj najboljši strelski izkupiček sezone je pononvno izenačil 21. decembra na tekmi proti [[Cleveland Cavaliers]], ki so jo dobili z 126-110.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers vs. Raptors - Game Recap - December 21, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071151|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> 1. januar je postavil svoj osebni strelski rekord in dosegel 45 točk v zmagi s 122-116 nad [[Utah Jazz]]. To je bila zanj že rekordna 14 zaporedna tekma, na kateri je dosegel vsaj 20 točk.<ref>{{Navedi splet|title=Jazz vs. Raptors - Game Recap - January 1, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071225|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Ponovno je bil s 41 točkami in 11 skoki izjemno razpoložen 13. januarja proti [[Washington Wizards]]. Tekmo so Raptorsi dobili šele po dvojnem podaljšku, in sicer z 140-38. Leonard je na parketu preživel kar 45 minut.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. Wizards - Game Recap - January 13, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071315|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Njegov niz prebite meje 20 točk se je končal na 23. zaporedni tekmi 31. januarja (niz je trajal 22 tekem), ko je ob porazu s 92-105 proti [[Milwaukee Bucks]] dosegel le 16 točk.<ref>{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - January 31, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071439|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> 3. marca je Kawhi znova zablestel v napetem obračunu z [[Portland Trail Blazers]], na katerem je dosegel 38 točk in koš za zmago s 119-117 v zadnjih treh sekundah tekme.<ref>{{Navedi splet|title=Trail Blazers vs. Raptors - Game Recap - March 1, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071603|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Redni del sezone so Toronto Raptorsi zaključili na 2. mestu vzhodne konference, z izkupičkom 58-24.<ref>{{Navedi splet|title=2018-19 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2019.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144318/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2019.html/|url-status=dead}}</ref> Leonard je v povprečju dosegal na tekmo 26.6 točke, 7.3 skoka, 3.3 asistence in 1.8 ukradene žoge. Iz igre je metal 50 %.<ref name=":4" /> Uvrščen je bil v drugo najboljšo peterko sezone in v drugo najboljšo obrambno peterko sezone.<ref>{{Navedi splet|title=Year-by-year NBA All-Defensive Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/defensive-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Year-by-year All-NBA Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/all-nba-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Drugi krog končnice proti [[Philadelphia 76ers]] je Leonard začel izjemno. Dosegel je 45 točk ob 69,6 % metu iz igre in popeljal Raptorse do zmage z 108-95.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. 76ers Game 1 score, highlights: Kawhi Leonard's playoff career-high 45 points power Toronto past Philadelphia|url=https://www.cbssports.com/nba/news/raptors-vs-76ers-game-1-score-highlights-kawhi-leonards-playoff-career-high-45-points-power-toronto-past-philadelphia/amp/|website=www.cbssports.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Postal je šele drugi igralec v zgodovini franšize, ki je v končnici presegel mejo 40 točk (pridružil se je [[Vince Carter]], ki je 2001 dosegel 50 točk).<ref>{{Navedi splet|title=76ers vs. Raptors - Game Summary - April 27, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=401129113|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Na 4. tekmi je s 39 točkami in 14 skoki ključno pripomogel k zmagi z rezultatom 101-96. S tem sta se ekipi izenačili v zmagah: 2-2.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. 76ers - Game Recap - May 5, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401129102|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Serija se je zavlekla do odločilne 7. tekme, na kateri se je Leonard ponovno pokazal v veliki luči. Zadel je ključni met ob zvoku sirene in svoji ekipi prinesel zmago s 92-90. Sam met se bo zapisal v zgodovino košarke, Kawhi je metal iz težkega položaja v kotu in po večkratnem odboju žoge od obroča, se je le ta uspešno zvalila skozi in prinesla napredovanje kanadski ekipi. To je bil prvi uspešen met ob zvoku sirene na 7. tekmi končnice v zgodovini lige NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/sports/basketball/nba/toronto-raptors-philadelphia-sixers-game-7-1.5133188|title=Kawhi Leonard hits buzzer beater for wild series win over Sixers|date=May 12, 2019|accessdate=27.7.2019|website=CBS|publisher=|last=Ewing|first=Lori}}</ref> Poleg odločilnega meta je Leonard k zmagi prispeval tudi 41 točk, ob nekoliko slabšem metu iz igre (16-39).<ref>{{Navedi splet|title=76ers vs. Raptors - Game Recap - May 12, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401129105|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Svoj zmagoviti pohod so Raptorsi nadaljevali v konferenčnem finalu vzhoda proti [[Milwaukee Bucks]]. Leonard je pononvno izstopal. Poleg neverjetnih predstav v napadu, pa je ponovno veliko vlogo odigrala njegova obramba. Pokrival je namreč prvega zvezdnika nasprotne ekipe - [[Giannis Antetokounmpo]], ki je bil do tedaj za vse nasprotnike nerešljiva uganka. Svoje delo je Kawhi opravil z odliko, saj je Giannisu dovolil v povšrečju polovico manj točk kot naslednji najbolj uspešen branilec, ki je pokrival Grka.<ref>{{Navedi splet|title=NBA Playoffs 2019: Kawhi Leonard's defence on Giannis Antetokounmpo has changed the Eastern Conference Finals|url=https://ca.nba.com/news/nba-playoffs-2019-kawhi-leonards-defense-on-giannis-antetokounmpo-has-changed-the-series-eastern-conference-finals/yjy605u7nlai1ie63rx33qthz|website=NBA.com Canada {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-27|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20190825063729/https://ca.nba.com/news/nba-playoffs-2019-kawhi-leonards-defense-on-giannis-antetokounmpo-has-changed-the-series-eastern-conference-finals/yjy605u7nlai1ie63rx33qthz|archive-date=2019-08-25|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Has Defended Giannis Better Than Any Other Player in the NBA|url=https://www.12up.com/posts/kawhi-leonard-has-defended-giannis-better-than-any-other-player-in-the-nba-01dbn67g4nxp|website=12up.com|date=2019-05-24|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Na 3. tekmi je dosegel 36 točk, od tega 8 v drugem podaljšku, in prinesel zmago svoji ekipi (118-112). S tem se je zmanjžal zaostanek Toronta v zmagah na 1-2.<ref>{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - May 19, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131842|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> V nadaljevanju pa je prišlo do preobrata in na 5. tekmi so po zmagi s 105-99 Raptorsi povedli v seriji s 3-2. Pononvno je imel odločilno vlogo na tekmi Kawhi, ki je bil prvi strelec s 35 točkami, ob tem je zadel tudi 5 metov za 3 in zbral 7 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. Bucks - Game Recap - May 23, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131844|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Na 6. tekmi je Torontu uspel zgodovinski uspeh, saj se jim je prvič v zgodovini franšize uspelo uvrstiti v finale lige NBA. Ob ključni zmagi s 100-94 je Leonard prispeval 27 točk in 17 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - May 25, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131845|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}</ref> Piko na i je postavil z zabijanjem prek [[Giannis Antetokounmpo]], po uspešno ukradeni žogi soigralca [[Kyle Lowry]].<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard throws down earth-shattering dunk on Giannis Antetokounmpo|url=https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-throws-down-earthshattering-dunk-during-game-6-vs-bucks-024709877.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2019-07-26|language=en-CA|archive-date=2019-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190623222856/https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-throws-down-earthshattering-dunk-during-game-6-vs-bucks-024709877.html|url-status=dead}}</ref> V Finalu so Toronto čakali [[Golden State Warriors]], ki so bili že od začetka sezone obravnavani kot nesporni favoriti za osvojitev naslova.<ref>{{Navedi splet|title=Opening 2019 NBA title odds feel LeBron effect|url=https://www.espn.com/chalk/story/_/id/23680463/2018-19-nba-title-odds-open-golden-state-warriors-favored-philadelphia-76ers-tops-east|website=ESPN.com|date=2018-06-03|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Kljub temu pa so Warriorsi imeli veliko nesreče s poškodbami. Na prvih 4 tekmah niso mogli računati na prvega zvezdnika [[Kevin Durant]], ki se je vrnil šele na 5. tekmi, a se na njej ponovno hudo poškodoval.<ref>{{Navedi splet|title=Kevin Durant Playoffs Game Log|url=https://www.basketball-reference.com/players/d/duranke01/gamelog-playoffs/|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-27|language=en|archive-date=2019-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190806101727/https://www.basketball-reference.com/players/d/duranke01/gamelog-playoffs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kevin Durant confirms he suffered ruptured right Achilles|url=http://www.nba.com/article/2019/06/12/warriors-durant-achilles-injury-update|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Poleg tega je na zadnji, 6. tekmi, hujšo poškodbo staknil še [[Klay Thompson]].<ref>{{Navedi splet|title=Klay Thompson tears ACL in Game 6 of Finals|url=http://www.nba.com/article/2019/06/13/thompson-tears-ACL|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Kljub temu pa se je Leonard v finalu zapisal v zgodovino in prikazal eno najboljših predstav finala lige NBA vseh časov.<ref>{{Navedi splet|title=NBA Finals 2019: Uniquely dominant – Kawhi Leonard's playoff run is placing him among all-time greats|url=https://in.nba.com/news/nba-finals-2019-toronto-raptors-vs-golden-state-warriors-kawhi-leonard-scoring-historic/1hjo2uuvdzip51is8972pwbu7k|website=NBA.com India {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Na 2. tekmi je ob porazu s 104-109 prispeval 34 točk in dodal 14 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=Warriors vs. Raptors - Game Recap - June 2, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134816|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Raptorsi so na 4. tekmi povedli v seriji s 3-1 po zmagi na gostovanju z 105-92. Ključen mož je bil zopet Kawhi, ki je zabeležil 36 točk ob 12 skokih.<ref>{{Navedi splet|title=Raptors vs. Warriors - Game Recap - June 7, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134818|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Na 6. tekmi je s 22 točkami poskrbel za končno zmago v seriji s 4-2 (tekma se je končala z izidom 114-110) in osvojitev naslova prvaka lige NBA.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Raptors vs. Warriors - Game Recap - June 13, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134820|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Za Raptorse je bil to prvi naslov, za Leonarda pa drugi v karieri. Ob tem je postal že drugič najkoristnejši igralec finala lige NBA. S tem dosežkom se je pridružil [[LeBron James]] in [[Kareem Abdul-Jabbar]], ki sta do takrat edina osvojila ta naziv z dvema različnima ekipama.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard joins elite company in winning Finals MVP|url=http://www.nba.com/article/2019/06/13/finals-mvps-more-one-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en|first=From NBA com|last=Staff}}</ref> V končnici je Leonard dosegel 732 točk, kar ga uvršča na tretje mesto na večni lestvici po najvišjem doseženem številu točk v končnici, takoj za [[LeBron James]] (748 v letu 2018) in [[Michael Jordan]] (759 v letu 1992).<ref name=":6" /> Njegova statistika je znašala v povprečju na tekmo 30.5 točke, 9.1 skoka, 3.9 asistence in 1.7 ukradene žoge. Ob tem je metal iz igre 49 %.<ref name=":5" /> === Los Angeles Clippers === ==== Prost igralec ==== V petletni pogodbi, ki jo je Kawhi podpisal leta 2015, je bilo zadnje leto izbirno. To je pomenilo, da se bo Leonard lahko sam odločil, ali po izkoristil zadnje leto pogodbe ali ne. Po pričakovanjih se za koriščenje ni odločil, saj se to ni splačalo že iz ekonomskega vidika. Zadnje leto mu bi namreč prineslo 21.3 milijona ameriških dolarjev, na trgu pa je imel ponudbe prek 30 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Declines 2019/20 Player Option|url=https://www.hoopsrumors.com/2019/06/kawhi-leonard-declines-201920-player-option.html|website=Hoops Rumors|accessdate=2019-07-27|language=en-US}}</ref> 30. junija se je začel prestopni rok<ref>{{Navedi splet|title=When does NBA free agency start? Key 2019 NBA offseason dates|url=https://www.oregonlive.com/blazers/2019/06/when-does-nba-free-agency-start-key-2019-nba-offseason-dates.html|website=oregonlive.com|date=2019-06-27|accessdate=2019-07-27|language=en-US|first=Sean|last=Meagher}}</ref> (angleško ''free agency'') in posledično spopad med glavnimi akterji na trgu za Leonarda, ki je veljal za najboljšega in najbolj zaželenega igralca na voljo. Kmalu so bili jasni trije možni scenariji: Kawhi ostane v Torontu, Kawhi se pridruži [[Los Angeles Lakers]] ali Kawhi postane član [[Los Angeles Clippers]]. Med tem ko je večina vidnejših prostih imen sklenila pododbo z moštvom kmalu po 30. juniju, si je Leonard vzel čas za premislek in odločitev. V javnost je prihajalo veliko nasprotujočih si informacij o njegovi odločitvi, vendar nihče ni zares vedel kaj se dogaja v njegovem taboru. Kawhi je vedno veljal za zelo zaprtega igralca, ki mu medijska pozornost prav nič ne diši, ima le ozek krog zaupnikov, s katerimi sprejema pomebne odločitve o svoji karieri. 5. julija zvečer je v Južni Kaliforniji ob odjeknil močan potres z magnitudo 7.1.<ref>{{Navedi splet|title=7.1 Magnitude Earthquake Rocks Southern California|url=http://www.nbclosangeles.com/news/local/Large-Earthquake-Shakes-for-Up-to-40-Seconds-512288562.html|website=NBC Southern California|accessdate=2019-07-27|language=en|first=Jason|last=K|last2=el|first3=Beverly|last3=White}}</ref> Kmalu za tem pa se je košarkarski svet ponovno zatresel: Kawhi Leonard je izbral [[Los Angeles Clippers]]. Ekipa, ki je bila v vsej svoji zgodovini v senci Lakersov, je pripeljala najbolj zaželenega igralca prestopnega roka. Kmalu za novico o Leonardovi odločitvi pa je prišlo na dan novo poročilo, da so se Clippersi z [[Oklahoma City Thunder]] dogovorili za menjavo, s katero so v svoje vrste pripreljali še enega zvezdnika - [[Paul George]].<ref>{{Navedi splet|title=NBA world stunned by Kawhi Leonard-Paul George team-up|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27129483|website=ESPN.com|date=2019-07-06|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Zanj so plačali veliko ceno, saj so v drugo smer morali poslati štiri nezaščitene izbora v prvem krogu nabora, en zaščiten izbor v prvem krogu in dve možnosti zamenjave izbora v prvem krogu nabora. Ob tem so se morali posloviti tudi od obetavnega [[Shai Gilgeous-Alexander]] in [[Danilo Galllinari]]. Čeprav so bili primorani plačati visoko ceno, pa so Clippersi s to potezo postali glavni favoriti za osvojitev naslova v naslednjih sezonah. Kmalu je postalo jasno tudi, da se Leonard ne bi pridružil, če skupaj z njim ne bi prišel še en zvezdnik. V nasprotnem primeru, bi lahko končal pri mestnih rivalih Lakersih, ki imajo v svojih vrstah že [[LeBron James]] in [[Anthony Davis]] ter bi tako postali nova super-ekipa po razpadu dinastije [[Golden State Warriors]]. Clippersi so se tega še posebej bali, zato so bili pripravljeni za George-a ponuditi izjemno veliko.<ref>{{Navedi splet|title=Sources: Fear of Lakers dynasty drove Clips' deal|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27131637|website=ESPN.com|date=2019-07-06|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Glavni razlog za Leonardovo izbiro Clippersov je bil poleg lokacije v rodnem kraju, kamor se je že pred letom želel vrniti, tudi izjemno ambiciozno in kompetentno vodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Chooses L.A. Clippers For Less Money Than Toronto Raptors Could Have Offered|url=https://www.forbes.com/sites/curtisrush/2019/07/06/kawhi-leonard-chooses-la-clippers-for-less-money-than-toronto-raptors-could-have-offered/|website=Forbes|accessdate=2019-07-27|language=en|first=Curtis|last=Rush}}</ref> Clippersi so namreč po menjavi lastništva v letu 2014 zapluli v povsem drugačne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Ballmer Buys The LA Clippers For $2 Billion|url=https://www.businessinsider.com/steve-ballmer-buys-la-clippers-for-2-billion-2014-5|website=Business Insider|accessdate=2019-07-27|first=Karyne Levy, Paul|last=Szoldra}}</ref> Dobili so energičnega in ambicioznega lastnika [[Steve Ballmer]], ki je uspel sestavil izjemno ekipo. Pripeljali so trenerja [[Doc Rivers]], ki je v sezoni 2007-08 z [[Boston Celtics]] osvojil naslov prvaka.<ref>{{Navedi splet|title=NBA Championships: Coaches That Have Won at Least One Title|url=https://www.landofbasketball.com/championships/coches_with_titles.htm|website=www.landofbasketball.com|accessdate=2019-07-27}}</ref> Moštvu se je kot svetovalec pridružil legendarni [[Jerry West]].<ref>{{Navedi splet|title=Hall of Famer Jerry West joins L.A. Clippers as consultant|url=http://www.nba.com/article/2017/06/19/hall-famer-jerry-west-joins-l-clippers-consultant|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en|first=JILL PAINTER LOPEZ {{!}} Associated|last=Pres}}</ref> Vodenje pisarne pa je odlično prevzel [[Lawrence Frank]].<ref>{{Navedi splet|title=Clippers relieve Doc Rivers of his GM duties and promote Lawrence Frank|url=https://www.latimes.com/sports/clippers/la-sp-clippers-rivers-gm-20170804-story.html|website=Los Angeles Times|date=2017-08-04|accessdate=2019-07-27|language=en-US}}</ref> Kawhi si tudi ni želel ustvariti nove super-ekipe skupaj z [[LeBron James]], temveč se je raje odločil, da bo tekmoval proti njemu.<ref>{{Navedi splet|title=Green: Kawhi wanted 'his own route,' not Lakers|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27170710|website=ESPN.com|date=2019-07-11|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> Leonard je s Clippersi podpisal triletno pogodbo (zadnje leto je izbirno) vredno 103.1 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Source: Kawhi signs shorter 3-year Clips deal|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27162014|website=ESPN.com|date=2019-07-10|accessdate=2019-07-27|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{NBA Finals MVP}} {{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}} {{DEFAULTSORT:Leonard, Kawhi}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] dsoz7b4savmwxhmuferpgq4qyo3lwag Kanal Rdeče morje - Mrtvo morje 0 466679 6773003 6754932 2026-11-01T00:09:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773003 wikitext text/x-wiki [[File:Red Sea - Dead Sea Canal map.jpg|thumb|right|Načrtovani kanal Rdeče morje in Mrtvo morje, prikazan v rdeči barvi, v celoti leži v Jordaniji in ga bo izvajala Jordanija.]] '''Kanal Rdeče morje - Mrtvo morje''', včasih imenovan tudi '''Kanal dveh morij''', je načrtovan cevovod, ki poteka od obalnega mesta [[Akaba]] ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]] do območja Lisan ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]]. Zagotovil bo pitno vodo [[Jordanija|Jordaniji]], [[Izrael]]u in Palestinskim ozemljem, prinesel vodo z visoko koncentracijo [[sol]]i, ki izhaja iz procesa [[razsoljevanje|razsoljevanja]] (odpadna [[slanica]]), da se stabilizira vodostaj Mrtvega morja, ter ustvari električno energijo za podporo potrebam energije za projekt. Projekt bo izvajala Jordanija in je v celoti na jordanskem ozemlju. Projekt bodo financirale vlade Jordanije, Izraela<ref name="Israelpay">Ora Coren, [https://www.haaretz.com/israel-news/.premium-jordan-won-t-budge-on-red-sea-dead-sea-project-and-israel-will-pay-the-price-1.6874643 Jordan Won’t Budge on Red Sea-Dead Sea Project - and Israel Will Pay the Price], Haaretz, 27 January 2019</ref> in številni mednarodni donatorji. Nivo vode v Mrtvem morju se znižuje s hitrostjo več kot en meter na leto, njegova površina pa se je v zadnjih 20 letih zmanjšala za približno 30 %. To je v veliki meri posledica preusmeritve več kot 90 % vode reke [[Jordan]]. V začetku 1960-ih je reka vsako leto iz [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]] v Mrtvo morje prenesla 1,5 milijarde kubičnih metrov vode. Jezovi, kanali in črpalne postaje, ki so jih zgradili Izrael, Jordanija in Sirija, zdaj preusmerijo vodo za namakanje in pitje ter so zmanjšali pretok na približno 100 milijonov kubičnih metrov na leto (MCM / leto) in to celo v glavnem [[somornica|brakične vode]] in odpadne vode. Padec gladine Mrtvega morja ustvarja velike okoljske težave, vključno s ponikalnimi luknjami in umirajočimi morskimi obalami. V 80. letih so bile v Izraelu predlagane druge poti za enake cilje kot kanal Rdeče - Mrtvo morje, kanal Sredozemsko - Mrtvo morje, vendar so jih zavrgli. Projekt bi stal 10 milijard dolarjev v vseh njegovih fazah, prva faza, ki naj bi se začela graditi leta 2021, pa bo stala 1,1 milijarde dolarjev. Jordanska vlada je trenutno v ožjem izboru konzorcijev in čaka na končno študijo izvedljivosti, za katero bi sledilo mednarodno financiranje. == Zgodovina == [[File:Dead Sea by David Shankbone.jpg|thumb|right|Pogled na Mrtvo morje]] [[File:Dead sea ecological disaster 1960 - 2007.gif|thumb|right|Nihanja vodostaja Mrtvega morja med letoma 1960 in 2007.]] Povezavo morij s kanalom so prvič predlagali britanski častniki, ki so iskali načine, kako zaobiti francoski [[Sueški prekop]] in niso ugotovili, da je gladina Mrtvega morja veliko nižja. Pozneje, konec 19. stoletja, so načrtovalci razmišljali, kako uporabiti vodo reke Jordan za namakanje in pripeljati morsko vodo v Mrtvo morje, da bi ustvarili energijo iz položaja -390 m pod morsko gladino. Eden od teh načrtovalcev je bil cionistični voditelj Theodor Herzl. Konec 1960-ih je bil predlagan kanal Rdeče - Mrtvo morje in je bil analiziran kot del mirovnega procesa med Izraelom in Jordanijo. Konec 1990-ih je skupina, ki jo je vodil Refael (Rafi) Benvenisti v sodelovanju z ministrom za regionalno sodelovanje [[Šimon Peres|Šimonom Peresom]], predlagala, da se kot glavni cilj projekta postavi stabilizacija vodostaja Mrtvega morja. Predlagala je, da bi se projekt gradil po fazah, da bi preizkusili mešanje vodne faze dveh morij, kar je velika naložba, povezana s projektom. Projekt se je imenoval 'mirovni kanal', predlagano pa je bilo, da se zaradi finančnih in izvedbenih razlogov zgradi na jordanskem ozemlju.<ref name="Benvenisti">{{navedi splet|url=http://www.waternet.be/jordan_river/shortage/IJfollow-up.htm|title=Jordan Times: Benvenisti's Presentation of the Red Sea Dead Sea Conduit in Jordan 2000|date=|access-date=2012-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20070703023729/http://www.waternet.be/jordan_river/shortage/IJfollow-up.htm|archive-date=2007-07-03|url-status=dead|df=}}</ref> 9. maja 2005 so Jordanija, Izrael in Palestinska uprava podpisali sporazum o nadaljevanju študije izvedljivosti za Kanal dveh morij. Sporazum so ob Mrtvem morju podpisali jordanski vodni minister Raed Abu Soud, izraelski minister za infrastrukturo Binyamin Ben-Eliezer in palestinski minister za načrtovanje Ghassan al-Khatib. Izraelski minister za regionalno sodelovanje Silvan Šalom je junija 2009 po srečanju s predsednikom Svetovne banke Robertom Zoellickom napovedal pilotni projekt izgradnje 'pilotske' cevi, dolge 180 km od Rdečega do Mrtvega morja. Cev bi črpala 200 milijonov kubičnih metrov na leto. Polovica tega bi bila razsoljena za jordanske potrebe in polovica za Mrtvo morje.<ref>[http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1245924942098&pagename=JPost/JPArticle/ShowFull Jerusalem Post article on Silvan Shalom announcement] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120610062726/http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1245924942098&pagename=JPost/JPArticle/ShowFull |date=2012-06-10 }}{{dead link |date= September 2017 |bot= InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, jpost.com, 6/28/09.</ref> Oktobra 2009 je jordanska vlada napovedala, da bo enostransko razpisala Jordanski redečemorski projekt (''Jordan Red Sea Project'' - JRSP). Po mnenju vlade bi ta projekt lahko obravnavali kot prvo fazo projekta Rdeče - Mrtvo morje <ref>The Telegraph:[https://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/6285055/Jordan-to-refill-shrinking-Dead-Sea-with-salt-water.html Jordan to refill shrinking Dead Sea with salt water] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140816024112/http://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/6285055/Jordan-to-refill-shrinking-Dead-Sea-with-salt-water.html |date=2014-08-16 }}, October 10, 2009, retrieved on May 12, 2011</ref>. Projekt mora izvesti zasebno podjetje s pooblastilom vlade. Projekt bi služil tudi kot projekt gospodarskega razvoja za ustvarjanje stanovanj za 1,36 milijona ljudi južno od [[Aman]]a, na južnem koncu Mrtvega morja, severno od Akabe in v zaprtih skupnostih. Prav tako bi nastalo več turističnih krajev. Razdeljen je bil na pet faz. Prva faza bi vključevala črpanje 400 milijonov kubičnih metrov morske vode na leto, kar bi imelo 210 milijonov kubičnih metrov na leto (MCM / leto) sladke vode in 190 milijonov kubičnih metrov na leto za izpust v Mrtvo morje. Gradnja prve faze naj bi trajala 7 let <ref name=JRSP>Jordan Red Sea Project:[http://www.jrsp-jordan.com/imgs/JRSP%20Project%20Description.pdf Jordan Red Sea Project Description] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324005936/http://www.jrsp-jordan.com/imgs/JRSP%20Project%20Description.pdf |date=2012-03-24 }}, retrieved on May 11, 2011</ref>. Marca 2011 je ministrstvo za vode in namakanje uvrstilo šest podjetij za prvo fazo projekta. Svetovna banka je sporočila, da bo v začetku leta 2012 objavila študijo izvedljivosti [http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/MENAEXT/EXTREDSEADEADSEA/0,,contentMDK:21844180~menuPK:5215939~pagePK:64168445~piPK:64168309~theSitePK:5174617,00.html] of water conveyance from the Red Sea to the Dead Sea together with an environmental and social assessment as well as a study of alternatives in early 2012 (see the drafts - [http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/MENAEXT/EXTREDSEADEADSEA/0,,contentMDK:21844180~menuPK:5215939~pagePK:64168445~piPK:64168309~theSitePK:5174617,00.html]) prenosa vode z Rdečega do Mrtvega morja z okoljsko in družbeno presojo ter študijo nadomestnih možnosti. Med preučenimi alternativami je obnovitev naravnega toka reke Jordan in brez ukrepanja ter številne druge alternative.<ref name="WB Q&A">{{navedi splet |last= World Bank |title= Red Sea–Dead Sea Water Conveyance Study Program: Question and Answer Sheet |url= http://siteresources.worldbank.org/INTREDSEADEADSEA/Resources/RDSQ&A13Dec2011_final.pdf |access-date=17 January 2012 |date=13 December 2011}}</ref> Jordanska vlada je avgusta 2013 napovedala, da bo nadaljevala s prvo fazo projekta <ref name="JTAUG13">{{navedi splet|url=http://jordantimes.com/red-sea-water-desalination-project-moving-ahead |title=Archived copy |accessdate=2014-03-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131217020059/http://jordantimes.com/red-sea-water-desalination-project-moving-ahead |archivedate=2013-12-17 |df= }} </ref>. Izrael, Jordanija in Palestina so 9. decembra 2013 podpisali sporazum o izgradnji cevovoda. 21. junija 2016 je Jordan sporočil, da je za gradnjo sistema prejel 17 ponudb mednarodnih podjetij <ref>{{navedi splet|url=http://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/17-bids-for-red-sea-dead-sea-canal-project-jordan/|title=17 bids for Red Sea-Dead Sea canal project – Jordan|publisher=}}</ref>. 27. novembra 2016 je bilo objavljeno, da jordanska vlada uvršča pet konzorcijev za izvajanje projekta. Jordansko ministrstvo za vodo in namakanje je povedalo, da se bo prva faza projekta v višini 100 milijonov dolarjev začela graditi v prvem četrtletju leta 2018, zaključena pa bo do leta 2021.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|title=5 alliances shortlisted to execute Red-Dead’s phase I|accessdate=3 December 2016|date=27 November 2016|work=The Jordan Times|archive-url=https://web.archive.org/web/20161129214035/http://jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|archive-date=2016-11-29|url-status=dead}}</ref> == Lastnosti projekta in koristi == Predlagani prenos bi črpal morsko vodo 230 metrov navkreber iz zaliva Rdečega morja pri Akabi skozi dolino [[Arabah]] (Arava) v Jordaniji. Voda bi nato gravitacijsko stekla skozi več cevovodov do območja Mrtvega morja, sledil bi padec skozi tlačni vod do nivoja Mrtvega morja v bližini njegove obale, nato pa odprt kanal do samega Morja, ki leži približno 420 metrov pod morsko gladino. Projekt bi porabil približno 225 km cevovodov za morsko vodo in slanico, vzporedno z dolino Arabah v Jordaniji. Projekt bi imel tudi približno 178 km vodovodov do območja Amana. Vključevalo bi tudi več naprav za razsoljevanje vode in vsaj eno hidroelektrarno. V zadnji fazi bi proizvedli približno 850 milijonov kubičnih metrov sladke vode na leto. Projekt bi potreboval električno energijo iz jordanskega elektroenergetskega omrežja, vendar bi tudi s pomočjo hidroelektrarn zagotavljal nekaj električne energije. Če povzamemo, bi bil ta projekt verjetno velik neto porabnik energije. Neto povpraševanje po električni energiji bi bilo treba zadovoljiti z drugimi energetskimi projekti, katerih stroški niso vključeni v stroške projekta. Kraljevina Jordanija načrtuje izgradnjo velike jedrske elektrarne, ki bi lahko pomenila razliko. == Stroški in financiranje == Ocene stroškov projekta se razlikujejo od dveh do več kot deset milijard dolarjev, odvisno od njegove strukture in faz. Prva faza jordanskega projekta za Rdeče morje naj bi stala 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Pričakuje se, da se bo v veliki meri financiral iz komercialnih virov, vključno z dolgom in lastniškim kapitalom ter iz mehkega mednarodnega financiranja. Izrael naj bi od januarja 2019 prispeval več kot milijardo dolarjev v obdobju 25 let. == Vpliv na okolje == Prenos množične količine vode iz enega v drugo morje lahko drastično vpliva na edinstvene naravne značilnosti vsakega od obeh morij, kot tudi na puščavsko dolino, ki ju ločuje, [[Arabah]]. Nekatere od teh značilnosti, zlasti na območju Mrtvega morja, so v svetovnem pogledu edinstvene in zato izjemno pomembne za ohranjanje. Okoljska skupina EcoPeace na Bližnjem vzhodu (prej znana kot prijatelji Zemlje na Bližnjem vzhodu) protestira proti domnevno prezgodnji odobritvi projekta, ne da bi zadostno ocenila vpliv projekta na naravno okolje območja. Skupina navaja več možnih nevarnih učinkov projekta na edinstvene naravne sisteme Rdečega morja, Mrtvega morja in Arabaha. <ref>{{navedi splet|url=http://www.foeme.org/projects.php?ind=51|title=On the possible negative impacts of the project on the natural environment of the Dead Sea and Arava Valley|publisher=foeme.org|accessdate=2007-04-06|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070405233944/http://foeme.org/projects.php?ind=51 <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 2007-04-05}} </ref> Ti možni učinki vključujejo: # Poškodba edinstvenega naravnega sistema Mrtvega morja zaradi mešanja njegove vode z vodo iz Rdečega morja ali slanic, ki nastanejo pri razsoljevanju vode iz Rdečega morja, ki ima drugačno kemično sestavo. Sem spadajo spremembe slanosti vode, množično tvorjenje mavca, tvorba hlapnih strupenih spojin, sprememba hitrosti izhlapevanja vode, spremembe v sestavi bakterij in alg, ki naseljujejo morsko gladino, kemične spremembe v kamninah, ki obdajajo vodo in izgube edinstvenih zdravstvenih koristi, ki predstavljajo velik del turistične atrakcije na območju Mrtvega morja. # Poškodba koralnih grebenov Akabskega zaliva zaradi črpanja vode. #Škodbe naravne krajine in ekosistema Arabaha zaradi gradnje in povečanja vlažnosti, ki bi jo povzročali segmenti odprtega kanala. #Škoda [[vodonosnik]]a Arabah zaradi onesnaženja podzemne vode z vodo iz Rdečega morja. Aluvialna nahajališča v Wadi Arabi vsebujejo pomembne zaloge sladke vode. V primeru, da se bo cevovod zlomil (kot se lahko zgodi v primeru potresa), bodo ti vodonosniki nepopravljivo poškodovani. To ima lahko usodne posledice za kmetijstvo in ekosistem Arabaha. #Ogroženosti arheološke dediščine. Cevovod bo prečkal območja pomembne kulturne dediščine, kot je Wadi Finan, kjer je potekalo najzgodnejše rudarjenje in pridobivanje bakra na svetu.<ref name="jpost 62809">[http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1245924951687&pagename=JPost/JPArticle/ShowFull Water expert: Red-Dead 'pilot' project could be premature], By EHUD ZION WALDOKS, Jun 28, 2009. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141022204354/http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1245924951687&pagename=JPost%2FJPArticle%2FShowFull |date=2014-10-22 }}</ref> Izraelske okoljske nevladne organizacije pravijo, da bi bila ponovna vzpostavitev reke Jordan v njenem naravnem stanju boljša rešitev za propad Mrtvega morja od predlaganega kanala.<ref>[https://archive.today/20120708195852/http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1186557430827&pagename=JPost/JPArticle/ShowFull Environmentalists slam World Bank over Red–Dead canal] - Rory Kress, August 12, 2007 The Jerusalem Post {{Dead link |date=December 2016}}</ref> Študija Svetovne banke je vključevala okoljske presoje, ki so jih pod nadzorom Svetovne banke izvedli svetovno priznani strokovnjaki, ugotovili, da so okoljska tveganja projekta obvladljiva, če je projekt dobro načrtovan in izveden: 1. Poškodba edinstvenega naravnega sistema Mrtvega morja zaradi mešanja njegove vode z vodo iz Rdečega morja. Poročilo <ref>[http://siteresources.worldbank.org/INTREDSEADEADSEA/Resources/Tahal_Initial_Final_Report_August_2011.pdf Red Sea – Dead Sea Water Conveyance Study Program - Dead Sea Study]</ref>: Tahal Group, Geološki raziskovanje Izraela (GSI), Portland State University - Oregon, ZDA in Inštitut za znanost o življenju - Hebrejska univerza v Jeruzalemu, navaja: * Za stabilizacijo ravni Mrtvega morja je potrebnih več kot 700 MCM / leto (milijonov kubičnih metrov na leto) dodatne vode. * Sedanje razmere Mrtvega morja se bodo ohranile vsaj do količine dotoka približno 400 MCM / leto. * Potencial za biološko cvetenje obstaja le, če se razvije stratifikacija in se zgornja mešana plast razredči za vsaj 10 %. * Ko se stratifikacija razvije in meša v zgornjem vodnem stolpcu, obstaja možnost beljenja * Stratifikacija se lahko razvije nad dotokom 500-600 MCM / leto 2. Poškodbe koralnih grebenov Akabskega zaliva zaradi črpanja vode. Poročilo <ref>[http://siteresources.worldbank.org/INTREDSEADEADSEA/Resources/Thetis_Draft_Final_Report_30_April_2011.pdf Red Sea - Dead Sea Water Conveyance Study Program - Additional Studies - Red Sea Study]</ref> o: Thetis SpA, Meduniverzitetnem inštitutu za pomorske znanosti v Eilatu, Univerzi morskih znanosti Jordano in univerzi Yarmouk, Akabi in Izraelu, oceanografski in limnološki raziskovalni inštitut, je navedlo: * Izmenjave vode med zalivom in severnim Rdečim morjem skozi Tiransko ožino so večje velikosti od tistih, ki bi jih povzročili predlagani odvzemni tokovi, tako da bi bil slednji verjetno neopazen, razen v neposredni bližini ponora. Pričakovani učinek odvzema na toplotni proračun zaliva naj bi bil tudi zanemarljiv. * Na podlagi zgornjih ocen so naše ugotovitve odločitve za ''pojdite'', če so pravilno izbrane konfiguracija, lokacija in globina. 3. Škoda za naravno krajino in ekosistem Arabaha ter grožnje arheološkim najdiščem zaradi gradnje in povečane vlažnosti, ki jo povzročajo segmenti odprtega kanala. Po najprimernejšem scenariju študije Svetovne banke bodo v sistemu več zakopanih cevovodov in ne odprtih kanalov. Posebna pozornost bo namenjena zmanjšanju okoljske in arheološke škode.<ref>[http://siteresources.worldbank.org/EXTREDSEADEADSEA/Resources/ESAArchaeologySiteAssessmentReport_Part1.pdf Red Sea-Dead Sea Water Conveyance Study Environmental and Social Assessment Archaeology Site Assessment Report]</ref> 4.Škoda za vodonosnik Arabah zaradi onesnaženja podzemne vode z vodo iz Rdečega morja. Načrtovanje in izgradnja cevovodov bosta vključevala ukrepe za zmanjšanje možnosti za poškodbe cevovodov. == Zaskrbljenost predsednika egiptovske uprave Sueškega prekopa == Predlog je leta 2006 vzbudil tudi nekaj skrbi predsednika egiptovske uprave Sueškega prekopa, ki je verjel, da bo kanal povečal potresno aktivnost v regiji, Izraelu zagotovil vodo za hlajenje jedrskega reaktorja v bližini Dimone, razvil naselja v puščavi [[Negev (puščava)|Negev]] in povečal slanost. Vendar pa naj bi, kot je predlagano, večino razsoljene vode porabili Jordanija in Palestinci. V skladu s trenutnim predlogom bo skozi sistem tekla voda, ki zadostuje le za preprečevanje dehidracije Mrtvega morja, kar preprečuje pretok slane vode v vodnjake. Študija Svetovne banke je priporočila preusmeritev vodov, da bi se izognili geološkim prelomom doline Arabah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/03/israel-jordan-palestine-absence-bahrain-canal-project.html|title=Canal project from Dead Sea to Red Sea makes waves|publisher=AlMonitor|accessdate=2015-10-04|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151005070255/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/03/israel-jordan-palestine-absence-bahrain-canal-project.html|archivedate=2015-10-05|df=}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * World Bank Study 2012 [http://go.worldbank.org/MXWJ6T5RS0 Red Sea - Dead Sea Water Conveyance Study Program]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Dr M. Beyth Presentation of conduits [https://web.archive.org/web/20120214034718/http://www.mfa.gov.il/MFA/MFAArchive/2000_2009/2002/8/The%20Red%20Sea%20and%20the%20Mediterranean%20Dead%20Sea%20canals] 2002 * Presentation of the Israeli project in Jordan 2000 [https://web.archive.org/web/20070703023729/http://www.waternet.be/jordan_river/shortage/IJfollow-up.htm] [[Kategorija:Ravnanje z vodo]] [[Kategorija:Vodni transport]] {{normativna kontrola}} saut1hiyiqnlnkje9s9gyzghmiqbjfa Geografija Armenije 0 468465 6773144 6257156 2026-11-01T11:44:24Z Yerpo 8417 /* Topografija */ np 6773144 wikitext text/x-wiki [[Image:Satellite image of Armenia in May 2003.jpg|thumb|300px|Satelitska slika Armenije]] '''Armenija''' je dežela zaprta v [[Zakavkazje|Zakavkazju]], med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]], na severu in vzhodu meji z [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Azerbajdžan]]om ter na jugu in zahodu z [[Iran]]om in [[Turčija|Turčijo]]. Teren je večinoma gorat in planotast, s hitro tekočimi rekami in malo gozdovi, vendar s številnimi drevesi. Podnebje je visokogorsko celinsko: vroče poletje in hladne zime. Kopno se dviga na 4090 m nadmorske višine na gori [[Aragac]]. == Fizična geografija == [[Image:Armenia 2002 CIA map.jpg|thumb|right|350px|Zemljevid Armenije]] Armenija leži ja na južnem Zakavkazju, regiji jugozahodno od Rusije med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Sodobna Armenija zaseda del zgodovinske Armenije, katere starodavna središča so bila v dolini reke [[Aras (reka)|Aras]] in regiji okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] v Turčiji. Armenija na severu meji z Gruzijo, na severovzhodu na [[Armensko višavje]], na vzhodu z Azerbejdžanom, na jugozahodu z [[Gorski Karabah|Gorskim Karabahom]], na jugu z Iranom, na zahodu pa s Turčijo. == Topografija == [[Image:Armenia Topography.png|thumb|left|Topograija Armenije]] Pred 25 milijoni let je geološki dvig potisnil zemeljsko skorjo v oblikovanje Armenske planote, ki je ustvarila kompleksno topografijo sodobne Armenije. Območje Malega Kavkaza sega preko severne Armenije, teče jugovzhodno med [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]] in Azerbajdžanom, nato pa približno prehaja čez armensko-azerbajdžansko mejo do Irana. Tako postavljene gore otežujejo potovanje od severa do juga. Nadaljujejo se geološki pretresi v obliki uničujočih [[potres]]ov, ki so prizadeli Armenijo. Decembra 1988 je drugo največje mesto v republiki Leninakan (danes [[Gjumri]]) močno poškodoval močan potres, v katerem je umrlo več kot 25.000 ljudi. Približno polovica površine Armenije, približno 29.743 km², ima nadmorsko višino vsaj 2000 m, le 3 % države leži pod 650 m. Najnižje točke so v dolinah reke Aras in reke [[Debed (reka)|Debed]] na skrajnem severu, ki imajo višino 380 in 430 m. Nadmorske višine na Malem Kavkazu se gibljejo med 2640 in 3280 m. Jugozahodno od območja je [[Armenska planota]], ki se proti turški meji spušča proti jugozahodu proti reki Aras. Planoto zakrivajo vmesni gorski grebeni in ugasli [[ognjenik|vulkani]]. Največja od njih, gora [[Aragac]], visoka 4090 metrov, je tudi najvišja točka Armenije. Večina prebivalstva živi v zahodnem in severozahodnem delu države, kjer sta dve večji mesti, [[Erevan]] in Gjumri. Doline rek Debed in Akstaf tvorita glavne poti v Armenijo s severa, ko tečeta skozi gore. Sevansko jezero, široko 72,5 km na svoji najširši točki in dolgo 376 km, je daleč največje jezero. Leži na planoti na 1900 m nadmorske višine in je veliko 1.279,18 km².<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.armstat.am/file/article/eco_booklet_2018.doc.pdf|title=ENVIRONMENTAL STATISTICS OF ARMENIA FOR 2018 AND TIME-SERIES OF INDICATORS FOR 2014-2018|last=|first=|date=|website=}}</ref> Ostala glavna jezera so: [[Arpi (jezero)|Arpi]], 7,5 km², Sev, 2 km², Akna 0,8 km². Teren je najbolj grob na skrajnem jugovzhodu, ki ga odmaka reka Bargušat, najbolj zmeren pa v dolini reke Aras na skrajnem jugozahodu. Večji del Armenije odmakajo Aras ali njen pritok Hrazdan, ki izvira iz Sevanskega jezera. Aras tvori večino armenske meje s Turčijo in Iranom, medtem ko gore Zangezur predstavljajo mejo med armensko južno provinco Sjunik in sosednjo azerbajdžansko Nahčivansko avtonomno republiko. [[Image:Armenian terrain.jpg|thumb|200px|Armennsko površje]] === Reke in jezera === [[File:Rivers of Armenia.jpg|thumb|300px|Karta armenskih rek in njihovih povodij]] Reke in jezera v Armeniji se napajajo predvsem s sladko vodo. Skozi zgodovino so Armenijo Asirci imenovali Nairi, kar pomeni 'dežela jezer in rek'. Armenija je dom številnih rek in jezer. Največja reka Armenije je Aras, ki leži na meji z Iranom in na velikem delu meje s Turčijo. Njeni glavni pritoki so reke Akhurija, Kasagh, Hrazdan, Azat, Arpa, Vorotan in Voghdji. Največji reki severozahodnega dela države sta Debed in Aghstej, manjši pa sta Joraget in Pambak. Naslednja tabela je seznam največjih rek v Armeniji: {| class="wikitable" ! Reka ! Dolžina (km) |- | Akhurian | 205 |- | Vorotan | 179 |- | [[Aras (reka)|Aras]] | 158 |- | Hrazdan | 146 |- | Arpa | 126 |- | Aghstafa | 99 |- | [[Debed (reka)|Debed]] | 92 |- | Kasagh | 89 |- | Voghdji | 88 |- | Pambak | 86 |- | Joraget | 71 |- | Getik | 58 |- | Vedi | 58 |- | Azat | 56 |- | Argitči | 51 |- |} [[File:Sevan beach.jpg|thumb|Sevansko Jezero]] Armenija ima eno zelo veliko jezero, imenovano Sevansko jezero in več kot 100 majhnih gorskih jezer. Noben od njih, razen Sevanskega in jezera Arpi, še ni bil natančno raziskan. Vodni viri jezer znašajo približno 39.300.000.000 kubičnih metrov, Sevansko pa ima večino tega, skoraj 39 000 000 000 kubičnih metrov (pred odtokom je imel skoraj 58 000 000 000 kubičnih metrov). V prestolnici države, Erevanu, je mogoče najti majhna jezera, pogosto v zabaviščnih parkih. === Gore Armenije === [[image:Aragats in snow.jpg|thumb|right|Pogled na Aragac.]] Armenija dežela skalnih gora in ugaslih vulkanov, njena najvišja točka je gora [[Aragac]], 4045 m. Armenija ima naslednja pogorja: Javakheti, Armensko-Gruzijsko pogorje, Bazum, ki se razteza V-Z v Širaku in Lori provincah v severni Armeniji, Pambak, ki se razteza SZ-JV v Lori in Kotajk provincah, pogorje Gugarik, Oskepat, Murghaz, Areguni, Sevan, vzhodno ob Sevanskem jezeru vzdolž meje z Azerbajdžanom, Tsaghkuni, Gegham, Vardenis, Vayots Dzor, Zangezur v južni Armeniji provinci Sjunik, Bargushat in pogorje Meghri. {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 190 | image1 = 27 - Le mont Aragats.JPG | caption1 = [[Aragac]] | image2 = KapanGareginNzhdeh.jpg | caption2 = Khustup | image3 = Mount ara.jpg | caption3 = Arailer | image4 = Arteni Volcano2.jpg | caption4 =Arteni | image5 = Achkasar3.jpg | caption5 = Ačkasar }} Glavni vrhovi so: {|class="wikitable sortable" !Ime!!višina (m)!!Provinca |- |[[Aragac]]||4095||Aragacotn |- |Arailer||2577||Aragacotn |- |Tezh||3101||Tromejnik provinc Aragacotn, Lori, Kotajk |- |Ačkasar||3196||meja med provincama Širak in Lori |- |Urasar||2992||meja med provincama Širak in Lori |- |Lalvar||2545||Lori |- |Čatin||2246||Lori |- |Teghenis||2851||Kotajk |- |Murghuz||2993||Tavuš |- |Artaniš||2460||Gegharkunik |- |Kašatagh||2901||Gegharkunik |- |Košadagh||3317||Gegharkunik |- |Azhdahak||3598||Gegharkunik |- |Spitakasar||3560||Gegharkunik |- |Geghasar||3443||Gegharkunik |- |Vardenis||3520||Gegharkunik |- |Gndasar||2947||Vayoc Dzor |- |Kezelboghaz||3594||Sjunik |- |Metz Iškhansar||3552||Sjunik |- |Khustup||3214||Sjunik |- |Baghac||3256||Sjunik |- |Kaputjugh||3906||Sjunik |- |Aramazd||3392||Sjunik |- |Urc||2445||Ararat |- |Ktuc||2300||Ararat |- |Arteni||2047||Aragacotn |- |} Viri: * {{navedi splet |url= http://vahemart.livejournal.com/234303.html|title=Հայաստանի ամենաբարձր լեռները - vahemart - LiveJournal |date= |website= |publisher= |access-date=19 September 2015 |quote=}} * {{navedi splet |url= http://www.armstat.am/file/article/marz_10_3.pdf|title= ՀԱՅԱՍՏԱՆԻ ՀԱՆՐԱՊԵՏՈՒԹՅԱՆ ԱՇԽԱՐՀԱԳՐԱԿԱՆ |date= |website= |publisher= |access-date=19 September 2015 |quote=}} == Podnebje == [[File:Armenia map of Köppen climate classification.svg|thumb|300px|Karta podnebja po Köppnovi podnebni klasifikaciji]] Temperature v Armeniji so na splošno odvisne od nadmorske višine. Gorske formacije blokirajo zmerne podnebne vplive Sredozemskega in Črnega morja, kar ustvarja široke sezonske različice s hladnimi snežnimi zimami in toplimi do vročimi poletji. Na Armenski planoti je srednja zimska temperatura od 0 ° C do -15 ° C, srednja temperatura poleti pa od 15 ° C do 30 ° C. Povprečne padavine se gibljejo od 250 milimetrov na leto v spodnji dolini reke Aras do 800 milimetrov na najvišjih nadmorskih višinah. Kljub hudi zimi v večini delov (temperature dosegajo -40 ° C in nižje v regiji Širak), je rodovitnost vulkanskih tal planote postala eno najbolj zgodnjih svetovnih krajev kmetijske dejavnosti. == Območje in meje == Površina: *skupaj: 29,743 km² *kopno: 28,203 km² *voda: 1,540 km² Meje: *skupaj: 1.570 km *po državah: Azerbajdžan in Gorski Karabah 566 km, Azerbajdžan-Nakhčivan eksklava 221 km, Gruzija 219 km, Iran 44 km, Turčija 311 km Višinski ekstremi: *najnižja točka: 375 m *najvišja točka: Aragac 4.090 m Skrajne točke Armenije: *sever: Tavuš ({{Coord|41|17|N|45|0|E|type:landmark_region:AM}}) *jug: Sjunik' (({{Coord|38|49|N|46|10|E|type:landmark_region:AM}}) *zahod: Širak ({{Coord|41|5|N|43|27|E|type:landmark_region:AM}}) *vzhod: Sjunik' ({{Coord|39|13|N|46|37|E|type:landmark_region:AM}}) == Viri in raba tal == Naravni viri: zaloge zlata, bakra, molibdena, cinka, boksita Raba tal: *njive:4456 km²[1], 15.8 % *trajni nasadi: 1,9 % *trajni pašniki: 4,2 % *gozd (2018): 11,2 %[1] *drugo: 31,2 % (2011) Namakana zemljišča: 2084 km² (2018) Skupaj Obnovljivi vodni viri: 7,77 m³ (2011) Armenija velja za velikega 'dobavitelja vode' v Kaspijskem bazenu. Posledično državi primanjkuje vode, zlasti poleti, ko hitrost izhlapevanja presega količino padavin. To je glavni razlog, da so prebivalci že od antičnih časov na tem območju gradili vodne rezervoarje in namakalne kanale.Sevansko jezero vsebuje največjo količino vode v državi. Odvzem sladke vode (gospodinjski / industrijski / kmetijski): skupaj: 2,86 km³/yr (40 % / 6 % / 54 %) per capita: 929,7 m³/yr (2010) == Okoljski problemi == Širša javna razprava o okoljskih problemih se je začela sredi 1980-ih, ko so se oblikovale prve 'zelene' skupine v nasprotju z intenzivnim onesnaževanjem zraka v Erevanu in proizvodnjo jedrske energije zaradi eksplozije reaktorja leta 1986 v Černobilu. Okoljska vprašanja so pomagala kot osnova nacionalističnega gibanja za neodvisnost, ko so se okoljske demonstracije združile s tistimi iz drugih političnih razlogov v poznih 1980-ih. Do leta 1980 je redkost opazovanja gore Ararat, ki je približno šestdeset kilometrov čez zaprto turško mejo, postala simbol poslabšanja onesnaženosti zraka v Erevanu. Onesnaževanje s strupenimi kemikalijami, kot je DDT, ni pomagalo že tako slabi kakovosti tal v mnogih delih države. Armenija poskuša rešiti svoje okoljske probleme. Ustanovila je ministrstvo za okolje in uvedla davke za onesnaževanje zraka in vode ter odstranjevanje trdnih odpadkov, katerih prihodki se uporabljajo za dejavnosti varovanja okolja. Armenija je zainteresirana za sodelovanje s člani mednarodne skupnosti pri okoljskih vprašanjih. Armenska vlada si prizadeva za zaprtje Armenske jedrske elektrarne, takoj ko bodo najdeni alternativni viri energije. == Sklici in viri == {{sklici}} *[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107142508/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html |date=2017-11-07 }} *[https://www.state.gov/countries-areas/ United States Department of State] [[Kategorija:Geografija Armenije| ]] [[Kategorija:Geografija po državah|Armenija]] a2x136pb0cm12lo9jexp2bfqrb0cqz4 Kvartopirci (Cézanne) 0 468616 6773063 6648586 2026-11-01T09:19:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773063 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | title = Kvartopirci | artist = [[Paul Cézanne]] | image = Les Joueurs de cartes, par Paul Cézanne.jpg | alt = | caption = | painting_alignment = right | other_title_1 = | year = 1894–1895 | medium = olje na platno | height_metric = 47,5 | width_metric = 57 | museum = [[Musée d'Orsay]] | city =[[Pariz]] }} '''Kvartopirci''' so serija [[Oljna slika|oljnih slik]] francoskega [[Postimpresionizem|postimpresionističnega]] umetnika [[Paul Cézanne|Paula Cézanna]]. Naslikane v zadnjem obdobju Cézannovega slikanja v začetku 1890-ih predstavljajo serijo petih slik. Različice se razlikujejo po velikosti, številu igralcev in postavitvi, v kateri se igra odvija. Cézanne je prav tako zaključil številne risbe in študije v pripravi na serijo ''Kvartopirci''. Ena različica igralcev je bila leta 2011 prodana katarski kraljevi družini za ceno, ocenjeno na 250 milijonov dolarjev.<ref name=VanityFair>{{navedi splet |last=Peers |first=Alexandra |url=http://www.vanityfair.com/culture/2012/02/qatar-buys-cezanne-card-players-201202 |title=Qatar Purchases Cézanne's The Card Players for More Than $250 Million, Highest Price Ever for a Work of Art |work=Vanity Fair |date=January 2012 |accessdate=3 February 2012}}</ref>. == Pregled == Kritiki ocenjujejo serijo kot temelj Cézannove umetnosti v obdobju od zgodnjih do srede 1890-ih let, pa tudi kot 'uvod v zadnja leta', ko je naslikal nekaj svojih najbolj odmevnih del. <ref name=Dorment>{{navedi novice |last=Dorment |first=Richard |url=https://www.telegraph.co.uk/culture/art/art-reviews/8086198/Paul-Cezanne-The-Card-Players-Courtauld-Gallery-review.html |title=Paul Cézanne: The Card Players, Courtauld Gallery, review |work=The Telegraph |date=25 October 2010 |accessdate=18 April 2011}}</ref> Vsaka slika prikazuje provansalske kmete, potopljene v svoje pipe in igralne karte. Predmeti, vsi moški, so v igri z kartami prikazani kot zamišljeni, z očmi, usmerjenimi navzdol, pozorni na igro. Cézanne je prilagodil motiv iz nizozemskega in francoskega žanrskega slikarstva iz 17. stoletja, ki je pogosto prikazoval igre s kartami z neotesanimi, pijanimi kockarji v tavernah in jih zamenjal s trgovci s kamnitimi obrazi v bolj poenostavljeni postavitvi <ref name=Rosenberg>{{navedi novice |last=Rosenberg |first=Karen |url=https://www.nytimes.com/2011/02/11/arts/design/11cezanne.html?_r=1 |title=Workers at Rest: Smoking and Playing Cards |work=The New York Times |date=10 February 2011 |accessdate=18 April 2011}}</ref>. Medtem ko so prejšnje žanrske slike ponazarjale dramatične trenutke drame <ref name=MurphyA>{{navedi knjigo |last=Murphy |first=Richard A |year=1968 |title=The World of Cézanne |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BUU-246 |location=New York |publisher=Time-Life Books |page=[https://archive.org/details/bwb_S0-BUU-246/page/110 111] |isbn=}}</ref>, Cézannovi portreti zaznavajo pomanjkanje dramatičnosti, pripovedi in običajne karakterizacije <ref name=Wadley>{{navedi knjigo |last=Wadley |first=Nicholas |year=1975 |title=Cézanne and his art |url=https://archive.org/details/cezannehisart0000wadl_e2z7 |location=New York |publisher=Galahad Books |page=[https://archive.org/details/cezannehisart0000wadl_e2z7/page/58 58] |isbn=0-88365-248-X}}</ref>. Razen neuporabljene steklenice vina v različicah za dva igralca sta pijača in denar odsotna in sta bila izrazita naveza žanra iz 17. stoletja. Slika enega od bratov Le Nain, obešena v muzeju v Aix-en-Provence v bližini umetnikovega doma, prikazuje kvartopirce in je pogosto citirana kot navdih za dela Cézanna <ref name=Salinger>{{cite journal |last1=Salinger |first1=Margaretta M. |date=Summer 1968 |title=Windows Open to Nature |journal=The Metropolitan Museum of Art Bulletin |volume=27 |issue=1 |publisher=The Metropolitan Museum of Art |url=http://www.metmuseum.org/publications/bulletins/1/pdf/3258395.pdf.bannered.pdf |accessdate=18 April 2011 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074851/http://www.metmuseum.org/publications/bulletins/1/pdf/3258395.pdf.bannered.pdf |url-status=dead }}</ref>. Modeli za slike so bili lokalni kmetje, nekateri so delali na družinskem posestvu Jas de Bouffan. Vsak prizor je prikazan kot tiha, mirna zbranost; moški gledajo navzdol na svoje karte, ne pa drug na drugega, pri čemer so karte morda edino sredstvo komunikacije zunaj dela <ref name=Barnett>{{navedi novice |last=Barnett |first=Laura |url=https://www.theguardian.com/culture/2010/nov/07/another-view-cezanne-card-players |title=Another view Cézanne's The Card Players |work=The Guardian |date=7 November 2010 |accessdate=18 April 2011}}</ref>. Nek kritik je prizore označil za 'človeško tihožitje', drug pa je razmišljal, da se močna osredotočenost na igro zrcali kot slikarjeva absorpcija v njegovi umetnosti.<ref name=Schjeldahl>{{cite journal |last1=Schjeldahl |first1=Peter |title=Game Change: Cézanne, card players, and the birth of modernism. |issue=28 February 2011 |page=78 |work=The New Yorker |url=http://www.newyorker.com/arts/critics/artworld/2011/02/28/110228craw_artworld_schjeldahl |accessdate=18 April 2011}}</ref> == Slike == Čeprav je skupno pet slik kvartopircev, so bila zadnja tri dela podobna po sestavi in številu igralcev (dva), zaradi česar so včasih združene v eno različico <ref name=Schapiro>{{navedi knjigo |last=Schapiro |first=Meyer |year=1988 |title=Cézanne |url=https://archive.org/details/paulcezanne0000scha_c6h5 |location=New York |publisher=Harry N. Abrams |page=[https://archive.org/details/paulcezanne0000scha_c6h5/page/94 94] |isbn=0-8109-1043-8}}</ref>. Natančni datumi nastanka slik so negotovi, a verjamejo, da se je Cézanne začel z večjimi platni in oblikoval v velikosti z zaporednimi različicami, čeprav raziskave v zadnjih letih postavljajo dvom v to domnevo.<ref name=MurphyB>{{navedi knjigo |last=Murphy |first=Richard A |year=1968 |title=The World of Cézanne |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BUU-246 |location=New York |publisher=Time-Life Books |pages=[https://archive.org/details/bwb_S0-BUU-246/page/118 119]–20 |isbn=}}</ref> [[File:Paul Cezanne Les joueurs de cartes.jpg|thumb|right|''Kvartopirci,'' 1890–1892, Barnes Foundation, Filadelfija, Pensilvanija]] Največja različica, naslikana med letoma 1890–1892, je najbolj zapletena, s petimi figurami na platnu 134,6 x 180,3 cm. Na čelu so trije igralci kart, ki so sedeli v polkrogu za mizo, zadaj pa dva gledalca. Na desni strani slike, sedeči za drugim moškim, na desni tretji pa je fant, z očmi uprtimi navzdol, prav tako fiksni gledalec igre. Dalje zadaj, na levi strani med prvim in drugim igralcem, stoji moški, s hrbtom k steni, kadi pipo in domnevno čaka, da se obrne k mizi. Ugibalo se je, da je Cézanne dodal stoječega človeka, da je sliki dal globino, pa tudi, da bi pritegnil oko na zgornji del platna. Tako kot pri drugih različicah tudi prikaže zatrto pripoved kmečkih mož v ohlapnih oblačilih z naravnimi pozami, ki so v celoti osredotočeni na igro. Pisatelj Nicholas Wadley je opisal 'napetost v nasprotjih', v katerih elementi, kot so premiki barve, svetloba in senca, oblika klobuka in gub tkanine, ustvarjajo zgodbo o soočenju z nasprotovanjem. Drugi so opisali 'odtujenost', prikazano v seriji, ki je najbolj izrazita v tej različici. Slika je v lasti in razstavi muzeja Barnes Foundation iz Filadelfije v Pensilvaniji. [[File:Paul Cézanne 082.jpg|thumb|left|''Kavrtopirci,'' 1890–1892, Metropolitan Museum of Art, New York]] Bolj zgoščena različica te slike s štirimi figurami, za katero se je dolgo zdelo, da je druga različica kvartopircev, je v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Pri velikosti 65,4 x 81,9 cm je manj kot polovica velikosti Barnesove slike. Tu kompozicija ostaja skoraj enaka, minus fant, z gledalčeve perspektive nekoliko bližje igri, a z manj prostora med figurami. Na prejšnji sliki sta bila tako sredinski igralec kot fant brez klobuka, medtem ko so v tej različici vsi moški s klobuki. Odpravljena sta tudi polica na levi strani z vazo in spodnjo polovico okvirja za slike na sredini stene, za kvartopirci pa ostanejo le štiri cevi in viseča tkanina. Slika je svetlejša, z manj poudarka na modrih tonih kot pri večji različici. Rentgenske in infrardeče študije te različice kvartopircev so pokazale plasti 'špekulativnega' grafitiranja in težke plasti obdelane oljne barve, kar verjetno kaže na to, da gre za predhodni dve največji različici serije, ne pa drugo različico, kot je zgodovinsko veljalo. Zaradi poslikanja je tudi analitik verjel, da je Cézanne težko prenesel moške, predhodno naslikane v študijah, na eno platno. Špekuliralo je, da je Cézanne rešil to 'prostorsko zagonetko' v zadnjih treh različicah ''Kvartopircev'' tako, da je izločil gledalce in druge 'nepotrebne podrobnosti', hkrati pa prikazal samo 'absolutno bistvo': dva igralca, potopljena v svojo igro <ref name=Dorment/><ref name=Howard>{{navedi knjigo |last=Howard |first=Michael |year=1990 |title=Cézanne |url=https://archive.org/details/cezanne0000howa |location=New York |publisher=Gallery Books |page=[https://archive.org/details/cezanne0000howa/page/118 118] |isbn=0-8317-2827-2}}</ref>. Prizor je bil opisan kot uravnotežen, vendar nesimetričen, pa tudi naravno simetričen, saj sta oba igralca »partnerja v dogovorjeni opoziciji«. Moški na levi kadi pipo, s cilindrom in v temnem bolj formalnem oblačilu, sedi vzravnano; moški na desni je brez pipe, z nižjim klobukom z razgibanim robom, lažjimi, bolj ohlapnimi oblačili in se nagiba nad mizo. Tudi same karte so kontrastnih svetlih in temnih odtenkov. V vsaki od slik dveh igralcev je v sredini dela mize položena steklenica vina, ki naj bi bila ločnica med obema udeležencema, pa tudi središče 'simetričnega ravnovesja' slike. Od treh različic je morda najbolj znana in najpogosteje reproducirana v Musée d'Orsay v Parizu. Najmanjša je tudi z 47,5 x 57 cm. Sliko v Orsayu je umetnostni zgodovinar Meyer Schapiro opisal kot »najbolj monumentalno in tudi najbolj izpopolnjeno« različico, oblike pa so bile v svojih odnosih enostavnejše, a bolj raznolike. Je najbolj redko poslikan in na splošno velja za zadnjo iz serije ''Kvartopirci''. Obstaja premik osi na prizorišče, v katerem je igralec na levi bolj popoln na sliki, vključno s stolom, pri čemer je videti, da nam je bližje. Njegov partner na desni je odrezan od prizora na hrbtu, miza pa je prikazana pod kotom proti ravnini. Kritiki so opisali 'prevaro zadrževanja' pri uporabi barve; graduirano območje tanko nanesene, 'temeljne' barve, ki se uporablja za trdne oblike, njihov videz strukture pa ustreza lila in zeleni, ki se uporablja za 'poživitev' platna, ter svetla, globoka barva, ki se na spodnji polovici uporablja za prt. Ta različica serije je bila tudi del odmevne tatvine osmih Cézannovih slik s potujoče predstave v Aixu avgusta 1961. Najbolj dragocena od ukradenih del, ''Kvartopirci'', je bila izdana kot štiribarvna poštna znamka francoske vlade kot priznanje izgube. Vse slike so bile po nekaj mesecih pozneje povrnjene s plačano odkupnino. Druge slike z dvema igralcema so na Inštitutu za umetnost Courtauld v Londonu in v zasebni zbirki. Februarja 2012 je Vanity Fair poročala, da je katarska kraljeva družina leta 2011 svojo različico slike kupila za rekordno ceno, ki je bila po ocenah med 250 in 320 milijonov dolarjev iz zasebne zbirke grškega ladijskega magnata Georgea Embiricosa.<ref name=ARTnews>{{navedi splet |last=Devine Thomas |first=Kelly |url=http://www.artnews.com/issues/article.asp?art_id=1417 |title=The Most Wanted Works of Art |work=ARTnews |date=November 2003 |accessdate=18 April 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928094117/http://artnews.com/issues/article.asp?art_id=1417 |archivedate=28 September 2007}}</ref> <gallery class="center"> File:Les Joueurs de cartes, par Paul Cézanne.jpg|''Kvartopirci'' 1894–95, Olje na platnu, 47.5 × 57&nbsp;cm, [[Musée d'Orsay]], Pariz File:Paul Cézanne, 1892-95, Les joueurs de carte (The Card Players), 60 x 73 cm, oil on canvas, Courtauld Institute of Art, London.jpg|''Kvartopirci'' 1892–1895, Olje na platnu, 60 x 73&nbsp;cm, Courtauld Institute of Art, London File:Paul Cézanne 222.jpg|''Kvartopirci'' 1892–93, Olje na platnu, 97 × 130&nbsp;cm, Private collection </gallery> == Študije in skice == Cézanne je ustvaril veliko število študij in pripravljalnih risb za serijo ''Kvartopirci''. Čeprav so dolgo verjeli, da je začel serijo z največjimi slikami in je nato delal manjše, so rentgenske slike 21. stoletja in nadaljnja analiza pripravljalnih skic in študij pripeljali nekatere znanstvenike do ugotovitve, da je Cézanne uporabil tako študije kot manjše različice za pripravo večjih platen.<ref name=ArtDaily>{{navedi novice |url=http://www.artdaily.org/index.asp?int_sec=11&int_new=41938 |title=Exhibition at The Courtauld Gallery Focuses on Cézanne's Paintings of Card Players and Pipe Smokers |work=artdaily.org |accessdate=18 April 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321213310/http://www.artdaily.org/index.asp?int_sec=11&int_new=41938 |archive-date=2012-03-21 |url-status=dead}}</ref> Cézanne je pripravljal več kot ducat začetnih skic in naslikanih študij lokalnih kmečkih delavcev v pripravi na zadnje slike. Špekulirajo, da so njegovi modeli sedeli za študije in ne za sama končana dela, slikar pa je morda skiciral predhodno delo v kavarni Aix. Nekatere študije veljajo za samostojna dela po lastni volji, zlasti spremljevalni komad ''Mož s pipo'', ki je prikazan ob igralcih kart v galeriji Courtauld v Londonu. Prve, skupaj z dvema podobnima slikama kadilcev iz istega obdobja, mnogi ocenjujejo kot enega najbolj mojstrskih Cézannovih portretov. <gallery> File:Paul Cézanne 102.jpg|''Mož s pipo'' c. 1890, Olje na platnu, 90 × 72&nbsp;cm, Ermitaž, St. Petersburg File:Homme à la pipe, par Paul Cézanne, Institut Courtauld.jpg|'' Mož s pipo '' c. 1892, Olje na platnu, 73 x 60&nbsp;cm, Courtauld Institute of Art, London File:Cezanne - Pfeife rauchender Mann.jpg|''Mož kasi pipo'' 1890–1892, Olje na platnu, 72 x 91&nbsp;cm, Puškinov muzej, Moskva File:Cardplayers study bloch collection.jpg|''Man with a Pipe (Study for The Card Players)'' 1890–1892, Olje na platnu, 39 x 30.2&nbsp;cm, Nelson-Atkins Museum of Art, Kansas City, Missouri File:Cardplayers study worcester.jpg|''Študija za kvartopirce'' 1890–1892, Olje na platnu, 32 x 35&nbsp;cm, Worcester Art Museum, Worcester, Massachusetts File:Study for Card Players - Paul Cezanne.png|''Študija za kvartopirce'' 1890–1892, grafit in vedene barve na papir, Rhode Island School of Design Museum, Providence, Rhode Island </gallery> == Razstave == V letih 2010–11 sta galerija Courtauld v Londonu in Metropolitan Museum of Art v New Yorku pripravili skupno razstavo, ki prikazuje slike ''Kvartopirci'', zgodnje študije in skice serije ter spremljajoča dela. Razstava je potekala v Londonu od 21. oktobra 2010 do 16. januarja 2011 in v New Yorku od 9. februarja 2011 do 8. maja 2011. Opisali so jo kot prvo razstavo, posvečeno seriji in največjo zbirko slik Cézannovih ''Kvartopircev'', ki so jih kdaj koli razstavili <ref name=Sheppard>{{navedi novice |last=Sheppard |first=David |url=https://www.reuters.com/article/2011/02/07/us-exhibition-cezanne-cardplayers-idUSTRE7165PO20110207 |title=Cezanne's Card Player paintings to be shown in NY |work=Reuters |date=7 February 2011 |accessdate=18 April 2011 |archive-date=2012-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120726051744/http://www.reuters.com/article/2011/02/07/us-exhibition-cezanne-cardplayers-idUSTRE7165PO20110207 |url-status=dead }}</ref>. Razstava je vključevala slike, ki so jih imeli Courtauld, Metropolitan in Musée d'Orsay. Različice v Barnesovi fundaciji in v zasebni zbirki so bile prikazane kot odtisi zaradi Barnesove politike ne posojanja, zasebni zbiratelj pa je zavrnil izdajo dela. Mini-serija moških, ki kadijo včasih tudi ''Kadilci'', je bila vključena v več kot ducat drugih študij in skic, vendar je pravni spor preprečil, da bi različica muzeja Ermitaž ''Mož s pipo'' potovala v New York. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.telegraph.co.uk/culture/art/art-reviews/8086198/Paul-Cezanne-The-Card-Players-Courtauld-Gallery-review.html Paul Cézanne: The Card Players, Courtauld Gallery, review] – Besprechung für das Courtauld Institute of Art im ''Daily Telegraph'' vom 25. Oktober 2010 * [http://the-artinspector.de/galerie/cezanne-die-kartenspieler Videoguide zu den Gemälden] ''' Posamezne slike v spletnih katalogih njihovih muzejev ''' * [http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/110000301 Die Kartenspieler], Metropolitan Museum of Art * [http://www.barnesfoundation.org/collections/art-collection/object/6992/the-card-players-les-joueurs-de-cartes?searchTxt=cezanne&submit=submit&rNo=38 Die Kartenspieler] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161219235121/http://www.barnesfoundation.org/collections/art-collection/object/6992/the-card-players-les-joueurs-de-cartes?searchTxt=cezanne&submit=submit&rNo=38 |date=2016-12-19 }}, Barnes Foundation * [http://www.courtauld.ac.uk/gallery/collections/paintings/imppostimp/cezanne_card_players.shtml Die Kartenspieler] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120511124252/http://www.courtauld.ac.uk/gallery/collections/paintings/imppostimp/cezanne_card_players.shtml |date=2012-05-11 }}, Courtauld Gallery * [http://www.musee-orsay.fr/de/kollektionen/werkbeschreibungen/suche/commentaire_id/les-joueurs-de-cartes-11402.html Die Kartenspieler], Musée d’Orsay [[Kategorija:Slike leta 1894]] [[Kategorija:Slike leta 1895]] [[Kategorija:Dela Paula Cézanna]] 7vparcfzqv27dhv6s2pj5iu9hgndh2v Sevansko jezero 0 469029 6773102 6650420 2026-11-01T10:23:53Z Pinky sl 2932 /* Ribe */ np Sevanska postrv 6773102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Sevansko jezero | image_lake = Sevan Armenia Севан Армения.jpeg | caption_lake = Pogled na jezero | image_bathymetry = Relief Map of Armenia.png | caption_bathymetry = Sevansko jezero je centralno-vzhodni Armeniji | location = province Gegharkunik | coords = {{koord|40|19|00|N|45|21|00|E|region:|display=inline,title }} | type = | inflow = 28 rek in potokov | outflow = izhlapevanje: 85–90 %, reka Hrazdan 10-15 % | catchment = | basin_countries = [[Armenija]] | length = 74 km | width = 32 km | area = 1238,8 km² | depth = 26,8 m | max-depth = 79,4 m | volume = 33,2 km<sup>3</sup> | salinity = 0,7 %<ref name="Lakes Handbook">{{navedi knjigo|editor1-last=O'Sullivan|editor1-first=Patrick|editor2-last=Reynolds|editor2-first=C. S.|title=The Lakes Handbook: Limnology and Limnetic Ecology|date=2008|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9780470999264|page=57|url=https://books.google.com/books?id=IEea4VHsgXwC&pg=PA57&dq=Lake+Sevan}}</ref> | residence_time = | shore = | elevation = 1900 m<ref>{{navedi novice|title=Water level of Armenia’s Lake Sevan rises faster than specified law – official|url=http://news.am/eng/news/95684.html|work=news.am|date=2 March 2013}}</ref> | frozen = | islands = včasih 1, sedaj polotok | cities = Gavar, Sevan, Martuni, Vardenis | reference = | agency = Ministrstvo za zaščito narave]] | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = Narodni park | designation1_offname = [[Sevanski narodni park]] | designation1_date = 14. marec 1978 | designation2 = Ramsar | designation2_offname = Sevansko jezero | designation2_date = 7. junij 1993 | designation2_number = 620<ref>{{navedi splet|title=Lake Sevan|website=Ramsar Convention Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/620|accessdate=25 April 2018}}</ref>}} }} '''Sevansko jezero''' ({{jezik-hy|Սեւանա լիճ|Sevana Lič}}) je največje vodno telo v [[Armenija|Armeniji]] in na območju [[Kavkaz]]a. Je eno največjih sladkovodnih visokogorskih (alpskih) jezer v Evraziji. Jezero leži v provinci Gegharkunik, na nadmorski višini 1900 m. Skupna površina njegovega bazena je približno 5000&nbsp;km<sup>2</sup>, kar predstavlja 1/6 ozemlja Armenije. {{sfn|Babayan|Hakobyan|Jenderedjian|Muradyan|2006|p=347}} Samo jezero ima površino 1242&nbsp;km<sup>2</sup>, prostornino pa 32,8&nbsp;km<sup>3</sup>. Napaja ga 28 rek in potokov. Reka Hrazdan odteče le 10 % dohodne vode, preostalih 90 % pa izhlapi. Jezero zagotavlja 90 % rib in 80 % ulova rakov v Armeniji. Ima pomembno gospodarsko, kulturno in rekreacijsko vrednost. Na njegovem edinem otoku (zdaj polotoku) je srednjeveški [[samostan]].. Sevansko jezero je bilo v sovjetskem obdobju močno izkoriščano za [[Araratska planota|Araratsko planoto]] in za proizvodnjo hidroelektrarn. Posledično se je njegova voda znižala za 20 m, prostornina pa za več kot 40 %. Kasneje sta bila zgrajena dva predora, ki sta preusmerila vodo iz visokogorskih rek, kar je ustavilo upadanje in njegova raven je začela naraščati. Preden je človeško posredovanje dramatično spremenilo ekosistem jezera, je bilo jezero globoko 95 m, pokrivalo je območje 1416&nbsp;km² (5 % celotne površine Armenije) in je imelo prostornino 58,5&nbsp;km<sup>3</sup>. Jezero je na nadmorski višini 1916 m.{{sfn|Vardanian|2009|p=78}} == Etimologija == Znanstveno soglasje je, da beseda ''Sevan'' izvira iz urartske besede ''su(i)n(i)a'', ki jo običajno prevajamo kot 'jezero' <ref>Севан от урартск. суниа — «озеро» {{navedi knjigo|last=Pospelov|first=Evgeniy|authorlink= |title=Географические названия мира [Geograficheskie Nazvaniia Mira] (Geographic names of the world)|date=1998|location=Moscow|isbn=5-89216-029-7|page=160|language=ru}}</ref>. Izraz najdemo na klinopisnem napisu urartskega kralja Rusa I. iz 8. stoletja pred našim štetjem, ki ga najdemo v Odžaberdu na južni obali jezera {{sfn|Avetisyan|1979|pp=[http://armenianhouse.org/avetisyan/sevan.html 86-87]}}. Po ljudski etimologiji je ''Sevan'' bodisi kombinacija ''sev'' ('črn') + ''Van'' (t.i. jezero Van) bodisi ''sev'' ('črn') in ''vank'' ('samostan'). Ruski in evropski viri 19. in začetka 20. stoletja so jezero včasih označevali kot ''Sevanga'' ali ''Sevang''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Semenov|first1=Petr Petrovič|title=Geografičesko-statističeskij slovarʹ Rossijskoj Imperii: Pavasterort - Sjatra-Kasy, Volume 4|date=1873|publisher=Bezobrazov i komp.|page=[https://books.google.com/books?id=K_RdAAAAcAAJ&pg=PA532&dq=Севанга 532]|language=ru|quote=Севанга, озеро, Эриванской г-іи, Новобаязетскаго у.; см. Гокчинское.}}</ref> Gre za rusificirano različico armenske ''sev vank'' ('črni samostan'). Po možnosti izhaja iz armenske fraze սա է վանքը ''sa ē vank'ə'' ('to je samostan').<ref>{{navedi knjigo|last1=Ivanovsky|first1=A. A.|authorlink1= |title=По Закавказью. археологические наблюдения и исследования 1893, 1894 и 1896 гг. [Through the Transcaucasia: archeological observations and studies in 1893, 1894, and 1896]|date=1911|publisher=Mamontov Typography|location=Moscow|page=[http://elib.shpl.ru/ru/nodes/24480-vyp-6-a-a-ivanovskiy-po-zakavkazyu-arheologicheskie-nablyudeniya-i-issledovaniya-1893-1894-i-1896-gg-1911#page/40/mode/inspect/zoom/7 30]|language=ru}}</ref> Od antike do srednjega veka je bil <ref>{{navedi knjigo|last=Adalian|first=Rouben Paul|title=Historical Dictionary of Armenia|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000adal|year=2010|publisher=Scarecrow Press|location=Lanham, Maryland|isbn=978-0-8108-7450-3|authorlink= |p=[https://archive.org/details/historicaldictio0000adal/page/540 540]}}</ref> Sevan večinoma znan kot morje in v armenščini imenovan '''''Gegamovo morje''''' (klasično armensko: ծով Գեղամայ, ''tsov Geghamay'') {{sfn|Avetisyan|1979|p=[http://armenianhouse.org/avetisyan/names.html 310]|ps=: "Գեղամա ծով"}}. V klasični antiki je bilo jezero znano kot '''''Lihnititis''''' (starogrško: Λυχνῖτις) <ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=William|authorlink= |title=Dictionary of Greek and Roman Geography|url=https://archive.org/details/dictionaryofgrromgeo02smituoft|contribution=LYCHNI´TIS|date=1854|location=London}} [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0064%3Aalphabetic+letter%3DL%3Aentry+group%3D10%3Aentry%3Dlychnitis-geo view online]</ref>. Zgodovinsko gruzijsko ime jezera je ''Gelakuni'' (gruzijski prepis armenskega ''Gegkarkuni'' - გელაქუნი) <ref>{{navedi splet|title=Gruusia / Georgian|url=http://www.eki.ee/knab/ex/ex_ka.htm|website=eki.ee|publisher=Institute of the Estonian Language|quote=Gelakunis ţba / გელაქუნის ტბა (Sewan) h2 AM}}</ref>. Ime '''''Gokča''''' (turško: ''Gökçe'' <ref>{{navedi splet|last1=Bosworth|first1=C. E.|authorlink1= |title=Arrān|url=http://www.iranicaonline.org/articles/arran-a-region|website=Encyclopædia Iranica|date=1986|quote=...Lake Sevan, later Turkish Gökçe...}}</ref>, azerbajdžansko ''Göyçə'', 'modra voda') <ref>{{navedi knjigo|last1=Allen|first1=William Edward David|last2=Muratoff|first2=Paul|authorlink1= |title=Caucasian Battlefields: A History of the Wars on the Turco-Caucasian Border 1828-1921|date=1953|publisher=Cambridge University Press|page=9|url=https://books.google.com/books?id=oDb6P0HXwIcC&pg=PA9&dq=lake+sevan|quote=...Lake Sevan (A. Sevan; T. Gök-çay; 'Blue water')...}}</ref> se je pogosto pojavljalo v ruskih in evropskih virih od 17. stoletja dalje. == Pomen == === Kultura === Poleg jezera Van in jezera Urmia, Sevan velja za eno od treh velikih ''morij'' zgodovinske Armenije. Je edino znotraj meja današnje Armenije, druga dva pa v [[Turčija|Turčiji]] in [[Iran]]u. Sevansko jezero velja za ''dragulj' Armenije in je v državi »priznano kot nacionalni zaklad« {{sfn|Babayan|Hakobyan|Jenderedjian|Muradyan|2006|p=357}}. Zakon iz leta 2001 je jezero opredelil kot »strateški ekosistem, vreden svoje okoljske, gospodarske, družbene, znanstvene, kulturne, estetske, medicinske, podnebne, rekreacijske in duhovne vrednosti« <ref>{{navedi splet|title=Հայաստանի Հանրապետության օրենքը Սևանա լճի մասին [Republic of Armenia Law on Lake Sevan]|url=http://www.parliament.am/legislation.php?sel=show&ID=1677&lang=arm|website=parliament.am|language=hy|date=15 March 2001}}</ref>. Naravoslovec in popotnik Friedrich Parrot, najbolj znan po tem, da se je leta 1829 prvič povzpel na Ararat, je napisal: :''morje uživa veliko slavo zaradi svetosti z vsemi Armenci, daleč in blizu, zaradi številnih starih in zdaj delno zapuščenih verskih stavb na njegovih obalah in z vsemi ostalimi domorodci zaradi čudovitih zalog rib, od katerih je posebno cenjena lososova postrv, ki jo sušijo in prevažajo na velike razdalje za prodajo.'' <ref name="Parrot">{{navedi knjigo|last=Parrot|first=Friedrich|translator=William Desborough Cooley|others=Introduction by Pietro A. Shakarian|title =Journey to Ararat|publisher=Gomidas Institute|place=London|date=2016|orig-year=1846|p=75|isbn=978-1909382244}}</ref> === Gospodarstvo === Sevansko jezero je glavni vir namakalne vode in zagotavlja poceni elektriko, ribe, rekreacijo in turizem. Je zelo pomembno za armensko gospodarstvo. == Izvor == Sevansko jezero izvira iz zgodnjega [[kvartar]]a, ko je nastal Paleeo-Sevan, desetkrat večji od sedanjega jezera, s pomočjo tektonskih premikov. Trenutno jezero je nastalo pred približno 25 do 30 tisoč leti. == Človeški vplivi == === Izkoriščanje in zmanjšanje === ==== Ozadje ==== Sevansko jezero je bilo v 19. stoletju prepoznano kot glavni potencialni vodni vir. Njegova visoka lega glede na rodovitno Araratsko planoto in omejeni viri energije so pritegnili inženirje, da so raziskovali načine uporabe jezerske vode. Armenski inženir Sukias Manasserian je v svoji knjigi leta 1910 predlagal uporabo vode za namakanje in pridobivanje elektrike. Predlagal je odtok jezera za 50 m. Veliki Sevan bi se popolnoma izsušil, medtem ko bi imel Mali Sevan površino 240&nbsp;km<sup>2</sup>. ==== Implementacija ==== Manasserijev predlog so sovjetske oblasti sprejele v 1930-ih, ko je pod [[Josip Stalin|Stalinom]] država doživljala hitro industrializacijo. Dela na projektu so se začela leta 1933. Strugo reke Hrazdan so poglobili v globok izkop. Približno 40 metrov pod gladino jezera je bil zvrtan predor. Predor je bil dokončan leta 1949, nato pa se je raven jezera začela močno zniževati, s hitrostjo nad 1 meter na leto. Voda je bila uporabljena za namakanje in serijo šestih hidroelektrarn Sevan – Hrazdan. {{sfn|Babayan|Hakobyan|Jenderedjian|Muradyan|2006|p=354}}{{sfn|Vardanian|2009|p=79}} {| class="wikitable floatright" style="text-align:left; font-size:85%;" border="1" |+ '''{{big|Hidrometrični indeksi jezera Sevan pred intervencijo in po njej }}{{sfn|Vardanian|2009|p=78}} |- ! Indeks ! 1936 ! 2000 ! Zmanjšanje |- | Nadmorska višina, m || 191,.97 || 1896,65 || −19,32 |- | površina, km<sup>2</sup> || 1416,2 || 1238,8 || 12,5 % |- | Srednja globina, m || 41,3 || 26,8 || 35 % |- | Največja globina, m || 98,7 || 79,7 || 19 % |- | Količina vode, km<sup>3</sup> || 58,48 || 33,20 || 43,2 % |- |} ==== Učinki ==== V drugi polovici 20. stoletja je bilo ekološko stanje jezera podvrženo otipljivim spremembam in obsežni degradaciji zaradi znižane gladine vode, povečane evtrofikacije in škodljivega vpliva človeške dejavnosti na biološko raznolikost jezera. Po navedbah Babayana se je gladina jezera do leta 2002 znižala za 19,88 m, prostornina pa se je zmanjšala za 43,8 % (z 58,5 na 32,9&nbsp;km<sup>3</sup>). Zaradi tega se je poslabšala kakovost vode, uničeni so bili naravni habitati, kar je pomenilo izgubo biotske raznovrstnosti {{sfn|Babayan|Hakobyan|Jenderedjian|Muradyan|2006|p=354}}. Vardanian je zapisal, da je padec nivoja jezera in gospodarski razvoj porečja povzročil spremembo hidrokemičnega režima jezera. Kvaliteta vode se je poslabšala, vodna motnost se je povečala. Poslabšal se je notranji obtok vodnih sestavin in kroženje spremenjenih bioloških snovi {{sfn|Vardanian|2009|p=83}}. ==== Obrat in okrevanje ==== Po navedbah Babayana »je do 1950-ih postalo očitno, da so ekološke in gospodarske posledice obsežnega izkoriščanja vode Sevanskega jezera preveč nezaželene, da bi se nadaljevalo na enak način.« {{sfn|Babayan|Hakobyan|Jenderedjian|Muradyan|2006|p=354}} [[File:Lake Sevan, its tunnels, and the Hrazdan cascade.png|thumb|325px|Zemljevid, ki prikazuje dva predora, ki dovajata vodo v jezero in reko Hrazdan, in šest hidroelektrarn, zgrajenih na njem.]] ==== Predor Arpa–Sevan ==== Leta 1964 se je začel projekt preusmeritve reke Arpo (iz rezervoarja blizu Kečuta) skozi 49&nbsp;km dolg predor do jezera blizu Arcvanista.<ref>{{Navedi splet |url=http://arpa-sevan.am/en/1961-1981-the-complex-of-hydraulic-works-for-transfer-of-the-arpa-and-yeghegis/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-11-22 |archive-date=2021-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122052928/http://arpa-sevan.am/en/1961-1981-the-complex-of-hydraulic-works-for-transfer-of-the-arpa-and-yeghegis/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://arpa-sevan.am/en/1968-1980-construction-of-tunnel-no-2-and-of-arpa-sevan-conduit/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-11-22 |archive-date=2022-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220328104243/http://arpa-sevan.am/en/1968-1980-construction-of-tunnel-no-2-and-of-arpa-sevan-conduit/ |url-status=dead }}</ref> Predor, imenovan Arpa – Sevan, je bil dokončan leta 1981. V jezero prinese do 200 milijonov kubičnih metrov vode. Ocenjujejo, da se bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2030 odtok reke Arpe zmanjšal za 22 %.<ref>{{Cite journal|date=2015-11-01|title=Climate change impact on water resources and crop production in Armenia|url= |journal=Agricultural Water Management|volume=161|pages=86–101|doi=10.1016/j.agwat.2015.07.004|issn=0378-3774}}</ref> ==== Predor Vorotan–Arpa ==== Ker se vodostaj v jezeru ni tako hitro dvignil, je 20. aprila 1981 Svet ministrov Sovjetske zveze odločil za gradnjo predora Vorotan – Arpa. Ta 21,6&nbsp;km dolg predor se je začel s Spandarijanskim rezervoarjem na reki Vorotan, južneje od Kečuta <ref>{{Navedi splet |url=http://arpa-sevan.am/en/1995-2003-complex-of-hydraulic-structures-for-diversion-of-the-vorotan-river-runoff-to-the-basin-of-the-arpa-river/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-11-22 |archive-date=2018-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181129173353/http://arpa-sevan.am/en/1995-2003-complex-of-hydraulic-structures-for-diversion-of-the-vorotan-river-runoff-to-the-basin-of-the-arpa-river/ |url-status=dead }}</ref>. Zaradi konflikta v Gorskem Karabahu in potresa 1988 na severozahodu Armenije je bila gradnja ustavljena. Predor je bil odprt 26. aprila 2004 <ref>{{navedi novice|script-title=hy:Ավարտվեց «Որոտան-Արփա» թունելի շինարարությունը|url=http://www.azg.am/AM/print/2004042726|accessdate=7 June 2013|newspaper=Azg|date=27 April 2004|language=hy|archive-date=2015-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20151112111551/http://www.azg.am/AM/print/2004042726|url-status=dead}}</ref>. Predor Vorotan – Arpa v jezero prinese dodatnih 165 milijonov kubičnih metrov letno. ==== Povišanje vodostaja ==== Po gradnji obeh predorov se je vodostaj od sredine 2000-ih močno dvignil. Leta 2007 so poročali, da se je vodostaj v preteklih šestih letih dvignil za 2,44 metra. Oktobra 2010 je dosegel nmv 1900,04 m. Vladni odbor za Sevan napoveduje, da bo leta 2029 stopnja dosegla 1903,5 m <ref>{{navedi novice|last1=Shoghikyan|first1=Hovhannes|title=Սեւանա լճի մակարդակը այս տարի բարձրացել է 56 սանտիմետրով|url=http://www.azatutyun.am/content/article/2182565.html|work=azatutyun.am|agency=Radio Liberty|date=6 October 2010|language=hy}}</ref>. == Prebivalstvo == [[File:Gegharkunik in Armenia (non-controlled hatched).svg|thumb|150px|Armensja provinca Gegharkunik je v rdečem]] Po popisu iz leta 2011 je v provinci Gegharkunik, ki približno ustreza porečju jezera, dejansko živelo 211.828 prebivalcev. Največja naselja v provinci so: Gavar (20.765), Sevan (19.229), Martuni (12.894), Vardenis (12.685), Vardenik (9.880), Yeranos (6.119), Chambarak (5.660), Lchashen (5.054), Tsovagyugh ( 4.189). == Turizem == === Plaže === Sevansko jezero ima edine plaže v Armeniji. So priljubljene med Armenci. Nudijo edinstveno doživetje v deželi, ki je celinska. Plaže ob hotelih so običajno privatizirane in so vzdolž celotne obale jezera. Najbolj priljubljen med njimi je 2,5-kilometrski odsek na severni obali, ki sega severozahodno od polotoka. Resort sestavljajo hotel Harsnaqar, Best Western Bohemian Resort in številne manjše objekte. Dejavnosti so plavanje, sončenje, smučanje, surfanje in jadranje. Tu so tudi številni kampi in prostori za piknike za dnevno uporabo. Manj razvit odsek se razteza ob vzhodni obali od Covagjugha do Šorzha, s številnimi majhnimi objekti. Hotel Avan Marak Tsapatagh, Tufenkian Heritage Hotel sta luksuzni letovišči na nerazvitem jugovzhodnem obrežju jezera v bližini Csapatagha. Armenska vlada se je zavezala, da bo »zmanjšala naraščajočo komercializacijo počitnikovanj na jezeru, zaradi česar bo večini državljanov, ki se spopadajo z iskanjem drugih možnosti za dopustovanje v vročih armenskih poletjih, nedosegljiva« <ref>{{navedi novice|last1=Chilingarian|first1=Elina|title=‘Public’ Beaches Available at Armenia’s Lake|url=http://www.azatutyun.am/content/article/24259744.html|work=azatutyun.am|publisher= Radio Liberty|date=8 July 2011}}</ref>. Leta 2011 je vlada ustanovila javne plaže v rekreacijskem Sevanskem narodnem parku. Prvi dve javni plaži sta bili odprti julija. Poleti 2011 je javne plaže obiskalo približno 100.000 ljudi. Na plažah je brezplačno parkirišče, otroška in športna igrišča, stranišča, postaje za medicinsko pomoč in reševalne službe. Opremljene so tudi z ležalniki. Do leta 2014 je število javnih plaž doseglo 11. Leta 2014 se je tja odpravilo približno 200.000 ljudi.<ref>{{navedi novice|title=The holiday season opened along with the public beaches of Sevan Lake|url=http://www.1tv.am/en/news/2015/07/05/Sevan-Lake/19400|agency=Public Television of Armenia|date=5 July 2015|accessdate=2019-11-22|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117063144/http://www.1tv.am/en/news/2015/07/05/Sevan-Lake/19400|url-status=dead}}</ref> <gallery> File:Tufenkian Avan Marak Tsapatagh hotel.jpg|Tufenkian Avan Marak Capatagh Hotel (Capatagh) File:Lake Sevan beach at Best Western Bohemian Resort.JPG|Best Western Bohemian Resort File:Sevan beach.jpg|Plaža mesta Sevan File:Sevan Northern Beach-1.JPG File:Sevan town water park2.jpg|Harsnaqar Hotel Complex File:Lake Sevan from Harsnakar.jpg </gallery> === Zanimivosti === Najbolj znan kulturni spomenik je samostan [[Sevanavank]] na polotoku, ki je bil do sredine 20. stoletja otok. Drug viden samostan na zahodni obali je Hajravank, južneje pa v vasi Noratus pa je polje [[hačkar]]jev, pokopališče z okoli 900 hačkarjev različnih slogov. Dodatne najdemo v Nerkinu Getašenu na južni obali. === Otočki === <gallery> File:Sevan Island2.jpg File:Sevanavanq 01.jpg File:Sevan Island1.jpg File:Sevan peninsula.jpg File:Sevan peninsula, Armenia, panoramic view (June 2015).jpg </gallery> == Živalstvo == === Ribe === [[Sevanska postrv]] (''Salmo ischchan'') je [[endemit|endemična]] vrsta jezera, vendar je ogrožena, saj so bili v jezero vneseni nekateri tekmovalci, vključno z veliko ozimico (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], navadno zlato ribico (''Carrasius auratus'') in rakom (''Astacus leptodactylus''). Če bo sevanska postrv verjetno izumrla v svojem 'domačem' jezeru se zdi, da bo preživela v jezeru [[Isik Kul]] ([[Kirgizistan]]), kjer so jo uvedli v 1970-ih letih. Zaradi antropogenega vpliva so se pojavile spremembe v vseh bioloških sestavnih delih jezera, vključno z bakterijami, [[bentos]]i in seveda ribami. Tako se je bentosna masa leta 1940 desetkrat povečala zaradi maloščetincev. Danes na dnu jezera prevladujejo in se množijo ostanki, bogati s kisikom. Vrste ''bojak'' in zimskih ''bakhtak'', sevanski endemski postrvi so že izginile. Poletni ''bakhtak'' se pojavlja redko; ''gegharkuni'' se še vedno lahko razmnožujejo po naravni poti. V 1980-ih se je količina sevanskega ''koghaka'' bistveno zmanjšala. Ugotovljeni so bili številni razlogi za to: *Nivo vode se je znižal, dotok rek se je spremenil, postrvi pa so izgubile svoja naravna drstišča. Spremembe območij ob obali (mah, izginotje rastlin makrofitov) so negativno vplivale tudi na postrvi. Postrvi se drstijo le na določenih območjih, podzemna voda bogata s kisikom v globini 25–30 m. *Deoksidacija dna je izjemno škodljiva za losose, ki ga uporabljajo za več kot 4&nbsp;mg / l O<sub>2</sub>. *V zadnjih 10 letih se je hitro povečal krivolov, kar je znatno zmanjšalo število rib v jezeru. === Ptice === Ptičja favna jezera in njegove okolice obsega več kot 200 vrst, od tega se 95 vrst gnezdilk <ref>Aghababyan K., Khanamirian G. 2017. Baseline study of the Birds at Lake Sevan for further monitoring. Lake Sevan National Park.</ref>. Jezero je pomembno gnezdišče armenskega galeba (''Larus armenicus'') s približno 4000–5000 pari. Med selitvijo jezero obiskujejo številne vrste ptic, vključno ujede, kot sta močvirski lunj (''Circus pygargus'') in stepski orel (''Aquila nipalensis''), vodne ptice, kot so tatarska žvižgavka (''Netta rufina'') in raca kostanjevka (''Aythya nyroca''), medtem ko v zimskem obdobju jezero gosti drugo vrsto, kot sta tundrin labod (''Cygnus columbianus'') in velik ribji galeb (''Larus ichthyaetus''). Včasih jezero obišče zelo redka armenska selivka mala gos (''Anser erythropus''). === Drugo === [[Muflon]]i trpijo zaradi velikega zmanjšanja števila populacije in izgube habitata. Postrv, ki je predstavljala 30 % rib v jezeru, je praktično izginila. Drugi ogroženi obiskovalec jezera je anatolski leopard (''Panthera pardus tullianus''). == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Vardanian, Trahel (2009). "The Hydro-chemical changes of Lake Sevan after the artificial lowering o the water level". In Bahadir, Ali Mufit; Duca, Gheorghe (eds.). The Role of Ecological Chemistry in Pollution Research and Sustainable Development. Springer Science & Business Media. pp.&nbsp;77–84. ISBN 9789048129010. *Babayan, Araik; Hakobyan, Susanna; Jenderedjian, Karen; Muradyan, Siranush; Voskanov, Mikhail (2006). "Lake Sevan: Experience and Lessons Learne Brief" (PDF). ilec.or.jp. International Lake Environment Committee Foundation. pp.&nbsp;347–362. Archived from the original (PDF) on March 14, 2012. *"Շրջակա միջավայրի տեղեկատվական միասնական համակարգ Սևանա լճի համար" (in Armenian). Yerevan: European Environment Agency Shared Environment Information System. 2015. Archived from the original on 12 November 2015. *Avetisyan, Kamsar (1979). Հայրենագիտական Էտյուդներ [Notes on Armenian Studies] (in Armenian). Yerevan: Sovetakan grogh. == Zunanje povezave == {{Commons|Lake Sevan }} * [http://www.ilec.or.jp/eg/lbmi/pdf/21_Lake_Sevan_27February2006.pdf ''Lake Sevan: Experience and Lessons Learned Brief'', 2006] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120314045228/http://www.ilec.or.jp/eg/lbmi/pdf/21_Lake_Sevan_27February2006.pdf |date=2012-03-14 }} (PDF; 799&nbsp;kB) * [http://bse.sci-lib.com/article100487.html Sewansee, Velika Sovjetska enciklopedija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Armeniji]] [[Kategorija:Jezera v Armeniji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Armeniji]] [[Kategorija:Narodni parki Armenije]] 7seasx4mak55b9w2snzo4t3nqf7z0k5 Jennifer Doudna 0 469146 6772956 6754772 2026-10-31T20:36:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772956 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Jennifer Doudna | birth_name = <!-- WD --> | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = Jennifer Doudna na dnevu odprtih vrat [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] leta 2016 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = | nationality = [[Američani|ameriška]] | spouse = Jamie Cate | fields = [[biokemija]]<br>[[CRISPR|CRISPR-Cas]]<br>[[RNA|biologija RNA]]<br>[[genetsko urejanje]]<ref name=gs/> | workplaces = [[Univerza Kalifornije, Berkeley]]<br />[[Univerza Yale]]<br />[[Inštituti Gladstone]]<br />[[Univerza Kalifornije, San Francisco]] | alma_mater = {{Plainlist| * [[Kolidž Pomona]] (dipl.) * [[Univerza Harvard]] (dokt.) * [[Univerza Kolorado Boulder]] (postdokt.)}} | thesis_title = Towards the design of an RNA replicase (Do zasnove RNA-replikaze) | thesis_url = http://id.lib.harvard.edu/aleph/002166929/catalog | thesis_year = 1989 | doctoral_advisor = [[Jack Szostak]] | academic_advisors = [[Thomas Cech]] | doctoral_students = | notable_students = | known_for = {{Plainlist| * Prva rentgensko določena struktura katalitske RNA * [[interferenca RNA]] * [[CRISPR]]}} | influenced = [[Rachel Haurwitz]] | awards = {{Plainlist| * [[Alan T. Waterman Award]] (2000) * [[Jacob Heskel Gabbay Award]] (2014) * [[Breakthrough Prize in Life Sciences]] (2015) * [[Japan Prize]] (2017) * [[Kavli Prize]] in Nanoscience (2018) }} | website = https://hhmi.org/scientists/jennifer-doudna }} '''Jennifer Anne Doudna''', [[Američani|ameriška]] [[biokemija|biokemičarka]], * [[19. februar]] [[1964]].<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Jennifer-Doudna|title=Jennifer Doudna – American biochemist|website=[[Encyclopædia Britannica Online]]|accessdate=13. novembra 2015}}</ref> Je kanclerska profesorica Katedre za kemijo in Katedre za molekularno in [[celična biologija|celično biologijo]] [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerze Kalifornije v Berkeleyju]].<ref name="cv">{{navedi splet|title=Curriculum Vitae (Jennifer A. Doudna)|url=https://biosciences.lbl.gov/wp-content/uploads/2015/10/Doudna_cv_082815-CURRENT.pdf|publisher=Lawrence Berkeley National Laboratory|accessdate=24. oktobra 2017|archive-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170115054118/https://biosciences.lbl.gov/wp-content/uploads/2015/10/Doudna_cv_082815-CURRENT.pdf|url-status=dead}}</ref> Doudna je od leta 1997 raziskovalna sodelavka [[Medicinski inštitut Howarda Hughesa|Medicinskega inštituta Howarda Hughesa]] (HHMI), od leta 2018 pa je na položaju višje raziskovalke [[Inštituti Gladstone|Inštitutov Gladstone]] in profesorica na [[Univerza Kalifornije, San Francisco|Univerzi Kalifornije v San Franciscu]].<ref>{{navedi splet |last1=Langelier |first1=Julie |title=Jennifer Doudna Opens Laboratory at the Gladstone Institutes |url=https://gladstone.org/about-us/press-releases/jennifer-doudna-opens-laboratory-gladstone-institutes |website=Gladstone Institutes |language=en |date=5 September 2018 |accessdate=2019-11-24 |archive-date=2018-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181010011117/https://gladstone.org/about-us/press-releases/jennifer-doudna-opens-laboratory-gladstone-institutes |url-status=dead }}</ref><ref name=nascast>{{navedi splet|title=Interview with Jennifer Doudna (recorded in 2004)|url=http://www.nasonline.org/news-and-multimedia/podcasts/interviews/jennifer-doudna.html|publisher=National Academy of Sciences|accessdate=8. novembra 2017|archive-date=2015-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151218205247/http://www.nasonline.org/news-and-multimedia/podcasts/interviews/jennifer-doudna.html|url-status=dead}}</ref><ref name=pnasbio>{{Cite journal |doi=10.1073/pnas.0408147101 |pmid=15574498 |title=Biography of Jennifer A. Doudna |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2004-12-07_101_49/page/16987 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=101 |issue=49 |pages=16987–9 |year=2004 |last1=Marino |first1=M. |bibcode=2004PNAS..10116987M |pmc=535403 }}</ref><ref name=scopus>{{Scopus|id=7006285665}}</ref><ref name=gs>{{Google Scholar id}}</ref> Doudna je s ključno vlogo pri raziskovanju in vodenju raziskav [[genetsko urejanje|genetskega urejanja]] s tehniko CRISPR vodilna osebnost takoimenovane »revolucije [[CRISPR]]«.<ref name=":4">Jennifer A. Doudna and Samuel H. Sternberg. ''A Crack in Creation: Gene Editing and the Unthinkable Power to Control Evolution.'' Houghton Mifflin Harcourt, 2017.</ref> Leta 2012 sta bili z [[Emmanuelle Charpentier]] prvi, ki sta predlagali, da bi encime CRISPR-Cas9 (bakterijske encime, ki uravnavajo protimikrobno imunost) uporabili za [[gensko urejanje CRISPR|programirljivo urejanje genom]]a,<ref name=":4" /><ref name=":0">{{navedi splet|url=https://alumni.berkeley.edu/california-magazine/winter-2014-gender-assumptions/cracking-code-jennifer-doudna-and-her-amazing|title=Cracking the Code: Jennifer Doudna and Her Amazing Molecular Scissors|last1=Russell|first1=Sabin|publisher=Cal Alumni Association|accessdate=10. novembra 2017|date=2014-12-08}}</ref> kar štejejo za eno od najpomembnejših odkritij v [[zgodovina biologije|zgodovini biologije]].<ref name="NYT-20150511">{{navedi novice |last=Pollack |first=Andrew |title=Jennifer Doudna, a Pioneer Who Helped Simplify Genome Editing |url=https://www.nytimes.com/2015/05/12/science/jennifer-doudna-crispr-cas9-genetic-engineering.html |date=11. maja 2015 |work=[[New York Times]] |accessdate=12. maja 2015 }}</ref> Doudna je prispevala temeljna odkritja na področjih biokemije in genetike, za kar je prejela številne prestižne nagrade in priznanja, vključno z [[nagrada Alana T. Watermana|nagrado Alana T. Watermana]] za [[rentgenska kristalografija|rentgensko kristalografsko]] določitev zgradbe [[ribocim]]a<ref name=Waterman>{{navedi splet|title=Alan T. Waterman Award Recipients, 1976 –present|url=https://www.nsf.gov/od/waterman/waterman_recipients.jsp|publisher=National Science Foundation|accessdate=31. oktobra 2017}}</ref> in [[nagrada za preboj na področju bioloških ved|nagrado za preboj na področju bioloških ved]] (s Charpentierovo) za tehniko genetskega urejanja CRISPR-Cas9,<ref name=BP>{{navedi splet|title=Laureates: Jennifer A. Doudna|url=https://breakthroughprize.org/Laureates/2/L63|website=breakthroughprize.org|accessdate=31. oktobra 2017}}</ref> bila je soprejemnica [[Gruberjeva nagrada za genetiko|Gruberjeve nagrade za genetiko]] (2015),<ref name=Gruber>{{navedi splet|title=2015 Genetics Prize: Jennifer Doudna|url=http://gruber.yale.edu/genetics/jennifer-doudna|publisher=The Gruber Foundation|accessdate=24. oktobra 2017}}</ref> prejela je tudi [[Kanadska Gairdnerjeva mednarodna nagrada|Kanadsko Gairdnerjevo mednarodno nagrado]] (2016)<ref name=Gairdner>{{navedi splet|title=Jennifer Doudna|url=http://gairdner.org/winners/index-of-winners/#Jennifer_Doudna|publisher=Canada Gairdner Foundation|accessdate=2. novembra 2017}}</ref> in [[Japonska nagrada|Japonsko nagrado]] (2017).<ref name=JP>{{navedi splet|title=Laureates of the Japan Prize: Jennifer A. Doudna, Ph.D.|url=http://www.japanprize.jp/en/prize_prof_2017_doudna.html|publisher=The Japan Prize Foundation|accessdate=1. novembra 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107055447/http://www.japanprize.jp/en/prize_prof_2017_doudna.html|archive-date=2017-11-07|url-status=dead}}</ref> Zunaj znanstvene skupnosti jo je revija Time (s Charpentierovo) navedla kot eno od [[Time 100|100 najvplivnejših osebnosti]] leta 2015,<ref>King, Mary-Claire. "[http://time.com/3822554/emmanuelle-charpentier-jennifer-doudna-2015-time-100/ Time 100 Most Influential People: Emmanuelle Charpentier & Jennifer Doudna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180809112914/http://time.com/3822554/emmanuelle-charpentier-jennifer-doudna-2015-time-100/ |date=2018-08-09 }}". Time. 16. apr. 2015. Splet: 25. dec. 2016.</ref> leta 2016 pa je bila skupaj z drugimi raziskovalci tehnologije CRISPR v izboru za [[osebnost leta revije Time]].<ref name=":1">Park, Alice. "[http://time.com/time-person-of-the-year-2016-crispr-runner-up/ The CRISPR Pioneers: Their Breakthrough Work Could Change the World.]" Time. N. p. 2016. Splet: 25. dec. 2016.</ref> Leta 2020 sta Charpentier in Doudna za razvoj tehnike CRISPR prejeli še [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=kemija |leto=2020 |accessdate=2020-10-07}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [https://www.hhmi.org/scientists/jennifer-doudna Osebna stran] na spletišču Medicinskega inštituta Howarda Hughesa * [https://doudnalab.org/ Doudna Lab] na Berkeleyju {{Nobelova nagrada za kemijo}} {{Wolfova nagrada za medicino}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Doudna, Jennifer}} [[Kategorija:Ameriški biokemiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, San Francisco]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Yale]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Znanstvenice]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za medicino]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]] lismnpmzlum53skowwavfqaxldwykjb Hrazdan (reka) 0 469258 6773103 6709862 2026-11-01T10:24:16Z Pinky sl 2932 /* Živalstvo */ np Sevanska postrv 6773103 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Hrazdan <br> Հրազդան գետ | image = Hrazdan river - panoramio.jpg | image_caption = Reka v Erevanu. | map = Rivers of Armenia new.jpg | map_size = | map_alt = | map_caption = | source1_location = [[Sevansko jezero]] | mouth_location = [[Aras (reka)|Aras]] | source1_elevation = 1904 m | mouth_elevation = 826 m | subdivision_type1 = država | subdivision_name1 = [[Armenija]], [[Gruzija]] | length = 141 km | basin_size = 2560 km2 | discharge1_avg = 17,9 m³/s }} '''Reka Hrazdan''' (armensko: Հրազդան գետ, ''Hrazdan dobi'') je druga največja v [[Armenija|Armeniji]]. Izvira na severozahodni točki [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] in teče proti jugu skozi provinco Kotajk in armensko prestolnico [[Erevan]] <ref name=Brit>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/place/Armenia#ref481291|title= Armenia|accessdate=1 November 2015|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>. Na [[Araratska planota|Araratski planoti]] se pridruži reki [[Aras (reka)|Aras]] ob meji s Turčijo. Na reki je zgrajena vrsta [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Njene vode se uporabljajo za namakanje polj.<ref name=Resource>{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries_regions/Profile_segments/ARM-WR_eng.stm|title=Armenia:Water resources |accessdate=18 November 2015|publisher=FAO Organization}}</ref> == Ime == Reka se je v obdobju Urartu imenovala '''Ildaruni'' <ref name="encyclopedia.am">{{navedi splet|title=Հրազդան [Hrazdan]|url=http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=468|website=encyclopedia.am|publisher=Armenian Encyclopedia|language=hy|quote=Հրազդանը (ուրարտերեն՝ Իլդարունի) կամ Զանգուն...|accessdate=2019-11-26|archive-date=2018-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181205231121/http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=1&hId=468|url-status=dead}}</ref>. V turščini je znana kot '''Zangu''', '''Zanga''', '''Zangi''' ali '''Zengy''' (turško: ''Zengi'', azerbajdžansko ''Zəngi''). == Geografija == Sevansko jezero (v katerega se steka 30 rek), največje v osrednjem delu države in reka Hrazdan, ki izvira iz njega, skupaj tvorita »območje upravljanja Sevan-Hrazdan«, ki je eno od petih pod-bazenov od 14 porečja Kure in Aras v Armeniji. Reka izvira iz jezera na nadmorski višini 1900 metrov. Iz jezera teče v južni smeri, gre skozi globoko sotesko, ko vstopi na zahodni strani mesta Erevan, nato pa se izteče v reko Aras na južni strani mesta {{Sfn|Holding|2014|p=109}}. Geološke formacije vzdolž rečnega toka so sestavljene iz tokov [[lava|lave]] (ki obstajajo kot [[bazalt]]i), ustvarjenih iz treh vulkanov [[Gorovje Gegham|gorovja Gegham]]. Površina lave predstavlja okolje v obliki »jezer, rečnih kanalov in poplavnih ravnic«. Kronologija krajine zgornjega sloja bazaltov kaže starost 200.000 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winchester.ac.uk/academicdepartments/archaeology/Research/Pages/HrazdanGorgePalaeolithicProjectGeoarchaeology.aspx.|title=Hrazdan Gorge Palaeolithic Project: the Geoarchaeology|accessdate=18 November 2015|publisher=University of Winchester|archive-date=2015-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119102219/http://www.winchester.ac.uk/academicdepartments/archaeology/Research/Pages/HrazdanGorgePalaeolithicProjectGeoarchaeology.aspx|url-status=dead}}</ref> Reka odmaka skupno porečje 2566 kvadratnih kilometrov. Količina znaša 1572 milijonov kubičnih metrov iz letnih padavin 257 milimetrov, z največ 43 milimetri v maju in najmanj 8 milimetrov v avgustu. Povprečna temperatura v porečju se giblje od –3 ° C v januarju do 26 ° C julija z dnevnimi spremembami z najnižjo nočno temperaturo −15 ° C v januarja in najvišjo dnevno temperaturo 44 ° C v juliju {{Sfn|Holding|2014|p=109}}. Skupni pretok v reki je 733 milijonov kubičnih metrov. Reguliran iztok v reko, ki tvori Araratsko planoto, se uporablja za namakanje in koristi za hidroenergijo. [[File:Davtashen panorama.jpg|thumb|800px|Panorama soteske reke Hrazdan in Davtašen iz Arabkirja, Erevan]] == Živalstvo == Favna reke vključuje 33 vrst ''Chironomidae'' (trzače) in 23 vrst ''Simuliidae'' (črnih mušic). ''Chironomidae'' spadajo v pet poddružin ''Tanypodinae'', ''Diamesinae'', ''Prodiamesinae'', ''Orthocladiinae'' in ''Chironominae'' <ref>{{Cite journal|title= The fauna of chironomids and blackflies (Diptera: Chironomidae, Simuliidae) and hydrochemical characteristics of the Hrazdan River (Armenia)|date= February 2007|doi=10.1134/S0013873807010071|volume=87|journal=Entomological Review|pages=73–81 | last1 = Kachvoryan | first1 = E. A.}}</ref>. V reki je bilo zabeleženih 25 vrst nevretenčarjev, ki vključujejo dve vrsti rotiferjev (kotačniki), 13 vrst ''cladocerans'' (vodne bolhe) in 10 vrst ''copepods'' (ceponožci).<ref>{{navedi splet|url=http://watchemec.ru/en/article/24868/|title=Zooplankton changes in the long profile of Hrazdan river, Armenia|year=2012|accessdate=18 November 2015|publisher=Scientific Journal of Chemistry and ecology|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304025105/http://watchemec.ru/en/article/24868/|url-status=dead}}</ref> Ker ribje vrste v jezeru sestavljajo [[sevanska postrv]] (''salmo ischchan''), siga, križ, krap, potočni raki, ''Salmo ischchan danilewskii'', ''Salmo ischchan ischchan'' in ''Salmo ischchan aestivalis'', ima reka obilico vrst rakov, pa tudi koresljev.<ref>{{navedi splet|url=http://fishing-center.com/fishing-in-armenia|title=Fishing in Armenia|accessdate=18 November 2015|publisher=Fishing Centre|archive-date=2015-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119235759/http://fishing-center.com/fishing-in-armenia/|url-status=dead}}</ref> == Razvoj == {{glavni| Sevan–Hrazdan kaskade}} Jezerske vode se uporabljajo za [[namakanje]] od 19. stoletja, od začetka 20. stoletja pa se izvaja tudi razvoj [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Jezerskih vod naj bi se preko reke uporabljalo za namakanje 100.000 hektarjev na Araratski planoti, od katerih je bilo namakanje urejeno na 80.000 hektarjev. Razvoj hidroelektrarn je bil načrtovan na reki kot sistem [[Sevan–Hrazdan kaskade]], ki vključuje sedem sistemov na 70 km odseku reke s skupno instalirano zmogljivostjo 560 MW s povprečno letno proizvodnjo energije približno 500 milijonov kilovatnih ur; je največja shema za proizvodnjo hidroenergije v Armeniji. Ta shema je bila izvedena med letoma 1930 in 1962. Gre za manjše in srednje velike projekte, zgrajene kot rečne elektrarne. Teh sedem elektrarn je: Sevan HEP z instalirano močjo 34,2 MW z dvema enotama, dokončanima leta 1949, Hrazdanov HEP z 81,6 MW z dvema enotama, ki sta bili zagnani leta 1959, hidroelektrarna Argel z nameščeno močjo 224 MW, dokončana leta 1953, HNP Arzni z močjo 70,6 MW z vgradnjo treh enot, ki so bile dane v obratovanje leta 1956, Kanaker HEP z instalirano močjo 100 MW s 6 enotami, dokončanimi leta 1936, HEP Erevan-1 je začel delovati leta 1962 z vgradnjo 44 MW z 2 enotama in Erevan-3 z močjo 5 MW z eno enoto, ki je bila dana v obratovanje leta 1960. Vendar je prednostna naloga izpuščanja vode iz jezera za namakanje in v skladu s tem elektrarne. <ref name= Gharabegian>{{navedi splet|last=Gharabegian|first=Areg|url=http://asbarez.com/123306/sevan-hrazdan-cascade-hydropower-system/|title=Sevan–Hrazdan Cascade Hydropower System|date=21 May 2014|accessdate=18 November 2015|publisher=Asbarez News|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304205410/http://asbarez.com/123306/sevan-hrazdan-cascade-hydropower-system/|url-status=dead}}</ref> Gradbena dela so vključevala gradnjo preusmeritvenih del, odprtih kanalov ali predorov in elektrarne, ki so skozi leta potrebovali temeljito sanacijo, saj so bila vse zgrajene sredi 20. stoletja. Leta 2003 je mednarodna energetska korporacija Closed Joint Stock Company, prevzela projekte od Komisije za upravljanje javnih služb države pod licenco št. 0108 za proizvodnjo električne energije. Že od nakupa so začeli sanirati projekte za kar največjo možno proizvodnjo električne energije Dela so bila zaključena leta 2004 <ref>{{navedi splet|url=http://www.minenergy.am/en/page/449|title=Sevan-Hrazdan Cascade|accessdate=18 November 2015|publisher=Ministry Of Energy And Natural Resources Of The Republic Of Armenia|archive-date=2015-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20151121002809/http://www.minenergy.am/en/page/449|url-status=dead}}</ref>. Dela so bila izvedena s posojilom Azijske razvojne banke v višini 25 milijonov ameriških dolarjev <ref>{{navedi splet|url=http://www.hydroworld.com/articles/2013/05/adb-makes-loan-for-sevan-hrazdan-cascade-modernization-project.html|title=ADB makes loan for Sevan-Hrazdan cascade modernization project|date=21 May 2013|publisher=HydroWorld: Hydro News|accessdate=2019-11-26|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107062905/https://www.hydroworld.com/articles/2013/05/adb-makes-loan-for-sevan-hrazdan-cascade-modernization-project.html|url-status=dead}}</ref>. == Onesnaženje == Rečna voda je onesnažena z odtoki iz kmetijskega, industrijskega in stanovanjskega in drugega razvoja, predvsem pa iz neobdelanih odpadnih voda iz Erevana. To vpliva na kakovost vode v reki, pri čemer raven raztopljenega kisika (DO) (manj kot 5% ravni nasičenega raztopljenega kisika) ostaja precej nižja od dovoljenih mej. Študija, opravljena leta 2008 kaže, da 16-kilometrski odsek reke, od drugega km gorvodno od izliva odpadne vode v Erevanu do 14 km dolvodno, ni dovolj zračena, da bi zagotovila zdravo okolje za vodno življenje. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last= Holding |first=Deirdre |title=Armenia: with Nagorno Karabagh|url=https://books.google.com/books?id=Gbz-AwAAQBAJ&pg=PA109|date=1 September 2014|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-555-3}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Hrazdan River }} [[Kategorija:Reke v Armeniji]] tk2vjcftl1b9xbs2oiu8f9cghud76x2 Samostan Noravank 0 469556 6773133 6766725 2026-11-01T11:27:42Z Upwinxp 126544 /* Zgodovina */ +np 6773133 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Samostan Noravank | fullname = | other name = | native_name = Նորավանք | image = Noravank.JPG | imagesize = | caption = Surb Astvacacin in Surb Karapet s kapelo Surb Grigor na desni | pushpin map = Armenija | pushpin label position = right | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = {{coord|39|41|40|N|45|23|28|E|display=inline,title}} | country = [[Armenija]] | location = dolina Amaghu, provinca Vayoc Dzor | denomination = [[Armenska apostolska cerkev ]] | rite = armenski | style = [[Armenska arhitektura]] | groundbreaking = | completed date = 1205 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | materials = kamen | height = | length = | width = | width nave = | height nave = | spire quantity = }} '''Samostan Noravank''' (armensko: Նորավանք, dobesedno 'nov samostan') je armenski [[samostan]] iz 13. stoletja, ki je 122 km oddaljen od [[Erevan]]a, v ozki [[soteska|soteski]], ki jo je ustvarila reka Amaghu, v bližini mesta Eghegnadzor v Armeniji. Soteska je znana po visokih, strmih, opečno rdečih [[klif]]ih, neposredno nasproti samostana. Ta je najbolj znan po dvonadstropni cerkvi Surb Astvacacin (sveta Mati Božja), ki omogoča dostop v drugo nadstropje po ozkem kamnitem stopnišču, na zunanjosti stavbe, in je med najzgodnejšimi primeri konzolne gradnje. Samostan se včasih imenuje Noravank pri Amaghu, pri čemer je Amaghu ime majhne in dandanes zapuščene vasice nad sotesko, da bi ga razlikovali od Bgheno-Noravank, blizu Gorisa. V 13. do 14. stoletju je samostan postal rezidenca škofov iz Sjunika in posledično glavno versko in pozneje kulturno središče Armenije, tesno povezano z mnogimi lokalnimi sedeži učenja, zlasti s slavno Gladzorjevo univerzo in knjižnico. == Zgodovina == [[File:Noravank early 20th century.jpg|thumb|left|150px|Samostan v zgodnjem 20. stoletju]] Noravank je leta 1205 ustanovil škof Hovhanes, nekdanji opat Vahanavanka v bližini današnjega mesta [[Kapan]] v provinci [[Sjunik]]. Samostanski kompleks vključuje cerkev sv. Karapeta, kapelo sv. Gregorja z obokano dvorano in cerkev sv. Astvacacin (Matere Božje). V notranjosti in zunaj obzidja so ruševine raznih civilnih stavb in [[hačkar]]jev. Noravank je bil rezidenca knezov Orbelian. Arhitekt Siranes ter miniaturni slikar in kipar Momik sta tu delovala v zadnjem delu 13. in začetku 14. stoletja. == Kompleks Noravank == Trdnjavsko obzidje, ki obdaja kompleks, je bilo zgrajeno v 17. in 18. stoletju. === Cerkev Surb Astvacacin === [[Image:Noravank-astvatsatin-facade-details-IMG 2037.JPG|thumb|left|Surb Astvacacin, fasada]] [[File:Noravank kev1.jpg|thumb|left|Zadnja stena Astvacacinske cerkve]] [[Image:Monasterio Noravank, Armenia, 2016-10-01, DD 29.jpg|thumb|Cerkev sv. Astvacacine]] Najstarejša zgradba je Surb Astvacacin (sveta Mati Božja), imenovana tudi Burtelašen (Burtelova konstrukcija) v čast princa Burtela Orbeliana, njenega donatorja. Stoji jugovzhodno od cerkve Surb Karapet. Dokončana je bila leta 1339, mojstrovina nadarjenega kiparja in miniaturista Momika, ki jo je zasnoval in je bila tudi njegovo zadnje delo. V bližini cerkve je njegov grob hačkar, majhen in skromno okrašen, iz istega leta. V zadnjem času je bila propadla streha pokrita z navadno dvokapnico. Leta 1997 je bil obnovljen boben in njegova stožčasta streha v obliki, ki temelji na obstoječih fragmentih. V pritličju so okrašene grobnice Burtela in njegove družine. Ozke stopnice, ki segajo iz zahodne fasade, vodijo do vhoda v cerkev / oratorij. Nad vhodom je lepa reliefna skulptura, na kateri je upodobljen Kristus s Petrom in Pavlom ob straneh. Burtelašen je zelo umetniški spomenik, ki spominja na stolpne grobne strukture prvih let krščanstva v Armeniji. To je spominska cerkev. V pritličju, pravokotne oblike, je bil družinska grobnica; nadstropje nad njo, v obliki križa, je bil spominski tempelj, okronan z večstebrno rotundo. Burtelašen je prevladujoča struktura v Noravanku. Prvotna trinadstropna kompozicija stavbe temelji na naraščajoči višini stopenj in kombinaciji teže spodaj z razdeljeno sredino in pol odprtim vrhom. Skladno s tem je dekoracija skromnejša na dnu in bogatejša na vrhu. Kot dekorativni elementi so uporabljeni stebri, majhni loki, profilirane opornice, ki tvorijo križe različnih oblik, medaljoni, prepleteni pasovi okoli oken in vrat. Zahodni [[portal]] je posebej lepo okrašen. Pomembno vlogo pri njegovi dekoraciji igrajo konzolne stopnice, ki vodijo do zgornje ravni, s profiliranimi zaključki stopnic. Vrata so uokvirjena s širokimi pravokotnimi prepletenimi pasovi, s policami na zgornjem delu, s stebri, venci in trakovi različnih, večinoma geometrijskih, drobnih in zapletenih vzorcev. Med zunanjo obrobo in obokanim okvirjem odprtin sta upodobljeni golobici in sirene z ženskimi kronanimi glavami. Takšni reliefi so se široko uporabljali v armenski umetnosti v 14. stoletju in v zgodnji arhitekturi, miniaturah in delih uporabne umetnosti, na različnih posodah in skledah. Vhodna [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] sta okrašena z bas reliefi, ki na spodnjem timpanonu prikazujejo ''Devico z detetom'' in nadangela Gabriela in Mihaela ob straneh, na zgornjem pa upodobitev ''Kristusa in apostolov Petra in Pavla''. Ti se razlikujejo od reliefov Noravankove zakristije, ki so vklesane na plosko površino, kar jim daje večjo svobodo. Figure odlikujejo plastičnost oblike, mehkoba modeliranja in poudarjanje nekaterih detajlov oblačil. Skupina ustanoviteljev Burtelašena je upodobljena na treh stebrih zahodnega dela rotunde. Slika je bila sestavljena iz reliefnih figur ''Device z detetom'', ki sedi na prestolu in dveh stoječih moških v bogati obleki, od katerih eden drži model templja. === Cerkev Surb Karapet === [[File:Noravanq4.jpg|thumb|left|Cerkev Surb Karapet (sv. Janeza Krstnika)]] [[Image:Noravank-Karapet-facade-IMG 2016.JPG|thumb|Fasada Surb Karapet s presenetljivo upodobitvijo Boga Očeta (zgornji relief)]] Druga cerkev je Surb Karapet (sv. Janeza Krstnika), križ v kvadratni zasnovi z obnovljenim bobnom in kupolo, zgrajena leta 1216–1227, severno od ruševin prvotne Surb Karapeta, uničene v potresu. Cerkev je bila zgrajena na ukaz kneza Liparita Orbeliana. Leta 1340 je [[potres]] porušil kupolo cerkve, ki jo je leta 1361 obnovil arhitekt Siranes. Leta 1931 je bila kupola med potresom spet poškodovana. Leta 1949 so streho in stene cerkve popravili in leta 1998 dokončno prenovili s pomočjo donacije armensko-kanadske družine. Zahodno [[preddverje]] je impresiven gavit (v srednjeveškem armenskem samostanu je služil kot narteks, mavzolej in zbornica) iz leta 1261, okrašen s čudovitimi hačkarji in z nizom vpisanih nagrobnih plošč v tleh. Imenitne rezbarije so čez zunanjo preklado. V cerkvi je mavzolej kneza Smbat Orbeliana. Verjetno je bil gavit štirioglat. Leta 1321 je bila zgradba, verjetno uničena zaradi potresa, prekrita z novo streho v obliki ogromnega kamnitega šotora z vodoravnimi razdelki, ki posnemajo leseno streho kmečkega doma ''hazarašen''. Zaradi tega se je zgradba precej razlikovala od drugih armenskih spomenikov iste vrste. Strop ima štiri vrste nosilcev, ki tvorijo stalaktitne oboke s kvadratno osvetlitvijo na vrhu. Širok štrleči pas nad pol stebri, globoke niše s hačkarji in nizek strop, podoben šotoru, skoraj brez okrasja, dajejo slabo osvetljeni notranjosti mračen videz. Zunanja dekoracija se osredotoča predvsem na zahodno pročelje, kjer je vhod v stavbo. Polkrožni timpanon vrat, uokvirjen v dvema vrstama trilistov in napis, je napolnjen z ornamentom in s prikazom ''Device z detetom'' in dvema svetnikoma. Ornament ima tudi velike črke, ki jih prepletajo poganjki z listi in cvetovi. Devica sedi na orientalski način z detetom. Vzorec preproge je viden s povešenimi resami. V Sjunikovih templjih 13.-14. stoletja se je bil kult Device zelo razširjen. Upodobljena je bila v reliefih, njej so bile posvečene številne cerkve. Koničasti timpanon z dvojnim oknom nad vrati je okrašen z edinstveno reliefno upodobitvijo velikoglavega in bradatega Boga Očeta z velikimi mandljevimi očmi, ki z desno roko blagoslavlja [[razpelo]], v levi pa drži glavo [[Janeza Krstnika, nad njim je golob – [[Sveti Duh]]. V desnem kotu timpanona je golobica serafa; prostor med njim in Očetovim likom je napolnjen z napisom. === Kapela Surb Grigor === [[Image:Elikum Orbelian tomb-IMG 2034.JPG|thumb|Grob Elikuma III. Orbelian, sin princa Tarsaiča Orbeliana]] Stransko kapelo Surb Gregorja je arhitekt Siranes dodal severni steni cerkve Surb Karapet leta 1275. Kapela vsebuje več orbelianskih družinskih grobov, vključno s čudovitim izrezljanim lev / človek nagrobnikom iz leta 1300, ki pokriva grob Elikuma, sin princa Tarsayiča Orbeliana. Skromna zgradba ima pravokoten tloris, s polkrožnim oltarjem in obokanim stropom na stenskem loku. Vhod z obokanim timpanonom je okrašen s stebri, oltarna apsida pa je obložena s hačkarji in upodobitvami golobic. === Hačkarji === V kompleksu je več ohranjenih hačkarjev. Najbolj zapleten izmed njih je Momikov iz leta 1308. Ob izklesanem ozadju stoji velik križ čez rozeto v obliki ščita in na straneh vidno razporejene osemkrake zvezde. Na vrhu hačkarja je prikazan prizor [[Deesis]], uokvirjen v petlistnem loku, ki simbolizira pergolo, kot nakazuje ornament ozadja s cvetovi, sadjem in listi vinske trte. == Narava == Območje je del območja Gnišik<ref name="Gnishik PBA">{{navedi splet |last1=Butterfly Conservation Armenia |title=Gnishik Prime Butterfly Area |url=https://www.butterfly-conservation-armenia.org/gnisheek.html |publisher=TSE NGO |accessdate=23 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191114233109/https://www.butterfly-conservation-armenia.org/gnisheek.html |archive-date=2019-11-14 |url-status=dead}}</ref> pomembnega območja zaščite metuljev in Noravank Important Bird Area <ref name="Noravank IBA">{{navedi splet |last1=Armenian Bird Census |title=Noravank Important Bird Area |url=http://www.armenianheritage.org/en/monument/Noravank/13 |website=Armenian Bird Census |publisher=TSE NGO |accessdate=23 January 2019 |archive-date=2019-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191201060339/http://www.armenianheritage.org/en/monument/Noravank/13 |url-status=dead }}</ref>. Območje Gnišik (približno 3840 ha) je na severovzhodnih pobočjih grebena Hajocdzor na nadmorskih višinah od 1200 do 2320 m. Območje preseka globok skalnat kanjon; od spodnjega do zgornjega dela se habitati bistveno spremenijo. Število vrst metuljev na območju - 163 (72 % celotnega števila vrst v Armeniji). Dve vrsti sza vključeni v rdeči seznam IUCN, 12 vrst je vključenih v Evropski rdeči seznam, 14 vrst je vključenih v nacionalno rdečo knjigo. Noravank je pomembno območje za zaščito ptic v Armeniji veliko 14.002 hektarjevh. Znotraj Armenije je znano tudi kot »zaščitena krajina Gnišik« in obsega obrežje grmičevja, polpuščave, brinov gozd, sušne gorske stepe in mezofilne travniške habitate. Zabeleženih je bilo 100 gnezdilnih vrst in 46 selivskih ali prezimovalnih vrst ptic. == Galerija == [[File:Noravank panorama.jpg|900px|thumb|center|<center>Panorama samostana Noravank in doline Amaghu </center>]]<br/> <center> <gallery widths="140" heights="140px" perrow=5 caption="Kompleks samostana Noravank "> Monasterio Noravank, Armenia, 2016-10-01, DD 28.jpg|Noravank Image:Noravank Khachkar.JPG|Zlomljen hačkar levo od cerkve Astvacacin Image:Monasterio Noravank, Armenia, 2016-10-01, DD 37-39 HDR.jpg|Notranjost Image:smbatetelikum.JPG|Nagrobnik Smbata in Elikuma III. Orbeliana v kapeli Surb Grigor Image:Cross decoration on the north wall of ground floor of S. Astvatsatsin church, Noravank monastery.jpg|Okras na steni cerkve Astvacacin Image:The south entrance to S. Karapet church. Noravank monastery.jpg|Južni vhod v Surb Karapet Image:Noravank front.jpg|Vhod v cerkev Astvacacin Image:Monasterio Noravank, Armenia, 2016-10-01, DD 33.jpg|Hačkarji Image:The hole, Noravank monastery.jpg|Luknja Image:Vordan Karmir (Cochineal Red) ornament on the ceiling of S. Grigor Chapel, Noravank monastery.jpg|Ornament na stropu kapele sv. Gregorja, narejen s pigmentom Vordan Karmir (Košeniljsko rdeča) Image:Noravank with cliffs-DCP 0186.JPG|Razgled 2014 Prowincja Wajoc Dzor, Klasztor Norawank, Budynek muzeum.jpg|Muzej Monasterio Noravank, Armenia, 2016-10-01, DD 34.jpg|Bas relief </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *"[http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Noravank_Monastery Architectural Ensembles of Armenia]", by O. Khalpakhchian, published in Moscow by Iskusstvo Publishers in 1980. *"[http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Rediscovering_Armenia_Guidebook Rediscovering Armenia Guidebook]", by Brady Kiesling and Raffi Kojian, published online and printed in 2005. ==Zunanje povezave== {{commons|Noravank|Noravank}} *[http://www.armenica.org/cgi-bin/armenica.cgi?=2=ba=1====baz0006 Noravank monastery at Armenica.org] *[http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Noravank_Monastery Armeniapedia.org] *[http://www.vem.am/en/programs/shows/225 Program about Noravank Monastery by Vem Radio] *[https://web.archive.org/web/20121101014251/http://360arm.am/vtours.html Noravank Monastery: Virtual Tour] [[Kategorija:Samostani v Armeniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1205]] 5px7reooz1pop3dwy1trydzsdc53d96 Goris 0 469623 6773132 6726120 2026-11-01T11:27:00Z Upwinxp 126544 +np, ktgr, {{grob prevod}} 6773132 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{Infopolje Naselje |official_name = Goris |native_name = Գորիս |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Goris new mix.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Od zgoraj levo:<div style="background:#fee8ab;"> <br />Panorama Gorisa<br />Vrata Gorisa;• gorovje Zangezur okoli Gorisa<br />Goris;• Stari ''Kores''<br />bazilika Surp Hripsimé;• stolnica sv. Gregorja |pushpin_map = Armenia |mapsize = 150px |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Armenia}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Sjunik |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Goris |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = 1870 |area_total_km2 = 8 |area_footnotes = |population_as_of = 2011 census |population_total = 20.591 |population_density_km2 = auto |timezone = [[Armenia Time|AMT]] |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates = {{coord|39|30|28|N|46|20|19|E|region:AM|display=inline,title}} |elevation_m = 1250-1520 |area_code = +374(284) |website = [http://www.goriscity.am Official website] |footnotes = Prebivalstvo<ref>{{navedi splet|url=http://armstat.am/file/doc/99483283.pdf|title=2011 Armenia census, Syunik Province|publisher=National Statistical Service of the Republic of Armenia}}</ref> }} '''Goris''' (armensko: Գորիս) je mesto in središče mestne skupnosti Goris v provinci Sjunik na jugu [[Armenija|Armenije]]. Leži v dolini reke Goris (ali Vararak), oddaljen 254 km od armenske prestolnice [[Erevan]] in 67 km od pokrajinskega središča [[Kapan]]. Goris je po številu prebivalcev drugo največje mesto v Sjuniku. Med popisom leta 2011 je imel 20.591 prebivalcev, kar je manj kot 23.261, ki so jih poročali pri popisu leta 2001. Po uradni oceni za leto 2016 je bilo v Gorisu 20.300 prebivalcev <ref>{{navedi splet|url=http://www.armstat.am/file/article/nasel_01.01.2016.pdf|title=Population estimate of Armenia as of 01.01.2016|publisher=}}</ref>. Goris je sedež škofije v [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] Sjunik. Po upravnih reformah leta 2016 se je skupnost Goris razširila na okoliške vasi Akner, Bardzravan, Hartašen, Karahundž, Hndzoresk, Nerkin Hndzoresk, Šurnuh, Verišen in Vorotan.<ref>{{navedi splet|url=http://gorispress.am/?p=4773|title=Նախատեսվում է իրականացնել համայնքների խոշորացման 14 պիլոտային ծրագիր - ԳՈՐԻՍԻ ՄԱՄՈՒԼԻ ԱԿՈՒՄԲ|website=gorispress.am|accessdate=2019-12-04|archive-date=2019-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190514024021/http://gorispress.am/?p=4773|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == Skozi svojo zgodovino je bil Goris znan kot '''Kores''' in '''Gorajk'''. Vendar pa obstaja več razlag za izvor imena. Ime Goris naj bi izhajalo iz indoevropskih predjezičnih besed ''gor'' ('skala'), ''es'' ('biti''), tj. Goris / Kores pomeni kamnito mesto. Na istem območju mesta je bilo v starih časih bivališče. Ime Goris je imelo veliko različic, med drugim: Gorisca, Kores, Gores, Gorajk, Goru in Gerjusi == Zgodovina == === Antika in srednji vek === [[File:2014 Prowincja Sjunik, Goris, Widok na Stary Goris (Kores) (11).jpg|thumb|Naselje Stari ''Kores'']] Območje Goris je bilo poseljeno že od [[kamena doba|kamene dobe]]. Goris je bil v zgodovini prvič omenjen v obdobju [[Urartu]]. Kralj Rusa I. iz Urarta, ki je kraljeval med letoma 735 in 713 pr. n. št., je zapustil [[klinopis]], kjer je omenil, da je med 23 državami, ki jih je osvojil, ena od njih ''Gorisca''. Znanstveniki domnevajo, da gre za isti Goris. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo naselje v vzhodnem delu sedanjega Gorisa, na levem bregu reke Goris. Imenovalo se je Kores in sovpada z eno od vasi ''Goru'' in ''Gorajk'', ki jo je omenil Stepanos Orbelian v svojem delu ''Zgodovina province Sjunik'' iz 13. stoletja. Med 12. in 15. stoletjem je Sjunik skupaj s preostalimi zgodovinskimi ozemlji Armenije trpel zaradi vpadov Seldžukov, Mongolov, Aq Qoyunlu in Kara Koyunlu === Perzijska vladavina === Na začetku 16. stoletja je Sjunik postal del ''Erivana Beglarbegija'' znotraj [[Safavidi|Safavidske]] Perzije. Trenutno črkovanje imena je bilo prvič omenjeno leta 1624, z rokopisom Barsegh Eereca. V 17. in 18. stoletju so tej regiji vladali knezi Melik Husenjans. Na začetku 18. stoletja je bila regija središče armenske osvobodilne akcije, ki jo je vodil [[David Bek]], proti Safavidski Perziji in napadalnim Osmanskim Turkom<ref>{{navedi splet|url=http://www.abp.am/armenia/city/kapan/|script-title=ru:Капан|publisher=abp.am|language=ru|accessdate=August 28, 2009|archive-date=2010-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505023659/http://www.abp.am/armenia/city/kapan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 1750 je regija postala del novoustanovljenega Karabaškega kanata. V začetku 19. stoletja so mnoga ozemlja Armenije, vključno z območjem starega ''Koresa'' Sjunika-, postala del Ruskega cesarstva kot posledica Gulistanske pogodbe, podpisane 24. oktobra 1813 med Rusijo in [[Kadžarsko cesarstvo|Kadžari]] iz Irana po [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|Rusko-perzijska vojna 1804–13]]. === Ruska vladavina === [[File:498 Goris Maison typique.JPG|thumb|Stavba iz 19. stoletja v Gorisu]] Pod rusko vladavino je bilo mesto Goris ustanovljeno leta 1870, da bi postalo središče Zangezurskega Ujezda, v okviru Elizabethpolskega guvernorata Ruskega cesarstva. Leta 1876 je bila dokončana gradnja novega Gorisa v bližini starega mesta Kores, na pobudo vodje ''province Starastky'' in priporočilu princa Manučar-Beka Melika Husenjana ter glavnim načrtom mesta, ki ga je zasnoval nemški arhitekt<ref>{{navedi splet|url=http://www.syunik.am/english/hamainq/|title=Syunik.am - Goris|url-status=dead|archiveurl=https://archive.today/20140428012825/http://www.syunik.am/english/hamainq/|archivedate=2014-04-28}}</ref>. Konec 19. stoletja se je gospodarsko in kulturno življenje mesta močno izboljšalo. === Kratka neodvisnost (1918-21) === [[File:456 La ville de Goris Autre vue.JPG|thumb| Goris]] Z ustanovitvijo Republike Armenije leta 1918 je bil Goris vključen v ''Zangezur gavar'' (regija Zangezur) novoustanovljene republike. Toda po padcu Prve republike Armenije leta 1920 je 2. Pan-Zangezurski kongres, ki je potekal v Tatevu 26. aprila 1921, razglasil neodvisnost samoupravnih regij Daralakjaz (Vajoc Dzor), Zangezur in delov Gorskega Artaha, pod imenom Republika Gorska Armenija (''Lernahaystani Hanrapetutyun''), Goris pa njeno glavno mesto<ref>[http://www.armtown.com/news/am/yer/20060427/23325/ Armtown.com - ԼԵՌՆԱՀԱՅԱՍՏԱՆԻ 85-ԱՄՅԱԿԸ ՆՇԵՑԻՆ ՄԻԱՅՆ ՍՅՈՒՆԻՔԻ ՄԱՐԶԿԵՆՏՐՈՆՈՒՄ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716082413/http://www.armtown.com/news/am/yer/20060427/23325/ |date=2011-07-16 }}</ref>. Vendar je samooklicana republika imela kratko življenje, ko je Rdeča armada med junijem in julijem 1921 v regiji izvajala obsežne vojaške operacije in napadla Sjunik s severa in vzhoda. Kot rezultat hudih bojev je 13. julija 1921 Republika Gorska Armenija kapitulirala, po obljubah sovjetske Rusije, da bo gorski predel Zangezur ostal del sovjetske Armenije. === Sovjetska vladavina === Pod sovjetsko vladavino je Goris služil kot regijsko središče Zangezur gavar, sovjetske Armenije. Z ustanovitvijo območja Goris leta 1930 je mesto postalo regijsko središče novoustanovljenega okrožja. V 1950-ih je gospodarstvo mesta spodbudilo gradnjo številnih hidroelektrarn na tem območju. Odprtih je bilo več novih industrijskih podjetij in ustanovljenih je bilo veliko sodobnih stanovanjskih okrožij. Leta 1967 je bil odprt Državni inštitut za pedagogiko Goris kot podružnica Armenske državne pedagoške univerze s sedežem v Erevanu. Leta 1970 je Goris dobil status ''mesta republiške podrejenosti'' Armenske SSR. === Po osamosvojitvi === Po osamosvojitvi Armenije je bil Goris, po administrativni reformi neodvisne Armenije leta 1995, vključen v novoustanovljeno provinco Sjunik. Leta 2006 je bil prenovljen Državni inštitut za pedagogiko Goris, ki je postal Državna univerza Goris in je postal največji izobraževalni zavod Sjunika. Zaradi združitve skupnosti v letu 2016 je bila občina Goris razširjena na 9 bližnjih vasi. == Geografija == [[File:Goris panorama.jpg|300px|thumb|Goris z gorovjem Zangezur v ozadju]] Goris leži v dolini reke Goris, znane tudi kot reka Vararak. Dolina je obdana z gorovjem Zangezur. Mesto ima povprečno nadmorsko višino 1385 metrov. Okoliške gore so znane po srednjeveških jamskih bivališčih, izklesanih iz mehke skale v južnem in vzhodnem delu mesta. Zavetišče za prostoživeče živali Goris leži na jugovzhodu mesta na višini med 1400 in 2800 metrih, na površini 18,5 km². Kavkaški ruševec (''Tetrao mlokosiewiczi''), [[srna|srnjad]] in [[rjavi medved]] spadajo med opazne živali v zavetišču. Goris je v alpskem podnebnem pasu in ima blage snežne zime in vroča poletja. Povprečna januarska temperatura je –1,3 ° C, julija pa +19 ° C. Letna količina padavin je med 500 in 600 mm. == Demografija == [[File:Seat of Syunik Diocese 02.png|thumb|Stavba prelata škofije Sjunik, Goris]] === Prebivalstvo === Trenutno so prebivalci Gorisa v celoti Armenci. Vendar je prebivalstvo od razpada Sovjetske zveze postopoma upadalo. Do konca 19. stoletja, po popisu leta 1897, je bilo 74,6 % prebivalcev Gorisa etnični Armenci. Število se je po sovjetizaciji Armenije povečalo in je po popisu leta 1926 doseglo 98,1 % === Religija === Stolnica svetega [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] v Gorisu je sedež škofije v Sjuniku Armenske apostolske cerkve. Zgrajena je bila med letoma 1897 in 1904. Potem ko jo je 1903 posvetil katolikos Mkrtič Hrimjan, je bila cerkev uradno odprta leta 1904. Februarja 1921 je bila lokacija, kjer je bil Garegin Nždeh na slovesnosti razglašen za ''sparapeta'' (poveljnik) armenskih sil prihodnje Gorske republike Armenije. Stavba cerkve je v sovjetskih dneh služila kot pokrajinski muzej zgodovine. == Kultura == [[File:Axel Bakunts House Museum 004.jpg|thumb|Hiša-muzej Axela Bakunca]] Kamnite piramide starega Koresa, ki so vzhodno od sodobnega mesta, je eno najprivlačnejših krajev v Gorisu. V starem mestu je bazilika Surp Hripsimé iz 4. stoletja <ref>{{navedi splet|url=http://armenpress.am/arm/news/694624/hin-gorisum-verakangnvats-surb-hripsime-ekexecin-kveraotsvi.html|title=Հին Գորիսում վերականգնված Սուրբ Հռիփսիմե եկեղեցին կվերաօծվի|publisher=}}</ref>. Bazilika je bila obnovljena v 16. stoletju. Vendar je bila zaprta v sovjetskem obdobju do njene večje prenove leta 2010. Končno je bila ponovno odprta za javnost oktobra 2013 <ref>{{navedi splet|url=http://www.syuniacyerkir.am/news_view.php?post_id=14280|title=Վերաօծվեց Գորիսի Սբ Հռիփսիմե եկեղեցին - Syunacerkir.am|website=www.syuniacyerkir.am}}</ref>. Goris je vidno kulturno središče v provinci Sjunik. Ima kulturno palačo, javno knjižnico in dramsko gledališče. Arheološki muzej Goris, odprt leta 1948, je posvečen bogati zgodovini regije Sjunik. Hiša-muzej Axel Bakunc deluje v mestu od leta 1970, umetniška galerija Goris pa deluje od leta 2001. Drugi muzeji v mestu so geološki muzej Goris in krajevni muzej Goris <ref>{{navedi splet|url=http://gorispress.am/?p=2145|title=Գորիս. Ակսել Բակունցի տուն-թանգարանը նորացված ցուցադրությամբ - ԳՈՐԻՍԻ ՄԱՄՈՒԼԻ ԱԿՈՒՄԲ|website=gorispress.am|accessdate=2019-12-04|archive-date=2020-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200107103650/http://gorispress.am/?p=2145|url-status=dead}}</ref>. Goris ima bogato dediščino v armenski glasbi in je glavno središče tradicionalnih glasbil. Je rojstni kraj slavnega glasbenika Gusana Ašota. Goris je dom vsakoletnega festivala Mulberry, ki poteka v mesecu avgustu <ref>{{navedi splet|url=https://barevarmenia.com/am/armenian_culture/sight697|title=Թթի փառատոն Գորիսում - Բարև Արմենիա Տուր|first=Barev Armenia|last=Tours|website=barevarmenia.com|accessdate=2019-12-04|archive-date=2019-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20191204173234/https://barevarmenia.com/am/armenian_culture/sight697|url-status=dead}}</ref>. == Gospodarstvo == [[File:2014 Prowincja Sjunik, Goris, Widok na Stary Goris (Kores) (04).jpg|thumb|Stari Kores]] V Gorisu delujejo številni obrati za predelavo hrane, ki temelji predvsem na lahki industriji. Še posebej dobra in znana je domača sadna vodka. Tu je hidroelektrarna Vorotan, ki je bila odprta leta 1989 in velja za enega glavnih dobaviteljev električne energije v Armeniji. Druga velika industrijska podjetja so podjetje ''Vosmar'' za asfaltbeton in drobljen kamen, ustanovljeno leta 2002, ''Goris Gamma'' za elektronske naprave, ustanovljeno leta 2003 in ''Goris Group'' za ustekleničeno izvirsko vodo, ustanovljeno leta 2005. Goris je tudi priljubljena turistična točka, z velikim številom hotelov in gostišč. Kamnite piramide starega Koresa so eno najprivlačnejših krajev v Gorisu. ==Mednarodne povezave== Pobratena mesta so: *[[File:Coat of Arms of Niasviž, Belarus.svg|23px]] Nesviž, [[Belorusija]] *[[File:Blason Vienne.svg|23px]] Vienne, Isère, [[Francija]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Goris}} *[http://www.goris.am Goris official website] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121210073329/http://www.goris.am/ |date=2012-12-10 }} *[http://gorispress.am/ Goris Press Club] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200601005549/http://gorispress.am/ |date=2020-06-01 }} *[http://www.welcomearmenia.com/main.php?id=7&sid=178&lang=eng Travel Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080229131329/http://welcomearmenia.com/main.php?id=7&sid=178&lang=eng |date=2008-02-29 }} *[http://syunik.mtad.am/ Syunik Province official website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Sjunik]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1870]] ctf6f3k4xekuoappch71q51icbg46vx Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999 0 473087 6772761 6756309 2026-10-31T11:59:20Z Gledalec 242658 pp 6772761 wikitext text/x-wiki '''Požar v predoru pod Mont Blancom''' je bil katastrofalen [[požar]], ki se je zgodil [[24. marec|24. marca]] [[1999]] potem, ko je belgijski tovornjak, ki je prevažal [[Moka|moko]] in [[Margarina|margarino]], v [[Predor pod Mont Blancom|predoru]] zajel požar. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Požar v predoru pod Mont Blancom|image=Mont Blanc Tunnel Commemorative Plaque.JPG|caption=Spomenik na francoski strani predora, posvečen v spomin na žrtve požara.|date=24. marec 1999 - 26. marec 1999|fatalities=39|injuries=10|location=[[Predor pod Mont Blancom]]|notes=}} Požar je trajal 53 ur in dosegel temperaturo 1000 °C ter pri tem uničil 18 tovornjakov, 10 avtomobilov, 1 motorno kolo, 1 kombi, vključno s tremi gasilskimi vozili. 39 ljudi je umrlo v požaru, zaradi velike škode pa je bil predor zaprt 3 leta. Popravila in preiskave, ki so sledile, so ugotovile pomembne varnostne pomanjkljivosti: nujni postopki in varnostni ukrepi niso bili upoštevani že veliko let. == Ozadje == {{Seealso|Predor pod Mont Blancom}} Ko je bil leta [[1965]] uradno odprt 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom, je veljal za enega najdaljših in najvarnejših predorov na svetu. Predor je postal najpomembnejši prevoz v Alpah, saj je zmanjšal čas, ki je bil potreben za prečkanje meje iz Francije v Italijo in obratno. Skozi predor na dan pripelje več, kot pet tisoč vozil. V obdobju od leta 1965 do 1999 je bilo zabeleženih 16 primerov, ko je na tovornjakih izbruhnil požar, vendar so vse na kraju samem pogasili vozniki tovornjakov, pri tem pa ni bilo nobenih žrtev in nobene materialne škode. == Požar == Zjutraj 24. marca 1999 je na francoski strani predora ob 10:46 prispel belgijski hladilni tovornjak znamke Volvo FH12, katerega voznik je bil 57-letni belgijski državljan [[Gilbert Degrave]], v prikolici tovornjaka pa je prevažal 12 ton [[Moka|moke]] in 9 ton [[Margarina|margarine]]. Tovornjak je v predor vstopil ob 10:47, začetna vožnja skozi predor pa je bila rutinska in normalna. Po poročanju dokumentarnega programa [[National Geographic|National Geographica]] [[Seconds from Disaster]] sta se ogenj in dim pojavila ob 10:49. Takrat je Degrave ugotovil, da je nekaj narobe, ko so vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri, oddajala svetlobne signale proti njemu. V ogledalu je opazil bel dim, ki se je valil izpod njegove kabine. Ker to še ni veljalo za požarno nesrečo, je zato nadaljeval z vožnjo. Vendar pa se je s časoma dim vse bolj okrepil in postajal vse bolj gost. Ob 10:53 je Gilbert Degrave ustavil tovornjak 6 kilometrov od francoskega vhoda, ob niši 21, potem, ko se je odločil ukrepati. Z gasilnim aparatom je poskušal pogasiti ogenj, vendar se je bil prisiljen umakniti, ko je prišlo do izbruha plamenov, kar je povzročilo, da je ogenj zajel večji del kabine in nato še prikolico. Degrave je spoznal, da požara sam ne bo mogel pogasiti, zato je zapustil svoje vozilo in začel bežati proti italijanski strani predora. Ob 10:54 je voznik iz niše 22 poklical in s tem sprožil alarm. Ob 10:55 so uslužbenci predora sprožili požarni alarm in ustavili nadaljnji promet. V tistem trenutku je bilo v predoru, ki so vstopili s francoske strani, 10 avtomobilov in 18 tovornjakov. Nekaj vozil z italijanske strani je uspelo prevoziti ustavljen goreči tovornjak Volvo, ne da bi se ustavilo. Nekaterim avtomobilom s francoske strani se je uspelo obrniti v ozkem dvopasovnem predoru in se odpeljati nazaj v Francijo, vendar je navigacija po cesti v gostem dimu, ki je hitro napolnil predor, to hitro onemogočila, zaradi česar je ostalo ujetih veliko vozil. Med 10:53 in 10:57 je dim zajel več kot pol kilometra predora na francoski strani. Večji tovornjaki so obtičali, saj niso imeli dovolj prostora za obračanje, vzvratna vožnja pa ni bila mogoča. Vidljivost se je medtem zmanjšala za manj kot en meter. Večina voznikov je ostala v svojih vozilih ter zaprla okna in čakala na reševalce. Prezračevalni sistem v predoru je strupeni dim pognal nazaj v predor hitreje, kot bi lahko kdorkoli stekel na varno. Ti hlapi so hitro napolnili predor in omejili kisik, zaradi česar so onesposobili vozila, vključno z gasilskimi vozili, ki so jih gasilci morali zapustiti. Številni vozniki v bližini požara, ki so poskušali zapustiti svoja vozila in pobegniti v varnostna zaklonišča, so hitro padli v nezavest zaradi strupenega dima, ki je vseboval [[ogljikov monoksid]] in [[cianid]]. Ob 10:57 in 10:59 sta se na razpletajočo se nesrečo odzvali dve gasilski vozili iz [[Chamonix|Chamonixa]]. Medtem se je v predoru električna napeljava stalila, zaradi česar je v predoru nastala tema. Zaradi dima in zaradi zapuščenih vozil, ki so jima blokirala pot, gasilska vozila niso mogla nadaljevati in so se bila prisiljena ustaviti 1200 metrov stran od gorečega tovornjaka. Ker ni bilo druge možnosti, so gasilci zapustili svoja vozila in se zatekli v dve zasilni gasilski kabini (majhni prostori z zaprtimi protipožarnimi vrati, nameščeni v stenah vsakih 600 metrov). Med 10:57 in 11:01 so se italijanski gasilci približali gorečemu tovornjaku na razdalji 300 metrov, dva od njih pa sta se lahko prebila do niše 21. Videla sta goreči tovornjak, ki je povzročil požar. Vendar je goreče gorivo steklo po cestišču, zaradi česar so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji za gorivo, smrtonosni šrapneli pa so se dvignili v zrak in ogenj razširili na druga vozila. To je italijanske gasilce prisililo k umiku, rešili pa so 12 ljudi z italijanske strani. Ob 11:10 je šest gasilcev iz Chamonixa vstopilo v predor, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 2700 metrov stran od gorečega tovornjaka. Do 11:11 so prišli še drugi italijanski gasilci, da bi se spopadli s požarom. Ustaviti so se morali pri niši 22 in so zapustili svoja vozila ter iskali ujete skupine gasilcev, ki so se zatekli v gasilske kabine. Ko so ugotovili, da kabine ne nudijo veliko zaščite pred dimom, so začeli iskati vrata, ki so vodila do prezračevalnega jaška. Do 11:30, 37 minut po začetku požara, je dim dosegel francoski vhod v predor, 6 kilometrov od gorečega tovornjaka ter se začel kaditi iz predora. Ob 11:39 je druga ekipa gasilcev vstopila v predor s francoske strani, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 54800 metrov stran od gorečega tovornjaka. Vse gasilce je pet ur pozneje rešila tretja gasilska ekipa, ki se je odzvala in do njih prišla preko prezračevalnega kanala; od 15 ujetih gasilcev jih je bilo 14 v resnem stanju, eden (njihov poveljnik [[Georges Tosello]]) pa je kasneje umrl v bolnišnici. Požar je gorel 53 ur in pri tem dosegel temperaturo več kot 1000 °C, predvsem zaradi količine margarine v gorečem tovornjaku, kar ustreza 23.000-litrskemu (5.100 imp gal; 6.100 US gal) tankerju za [[Nafta|nafto]]. Ogenj se je razširil na druga bližnja tovorna vozila, ki so prav tako prevažala vnetljive tovore. Ogenj je ujel približno 40 vozil v gostem in strupenem dimu, ki je vseboval ogljikov monoksid in vodikov cianid. Zaradi vremenskih razmer je zrak tekel skozi predor z italijanske na francosko stran. Oblasti so učinek dima še poslabšale z vpihovanjem svežega zraka z italijanske strani, kar je stopnjevalo ogenj in hkrati ujelo strupene hlape v notranjosti. Ujeta so bila le vozila, ki so se pripeljala na francoski strani predora, medtem ko so vozila na italijanski strani požara večinoma ostala neprizadeta. V vozilih je umrlo 29 ljudi, devet pa jih je umrlo pri poskusu pobega peš. Vsi umrli so bili na francoski strani in so se zaradi močne vročine na koncu spremenili v kosti in pepel. Od prvih petdesetih ljudi, ujetih v požaru, jih je 12 preživelo, vsi z italijanske strani. Nekaterim žrtvam je uspelo pobegniti v protipožarna zaklonišča. Med njimi je bil tudi [[Pierlucio Tinazzi]], italijanski reševalec, ki je umrl potem, ko je poskušal rešiti ujete ljudi. Prvotna protipožarna vrata so bila zasnovana tako, da so zdržala le dve uri. Nekatera so bila v štiriintridesetih letih od izgradnje predora Mont Blanc nadgrajena, da so zdržala največ štiri ure. Po koncu požara je trajalo več kot pet dni, da se je predor dovolj ohladil, in šele nato so se lahko začela popravila in preiskave. Med žrtvami je bil tudi en Slovenec - glej seznam žrtev. == Žrtve == === Seznam žrtev po narodnosti === {| class="wikitable" |+ !Narodnost !Mrtvi |- |[[Francija]] !18 |- |[[Italija]] !13 |- |[[Belgija]] !2 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] !1 |- |[[Luksemburg]] !1 |- |[[Nizozemska]] !1 |- |[[Slovenija]] !1 |- |[[Hrvaška]] !1 |- |[[Nemčija]] !1 |- ! '''Skupaj''' !39 |} Med žrtvami je bil tudi en Slovenec, 45-letni Janez Mandelj, voznik tovornjaka iz slovenskega podjetja Evrotek.<ref>{{Navedi splet |title=Moniseur JANEZ MANDELJ |url=https://www.libramemoria.com/defunts/mandelj-janez/1d7778d38a1448a98ca78fd6a8edc70c |website=Libra MEMORIA}}</ref><ref>https://www.facebook.com/1695444234/posts/24marec-1999mineva-27-let-od-kar-je-zadnji%C4%8D-v-predor-mogo%C4%8Dne-gore-mont-blanc-zap/10216597306720535/</ref> == Dejavnosti po dogodku == === Popravila === [[Slika:Thermographic inspection mont blanc.jpg|sličica|301x301_pik|Postaja za termografski pregled na italijanski strani.]] Zaradi velike škode je bil predor skoraj 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli različne varnostne izboljšave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zaklonišča z računalniško videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezračevalni jaški skozi katere se pretaka čist zrak in manjša gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa še za tovornjake in druga tovorna vozila. === Obtoženi in sojenje === Januarja 2005 se je v [[Grenoble|Grenoblu]] v Franciji začelo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obtoženim kazenske odgovornosti za nesrečo. Obtoženci so bili: * Gilbert Degrave, belgijski voznik tovornjaka, ki je začel požar, * [[Volvo]], proizvajalec tovornjaka, ki je začel požar, * Francoski in italijanski vodja predora, * podjetji ATMB in SITMB, * osebje za varnostno zakonodajo, * župan Chamonixa, * višji uradnik francoskega ministrstva za javna dela. Sojenje je potekalo šest mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo plačati 13,5 milijona evrov oz. odškodnine svojcem nesreče. Na sojenje so poklicali tudi [[Eduard Balladur|Eduarda Balladurja]], bivšega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spraševali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor ločeno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano. Preiskava nesreče ni uspela ugotoviti natančnega vzroka požara. Eno od mnenj je bilo, da je nekdo malomarno odvrgel [[Cigareta|cigareto]] proti tovornjaku, ta pa je nato padla v cev za dovod zraka v motor, kjer se je vnel zračni filter. Drugi so za požar okrivili napako na električni napeljavi tovornjaka, mehanično napako ali slabo vzdrževanje tovornjaka. Nekateri so dejali, da se je tovornjak pregrel med vzponom do predora, zaradi 4 kilometre dolgega strmega klanca, ki je potreben za doseg predora na francoski strani. Preiskava ni odkrila dokazov o konstrukcijski napaki vozila. Najbližji detektor dima ni deloval, francoske reševalne službe pa niso uporabljale iste radijske frekvence kot službe v predoru. 27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive: * [[Gerard Roncoli]], vodja varnosti v predoru, je bil obsojen na 6 mesecev zaporne kazni in še dodatni 2 leti pogojne zaporne kazni - to je bila tudi najvišja izrečena kazen, Gerard Roncoli pa je bil edini, ki je mogel v zapor, * [[Remy Chardon]], bivši predsednik francoskega podjetja za upravljanje predora, je bil obsojen na 2 leti pogojnega zapora in 18.000 dolarjev kazni, * [[Michel Charlet]], župan Chamonixa, je bil obsojen na 6 mesecev pogojne zaporne kazni in 150.000 dolarjev kazni, * Gilbert Degrave, voznik tovornjaka, ki je zagorel, je bil obsojen na 4 mesece pogojne zaporne kazni, * sedem drugih ljudi, vključno z italijanskim vodjem varnosti v predoru, je bilo odpuščenih in so prejeli denarne kazni. Tri podjetja so prejela po 180 000 dolarjev kazni. Proizvajelec tovornjaka Volvo je bil oproščen. == Sklici == <references /> == Viri in opombe == * https://www.theguardian.com/inequality * [https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in-mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569 https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569] * https://www.dw.com/en/the-security-features-of-the-mont-blanc-tunnel/a-18591388 * https://www.chamonix.net/english/news/2009-03-23.htm * https://www.dnevnik.si/122511 * https://www.sta.si/398341/pozar-pod-mont-blancom-morda-terjal-40-zivljenj * Povzeto iz dokumentarnega filma Seconds from disaster: Mont Blanc Tunnel Inferno. [[Kategorija:Katastrofe leta 1999]] [[Kategorija:Požari|Predor pod Mont Blancom]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Franciji]] byrrfj25faheta2h4s214m8ttahqj8c 6772762 6772761 2026-10-31T11:59:59Z Gledalec 242658 /* Obtoženi in sojenje */ pp 6772762 wikitext text/x-wiki '''Požar v predoru pod Mont Blancom''' je bil katastrofalen [[požar]], ki se je zgodil [[24. marec|24. marca]] [[1999]] potem, ko je belgijski tovornjak, ki je prevažal [[Moka|moko]] in [[Margarina|margarino]], v [[Predor pod Mont Blancom|predoru]] zajel požar. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Požar v predoru pod Mont Blancom|image=Mont Blanc Tunnel Commemorative Plaque.JPG|caption=Spomenik na francoski strani predora, posvečen v spomin na žrtve požara.|date=24. marec 1999 - 26. marec 1999|fatalities=39|injuries=10|location=[[Predor pod Mont Blancom]]|notes=}} Požar je trajal 53 ur in dosegel temperaturo 1000 °C ter pri tem uničil 18 tovornjakov, 10 avtomobilov, 1 motorno kolo, 1 kombi, vključno s tremi gasilskimi vozili. 39 ljudi je umrlo v požaru, zaradi velike škode pa je bil predor zaprt 3 leta. Popravila in preiskave, ki so sledile, so ugotovile pomembne varnostne pomanjkljivosti: nujni postopki in varnostni ukrepi niso bili upoštevani že veliko let. == Ozadje == {{Seealso|Predor pod Mont Blancom}} Ko je bil leta [[1965]] uradno odprt 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom, je veljal za enega najdaljših in najvarnejših predorov na svetu. Predor je postal najpomembnejši prevoz v Alpah, saj je zmanjšal čas, ki je bil potreben za prečkanje meje iz Francije v Italijo in obratno. Skozi predor na dan pripelje več, kot pet tisoč vozil. V obdobju od leta 1965 do 1999 je bilo zabeleženih 16 primerov, ko je na tovornjakih izbruhnil požar, vendar so vse na kraju samem pogasili vozniki tovornjakov, pri tem pa ni bilo nobenih žrtev in nobene materialne škode. == Požar == Zjutraj 24. marca 1999 je na francoski strani predora ob 10:46 prispel belgijski hladilni tovornjak znamke Volvo FH12, katerega voznik je bil 57-letni belgijski državljan [[Gilbert Degrave]], v prikolici tovornjaka pa je prevažal 12 ton [[Moka|moke]] in 9 ton [[Margarina|margarine]]. Tovornjak je v predor vstopil ob 10:47, začetna vožnja skozi predor pa je bila rutinska in normalna. Po poročanju dokumentarnega programa [[National Geographic|National Geographica]] [[Seconds from Disaster]] sta se ogenj in dim pojavila ob 10:49. Takrat je Degrave ugotovil, da je nekaj narobe, ko so vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri, oddajala svetlobne signale proti njemu. V ogledalu je opazil bel dim, ki se je valil izpod njegove kabine. Ker to še ni veljalo za požarno nesrečo, je zato nadaljeval z vožnjo. Vendar pa se je s časoma dim vse bolj okrepil in postajal vse bolj gost. Ob 10:53 je Gilbert Degrave ustavil tovornjak 6 kilometrov od francoskega vhoda, ob niši 21, potem, ko se je odločil ukrepati. Z gasilnim aparatom je poskušal pogasiti ogenj, vendar se je bil prisiljen umakniti, ko je prišlo do izbruha plamenov, kar je povzročilo, da je ogenj zajel večji del kabine in nato še prikolico. Degrave je spoznal, da požara sam ne bo mogel pogasiti, zato je zapustil svoje vozilo in začel bežati proti italijanski strani predora. Ob 10:54 je voznik iz niše 22 poklical in s tem sprožil alarm. Ob 10:55 so uslužbenci predora sprožili požarni alarm in ustavili nadaljnji promet. V tistem trenutku je bilo v predoru, ki so vstopili s francoske strani, 10 avtomobilov in 18 tovornjakov. Nekaj vozil z italijanske strani je uspelo prevoziti ustavljen goreči tovornjak Volvo, ne da bi se ustavilo. Nekaterim avtomobilom s francoske strani se je uspelo obrniti v ozkem dvopasovnem predoru in se odpeljati nazaj v Francijo, vendar je navigacija po cesti v gostem dimu, ki je hitro napolnil predor, to hitro onemogočila, zaradi česar je ostalo ujetih veliko vozil. Med 10:53 in 10:57 je dim zajel več kot pol kilometra predora na francoski strani. Večji tovornjaki so obtičali, saj niso imeli dovolj prostora za obračanje, vzvratna vožnja pa ni bila mogoča. Vidljivost se je medtem zmanjšala za manj kot en meter. Večina voznikov je ostala v svojih vozilih ter zaprla okna in čakala na reševalce. Prezračevalni sistem v predoru je strupeni dim pognal nazaj v predor hitreje, kot bi lahko kdorkoli stekel na varno. Ti hlapi so hitro napolnili predor in omejili kisik, zaradi česar so onesposobili vozila, vključno z gasilskimi vozili, ki so jih gasilci morali zapustiti. Številni vozniki v bližini požara, ki so poskušali zapustiti svoja vozila in pobegniti v varnostna zaklonišča, so hitro padli v nezavest zaradi strupenega dima, ki je vseboval [[ogljikov monoksid]] in [[cianid]]. Ob 10:57 in 10:59 sta se na razpletajočo se nesrečo odzvali dve gasilski vozili iz [[Chamonix|Chamonixa]]. Medtem se je v predoru električna napeljava stalila, zaradi česar je v predoru nastala tema. Zaradi dima in zaradi zapuščenih vozil, ki so jima blokirala pot, gasilska vozila niso mogla nadaljevati in so se bila prisiljena ustaviti 1200 metrov stran od gorečega tovornjaka. Ker ni bilo druge možnosti, so gasilci zapustili svoja vozila in se zatekli v dve zasilni gasilski kabini (majhni prostori z zaprtimi protipožarnimi vrati, nameščeni v stenah vsakih 600 metrov). Med 10:57 in 11:01 so se italijanski gasilci približali gorečemu tovornjaku na razdalji 300 metrov, dva od njih pa sta se lahko prebila do niše 21. Videla sta goreči tovornjak, ki je povzročil požar. Vendar je goreče gorivo steklo po cestišču, zaradi česar so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji za gorivo, smrtonosni šrapneli pa so se dvignili v zrak in ogenj razširili na druga vozila. To je italijanske gasilce prisililo k umiku, rešili pa so 12 ljudi z italijanske strani. Ob 11:10 je šest gasilcev iz Chamonixa vstopilo v predor, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 2700 metrov stran od gorečega tovornjaka. Do 11:11 so prišli še drugi italijanski gasilci, da bi se spopadli s požarom. Ustaviti so se morali pri niši 22 in so zapustili svoja vozila ter iskali ujete skupine gasilcev, ki so se zatekli v gasilske kabine. Ko so ugotovili, da kabine ne nudijo veliko zaščite pred dimom, so začeli iskati vrata, ki so vodila do prezračevalnega jaška. Do 11:30, 37 minut po začetku požara, je dim dosegel francoski vhod v predor, 6 kilometrov od gorečega tovornjaka ter se začel kaditi iz predora. Ob 11:39 je druga ekipa gasilcev vstopila v predor s francoske strani, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 54800 metrov stran od gorečega tovornjaka. Vse gasilce je pet ur pozneje rešila tretja gasilska ekipa, ki se je odzvala in do njih prišla preko prezračevalnega kanala; od 15 ujetih gasilcev jih je bilo 14 v resnem stanju, eden (njihov poveljnik [[Georges Tosello]]) pa je kasneje umrl v bolnišnici. Požar je gorel 53 ur in pri tem dosegel temperaturo več kot 1000 °C, predvsem zaradi količine margarine v gorečem tovornjaku, kar ustreza 23.000-litrskemu (5.100 imp gal; 6.100 US gal) tankerju za [[Nafta|nafto]]. Ogenj se je razširil na druga bližnja tovorna vozila, ki so prav tako prevažala vnetljive tovore. Ogenj je ujel približno 40 vozil v gostem in strupenem dimu, ki je vseboval ogljikov monoksid in vodikov cianid. Zaradi vremenskih razmer je zrak tekel skozi predor z italijanske na francosko stran. Oblasti so učinek dima še poslabšale z vpihovanjem svežega zraka z italijanske strani, kar je stopnjevalo ogenj in hkrati ujelo strupene hlape v notranjosti. Ujeta so bila le vozila, ki so se pripeljala na francoski strani predora, medtem ko so vozila na italijanski strani požara večinoma ostala neprizadeta. V vozilih je umrlo 29 ljudi, devet pa jih je umrlo pri poskusu pobega peš. Vsi umrli so bili na francoski strani in so se zaradi močne vročine na koncu spremenili v kosti in pepel. Od prvih petdesetih ljudi, ujetih v požaru, jih je 12 preživelo, vsi z italijanske strani. Nekaterim žrtvam je uspelo pobegniti v protipožarna zaklonišča. Med njimi je bil tudi [[Pierlucio Tinazzi]], italijanski reševalec, ki je umrl potem, ko je poskušal rešiti ujete ljudi. Prvotna protipožarna vrata so bila zasnovana tako, da so zdržala le dve uri. Nekatera so bila v štiriintridesetih letih od izgradnje predora Mont Blanc nadgrajena, da so zdržala največ štiri ure. Po koncu požara je trajalo več kot pet dni, da se je predor dovolj ohladil, in šele nato so se lahko začela popravila in preiskave. Med žrtvami je bil tudi en Slovenec - glej seznam žrtev. == Žrtve == === Seznam žrtev po narodnosti === {| class="wikitable" |+ !Narodnost !Mrtvi |- |[[Francija]] !18 |- |[[Italija]] !13 |- |[[Belgija]] !2 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] !1 |- |[[Luksemburg]] !1 |- |[[Nizozemska]] !1 |- |[[Slovenija]] !1 |- |[[Hrvaška]] !1 |- |[[Nemčija]] !1 |- ! '''Skupaj''' !39 |} Med žrtvami je bil tudi en Slovenec, 45-letni Janez Mandelj, voznik tovornjaka iz slovenskega podjetja Evrotek.<ref>{{Navedi splet |title=Moniseur JANEZ MANDELJ |url=https://www.libramemoria.com/defunts/mandelj-janez/1d7778d38a1448a98ca78fd6a8edc70c |website=Libra MEMORIA}}</ref><ref>https://www.facebook.com/1695444234/posts/24marec-1999mineva-27-let-od-kar-je-zadnji%C4%8D-v-predor-mogo%C4%8Dne-gore-mont-blanc-zap/10216597306720535/</ref> == Dejavnosti po dogodku == === Popravila === [[Slika:Thermographic inspection mont blanc.jpg|sličica|301x301_pik|Postaja za termografski pregled na italijanski strani.]] Zaradi velike škode je bil predor skoraj 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli različne varnostne izboljšave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zaklonišča z računalniško videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezračevalni jaški skozi katere se pretaka čist zrak in manjša gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa še za tovornjake in druga tovorna vozila. === Obtoženi in sojenje === Januarja 2005 se je v [[Grenoble|Grenoblu]] v Franciji začelo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obtoženim kazenske odgovornosti za nesrečo. Obtoženci so bili: * Gilbert Degrave, belgijski voznik tovornjaka, ki je začel požar, * [[Volvo]], proizvajalec tovornjaka, ki je začel požar, * Francoski in italijanski vodja predora, * podjetji ATMB in SITMB, * osebje za varnostno zakonodajo, * župan Chamonixa, * višji uradnik francoskega ministrstva za javna dela. Sojenje je potekalo šest mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo plačati 13,5 milijona evrov oz. odškodnine svojcem nesreče. Na sojenje so poklicali tudi [[Eduard Balladur|Eduarda Balladurja]], bivšega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spraševali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor ločeno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano. Preiskava nesreče ni uspela ugotoviti natančnega vzroka požara. Eno od mnenj je bilo, da je nekdo malomarno odvrgel [[Cigareta|cigareto]] proti tovornjaku, ta pa je nato padla v cev za dovod zraka v motor, kjer se je vnel zračni filter. Drugi so za požar okrivili napako na električni napeljavi tovornjaka, mehanično napako ali slabo vzdrževanje tovornjaka. Nekateri so dejali, da se je tovornjak pregrel med vzponom do predora, zaradi 4 kilometre dolgega strmega klanca, ki je potreben za doseg predora na francoski strani. Preiskava ni odkrila dokazov o konstrukcijski napaki vozila. Najbližji detektor dima ni deloval, francoske reševalne službe pa niso uporabljale iste radijske frekvence kot službe v predoru. 27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive: * [[Gerard Roncoli]], vodja varnosti v predoru, je bil obsojen na 6 mesecev zaporne kazni in še dodatni 2 leti pogojne zaporne kazni - to je bila tudi najvišja izrečena kazen, Gerard Roncoli pa je bil edini, ki je mogel v zapor, * [[Remy Chardon]], bivši predsednik francoskega podjetja za upravljanje predora, je bil obsojen na 2 leti pogojne zaporne kazni in 18.000 dolarjev kazni, * [[Michel Charlet]], župan Chamonixa, je bil obsojen na 6 mesecev pogojne zaporne kazni in 150.000 dolarjev kazni, * Gilbert Degrave, voznik tovornjaka, ki je zagorel, je bil obsojen na 4 mesece pogojne zaporne kazni, * sedem drugih ljudi, vključno z italijanskim vodjem varnosti v predoru, je bilo odpuščenih in so prejeli denarne kazni. Tri podjetja so prejela po 180 000 dolarjev kazni. Proizvajelec tovornjaka Volvo je bil oproščen. == Sklici == <references /> == Viri in opombe == * https://www.theguardian.com/inequality * [https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in-mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569 https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569] * https://www.dw.com/en/the-security-features-of-the-mont-blanc-tunnel/a-18591388 * https://www.chamonix.net/english/news/2009-03-23.htm * https://www.dnevnik.si/122511 * https://www.sta.si/398341/pozar-pod-mont-blancom-morda-terjal-40-zivljenj * Povzeto iz dokumentarnega filma Seconds from disaster: Mont Blanc Tunnel Inferno. [[Kategorija:Katastrofe leta 1999]] [[Kategorija:Požari|Predor pod Mont Blancom]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Franciji]] h21a5hm1ujymeyvid6reocbpe1xi4ga Vanda Vremšak Richter 0 474385 6772983 6734692 2026-10-31T21:54:22Z ~2026-58172-09 268215 /* */ 6772983 wikitext text/x-wiki '''Vanda Vremšak Richter''', [[Slovenci|slovenska]] [[Germanist|germanistka]], [[Slikar|slikarka]], [[prevajalka]]. Vanda Vremšak Richter je vnukinja [[Mara Jeraj Kralj|Mare Jeraj Kralj]] in [[Tone Kralj|Toneta Kralja]], njena mama je bila operna pevka [[Tatjana Kralj]], oče skladatelj in prof. na Akademiji za glasbo UL [[Samo Vremšak]]. Imela je sestro dvojčico operno in koncertno pevko, profesorico na Akademiji za glasbo UL [[Irena Baar|Ireno Vremšak Baar]]. Njen partner je operni prvak Valentin Enčev. Nižjo gimnazijo je obiskovala v Wuppertalu. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti zaključila študij germanistike (angleščina, nemščina). Po diplomi je eno leto bivala v Berlinu. Kot univ. lektorica za nemški jezik je zaposlena na [[Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za germanistiko]] FF UL. Od študijskega leta 2004/2005 dalje poučuje nemški jezik (z dikcijo) tudi na Akademiji za glasbo UL, na Oddelku za petje. Kot lektorica za nemško izgovorjavo je sodelovala s SNG Opera in balet in SNG Drama v Ljubljani. Med pogostimi bivanji v tujini je bogatila svoje znanje na področju slikarstva, med prvimi mentorji je bila babica Mara. Čeprav slika že dolgo in je sodelovala na več skupinskih razstavah, se je šele od 2010 začela predstavljati v javnosti s samostojnimi razstavami. V najemu ima nekdanji atelje dedka Toneta Kralja v Izoli. Po materini smrti je prevzela funkcijo predsednice Fundacije Toneta Kralja in članice Fundacije [[Lucijan Marija Škerjanc|Lucijana Marije Škerjanca]]. Je tudi prevajalka, prevaja humanistiko in leposlovje.<ref>Levec, B.: Mag. Vanda Vremšak Richer (12.3.1958, Ljubljana)- predavateljica za nemški jezik in slikarka. V: Bagon, J. et al. Zbornik ob stodesetletnici rojstva Mare Kralj, slikarke, kiparke, ilustratorke, filmske maskerke, oblikovalke keramike in lutk : Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana umetnostnozgodovinski študijski krožek "Spoznajmo svoje mesto in domovino" : raziskovalni projekt 2018/2019. Ljubljana : samozal. avtorjev, 2019, {{COBISS|ID=301461248}}str. 53.</ref> == Samostojne razstave == * 2010 Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana * 2010 Galerija Open, Ljubljana * 2012 Galerija Alga, Izola * 2012 Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana * 2015 Galerija Insula, Izola * 2015 Galerija Janeza Boljke, Ljubljana * 2017 Galerija v Gradu Vipolže, Goriška Brda * 2020 Finžgarjeva galerija, Ljubljana * 2025 Galerija "Peti štuk", Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana * 2025 Galerija Knjižnice Prežihov Voranc, Ljubljana == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vremšak Richter, Vanda}} [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] fz8xa3wenosf7328pfcftc8bjfeyxe2 6772984 6772983 2026-10-31T21:55:49Z ~2026-58172-09 268215 /* */ 6772984 wikitext text/x-wiki '''Vanda Vremšak Richter''', [[Slovenci|slovenska]] [[Germanist|germanistka]], [[Slikar|slikarka]], [[prevajalka]]. Vanda Vremšak Richter je vnukinja [[Mara Jeraj Kralj|Mare Jeraj Kralj]] in [[Tone Kralj|Toneta Kralja]], njena mama je bila operna pevka [[Tatjana Kralj]], oče skladatelj in prof. na Akademiji za glasbo UL [[Samo Vremšak]]. Imela je sestro dvojčico operno in koncertno pevko, prof. na Akademiji za glasbo UL [[Irena Baar|Ireno Vremšak Baar]]. Njen partner je operni prvak Valentin Enčev. Nižjo gimnazijo je obiskovala v Wuppertalu. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti zaključila študij germanistike (angleščina, nemščina). Po diplomi je eno leto bivala v Berlinu. Kot univ. lektorica za nemški jezik je zaposlena na [[Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za germanistiko]] FF UL. Od študijskega leta 2004/2005 dalje poučuje nemški jezik (z dikcijo) tudi na Akademiji za glasbo UL, na Oddelku za petje. Kot lektorica za nemško izgovorjavo je sodelovala s SNG Opera in balet in SNG Drama v Ljubljani. Med pogostimi bivanji v tujini je bogatila svoje znanje na področju slikarstva, med prvimi mentorji je bila babica Mara. Čeprav slika že dolgo in je sodelovala na več skupinskih razstavah, se je šele od 2010 začela predstavljati v javnosti s samostojnimi razstavami. V najemu ima nekdanji atelje dedka Toneta Kralja v Izoli. Po materini smrti je prevzela funkcijo predsednice Fundacije Toneta Kralja in članice Fundacije [[Lucijan Marija Škerjanc|Lucijana Marije Škerjanca]]. Je tudi prevajalka, prevaja humanistiko in leposlovje.<ref>Levec, B.: Mag. Vanda Vremšak Richer (12.3.1958, Ljubljana)- predavateljica za nemški jezik in slikarka. V: Bagon, J. et al. Zbornik ob stodesetletnici rojstva Mare Kralj, slikarke, kiparke, ilustratorke, filmske maskerke, oblikovalke keramike in lutk : Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana umetnostnozgodovinski študijski krožek "Spoznajmo svoje mesto in domovino" : raziskovalni projekt 2018/2019. Ljubljana : samozal. avtorjev, 2019, {{COBISS|ID=301461248}}str. 53.</ref> == Samostojne razstave == * 2010 Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana * 2010 Galerija Open, Ljubljana * 2012 Galerija Alga, Izola * 2012 Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana * 2015 Galerija Insula, Izola * 2015 Galerija Janeza Boljke, Ljubljana * 2017 Galerija v Gradu Vipolže, Goriška Brda * 2020 Finžgarjeva galerija, Ljubljana * 2025 Galerija "Peti štuk", Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana * 2025 Galerija Knjižnice Prežihov Voranc, Ljubljana == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vremšak Richter, Vanda}} [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] qnz2vjhq6zxwbk64nq49agjowzsq4dm Pierlucio Tinazzi 0 475193 6772763 6722136 2026-10-31T12:02:40Z Gledalec 242658 pp 6772763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba |known for=Reševalec, ki je umrl v požaru v predoru pod Mont Blancom, ko je poskušal rešiti ujete ljudi.|other_names=Spadino}} '''Pierlucio Tinazzi''', znan tudi kot '''Spadino''', [[Italijani|italijanski]] [[reševalec]] in [[varnostnik]], * [[27. december]] [[1962]], [[Dolina Aoste]], [[Italija]], † [[24. marec]] [[1999]], [[predor pod Mont Blancom]]. Tinazzi je bil varnostnik in reševalec v [[Predor pod Mont Blancom|predoru pod Mont Blancom]] v katerem je bil zadolžen za varnost. Leta 1999 je umrl, ko je v predoru izbruhnil [[Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999|požar, v katerem je umrlo 39 ljudi]], vključno s Tinazzijem, ki je umrl med poskusom reševanja ujetih ljudi. == Biografija == Rodil se je leta 1962 v [[Dolina Aoste|Dolini Aoste]]. Delal je kot varnostnik v [[Predor pod Mont Blancom|predoru pod Mont Blancom]]. Njegova naloga je bila patruljirati skozi predor na motorju, da bi zagotovil nemoten prometni tok, usmerjati vlečna vozila in po potrebi nuditi mehansko pomoč motoristom. Zaradi vitke postave in višine so ga njegovi sodelavci klicali "Spadino". Tinazzi je bil v službi 24. marca 1999, ko je v predoru izbruhnil požar potem, ko je zagorel belgijski tovornjak, natovorjen z [[Margarina|margarino]] in [[Moka|moko]]. Tinazzi je bil v času izbruha požara na francoski strani predora, od koder si je nadel dihalno opremo in se z motorjem [[BMW K75]] zapeljal v predor, da bi rešil ljudi, ujete v predoru zaradi požara. Potem, ko je našel nezavestnega francoskega voznika tovornjaka [[Maurice Lebras|Mauricea Lebrasa]], ga je poskušal naložiti na svoj motor, vendar je bil pretežek, da bi ga naložil na motor. Zaradi gostega in strupenega dima, ki se je razširil po predoru in močno zmanjšal vidljivost, ga je Tinazzi odpeljal do bližnjega varnostnega zaklonišča v predoru, kjer sta pozneje oba umrla zaradi izgube [[Kisik|kisika]]. Tinazzi je bil več kot eno uro v radijski zvezi z reševalci in gasilci na italijanski strani, preden je podlegel visoki vročini, zaradi katere se je njegov motor stopil na cestišču. Tinazzi, ki je umrl pri poskusu reševanja drugega človeka, je bil razglašen za junaka, pokopan pa je bil z častmi in posmrtno odlikovan z italijansko [[Medaglia d'Oro al Valore Civile|Medaglio d'Oro al Valore Civile]] (zlato medaljo za civilno hrabrost). Prejel je tudi posebno zlato medaljo, ki jo je podelila mednarodna motociklistična zveza (FIM). V njegov spomin je bila na italijanski strani predora postavljena spominska plošča. Časopisi so Tinazziju več let napačno pripisovali tudi zasluge za rešitev desetih do dvanajstih ljudi, ki jih je s svojim motorjem prepeljal na varno, preden so umrli v požaru. Vendar pa je leta 2019 pisatelj, ki je raziskoval zgodbo, našel celoten opis dogodkov v poročilih francoske policije: varnostnik na motorju [[Patrick Devouassoux]], ki je preživel požar, je med vožnjo na motorju dejansko rešil več ljudi. Tinazzijeva in Devouassouxova dejanja so se v kasnejših poročilih v medijih očitno prepletala. == Zunanje povezave == *{{Citation |url= https://books.google.com/books?id=BfcDAAAAMBAJ&pg=PA46 |accessdate= 2011-07-03 |magazine=[[American Motorcyclist]] |title= The Hero of Mount Blanc |pages=46 |date= July 1999 |volume=53 |issue= 7 |issn= 0277-9358 }} *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/304946.stm BBCNews-Tunnel inferno 'warning ignored'] *[http://www.landroverclub.net/Club/HTML/MontBlanc.htm The Mont Blanc Disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723175913/http://www.landroverclub.net/Club/HTML/MontBlanc.htm |date=2011-07-23 }} *[http://www.quirinale.it/elementi/DettaglioOnorificenze.aspx?decorato=3781 Italian decoration "Medaglia d'Oro al Valore Civile"] {{DEFAULTSORT:Tinazzi, Pierlucio}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli v požarih]] [[Kategorija:Italijani po poklicih]] n6v1tq7vtypjmeonjrc3210e97h6xcy Honda RC213V 0 476672 6772797 6612284 2026-10-31T13:59:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772797 wikitext text/x-wiki {{Racing car |Car_name = Honda RC213V |Image = Marc Márquez. GP de San Marino 2018 (42723709600).jpg |caption = [[Marc Márquez]] na Hondi RC213V |Category = [[MotoGP]] |Constructor = [[Honda Racing Corporation]] |Predecessor = [[Honda RC212V]] |Successor = |Designer = |Team = [[Repsol Honda|Repsol Honda Team]]<br>[[LCR Honda]]<br> |Technical ref = <!-- <ref name=tech>Insert formatted reference</ref> --> |Chassis = Patented{{citation needed|date=December 2018}} twin-spar aluminum frame, multi-adjustable steering geometry, wheelbase, ride height, with aluminum swing arm, carbon fiber composite fairings |Front suspension = [[Öhlins]] fully adjustable [[Telescopic fork#Upside down|inverted telescopic]] forks |Rear suspension = Aluminum swingarm with single Öhlins Pro-Link suspension system |Length = 2,052 mm |Width = 645 mm |Height = 1,110 mm |Wheelbase = 1,435 mm |Track = |Engine name = Honda |Capacity = 1,000 cc |Configuration = [[Liquid-cooled]], 65.5° [[V4 engine|V4]], [[DOHC]], 16-[[valves]], four-valves per cylinder |Engine position = |Gearbox name = |Gears = 6 |Type = [[sequential manual transmission]] cassette type |Differential = |Weight = 160 [[kg]] |Fuel = [[Repsol]] |Lubricants = Repsol |Tyres = [[Bridgestone]] (2012 - 2015)<br> [[Michelin]] (2016 - danes) |Debut = 2012 Qatar Grand Prix |Races = 343 |Wins = 80 |Cons_champ = 7 |Riders_champ = 6 ([[Marc Marquez]]) |Poles = 82 |Fastest_laps = 68 |}} '''Honda RC213V''' je japonski [[cestni dirkalni]] [[motocikel]], ki so ga razvili pri [[Honda Racing Corporation]] z namenom tekmovanja na Svetovnem prvenstvu v motociklizmu [[MotoGP]], začenši s [[2012 Grand Prix motorcycle racing season|tekmovalno sezono 2012]] do danes. Pravila za leto 2012 so za tekmovalne motocikle dovoljevala do 1000 kubičnih centimetrov prostornine, z omejitvijo do 4 valjev in največ do 81 mm vrtine valja.<ref>{{navedi novice |title=MotoGP changes for 2012 |publisher=MotoGP.com |date=2009-12-11 |url=http://www.motogp.com/en/news/2009/FIM+announcement+for+2012+MotoGP |accessdate=2011-11-09 |archive-date=2013-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607080855/http://www.motogp.com/en/news/2009/FIM+announcement+for+2012+MotoGP |url-status=dead }}</ref> Ime motocikla je sestavljeno iz naslednjih pomenskih delov: * '''RC'''= Hondina tradicionalna predpona za vse dirkalne (RC=RaCing) štiritaktne motocikle * '''213'''= število 3 pomeni, da gre za tretji tovarniški motocikel v 21. stoletju * '''V'''= Črka V pomeni [[V motor]] == Zgodovina == V letu 2012 je Honda izdelala dva tovarniška motocikla RC213Vs, ki sta jih v moštvu [[Repsol Honda]] vozila [[Casey Stoner]] in [[Dani Pedrosa]]; tretjega in četrtega sta vozila [[Álvaro Bautista]] v moštvu [[Gresini Racing]] in [[Stefan Bradl]] v moštvu [[Team LCR|LCR]].<ref>{{navedi novice |title=Gresini confirms Bautista signature for 2012 |publisher=MotoGP.com |date=2011-11-09 |url=http://www.motogp.com/en/news/2011/Rizla+Suzuki+and+Bautista+part+ways |accessdate=2011-11-09 |archive-date=2013-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130604223031/http://www.motogp.com/en/news/2011/Rizla+Suzuki+and+Bautista+part+ways |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |title=LCR Honda sign Bradl on two-year deal |publisher=MotoGP.com |date=2011-11-17 |url=http://www.motogp.com/en/news/2011/LCR+Honda+Bradl+twoyear+MotoGP+deal |accessdate=2011-11-18 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006083000/http://www.motogp.com/en/news/2011/LCR+Honda+Bradl+twoyear+MotoGP+deal |url-status=dead }}</ref> [[Jonathan Rea]] je tekmoval v dveh dirkah svetovnega prvenstva kot zamenjava za Caseyja Stonerja, po njegovem padcu v Indianapolisu. Na prvem testiranju pred novo sezono, ob koncu leta 2011, sta bila najboljša dirkalna časa pri Pedrosi in Stonerju, ki sta vozila z novim motociklom RC213V.<ref>{{navedi novice |title=Repsol Honda Team leads the way on the first day of Valencia Test with the new RC213V |publisher=Honda |date=2011-11-08 |url=http://world.honda.com/HRC/repsolhondateam/news2011/20111108/ |accessdate=2011-11-09}}</ref> <ref>{{navedi novice |title=Valencia Test draws to a close with Pedrosa quickest |publisher=MotoGP.com |date=2011-11-09 |url=http://www.motogp.com/en/news/2011/Valencia+MotoGP+Test+Wednesday+final |accessdate=2011-11-09 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z zmagami Repsolovih tekmovalcev, ki so osvojili zmago pri 12 tekmah svetovnega pokala in končali na drugem in tretjem mestu po osebni razvrstitvi, je motocikel RC213V takrat prvič zmagal med vsemi izdelovalci motociklov, ki so tekmovali po novi regulaciji tekmovanja s prostornino motorja do 1000 kubičnih centimetrov. V letu 2013 je obstoječi zmagovalec serije Moto2 [[Marc Márquez]] zamenjal Caseyja Stonerja v moštvu Repsol Honda in zmagal v osebni razvrstitvi na motociklu RC213V. Dani Pedrosa je bil tretji na lestvici tekmovalcev in tako je motocikel RC213V osvojil prvo mesto še drugič med vsemi proizvajalci, ki so se udeležili prvenstva. Leta 2014, na prvem predsezonskem testiranju v [[Sepang International Circuit|Sepangu]] se je za motocikel RC213V nadaljevalo uspešno obdobje osvajanja najvišjih uvrstitev po času, pri čemer so tekmovalci na tem motociklu zasedli prvo, tretje, peto in šesto mesto že prvi dan testiranja v Sepangu in prvo, drugo, tretje in deveto mesto drugi dan.<ref>{{navedi novice | title=MotoGP Sepang Test&nbsp;– Day 2 Summary: Fuel And Tires Favor Honda, Ducati Improves, & Hayden Suffers | publisher=Asphalt & Rubber | date=2014-02-05 | accessdate=2014-02-06 | url=http://www.asphaltandrubber.com/motogp/motogp-sepang-test-day-2-summary/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20260217204425/https://www.asphaltandrubber.com/motogp/motogp-sepang-test-day-2-summary/ | archive-date=2026-02-17 | url-status=dead}}</ref> Za [[2019 MotoGP sezona|sezono 2019 v svetovnem prvenstvu]], so motorje motocikla letnika 2019 RC213V preizkusili Marquez in njegov novi timski kolega [[Jorge Lorenzo]]; obstajajo tri različne specifikacije, ki so na razpolago, in so jih dirkači preizkusili med dvodnenem preizkusu na dirkališču [[Dirkališče Ricardo Tormo|dirkališču Ricardo Tormo]] v bližini [[Valencia|Valencie]], v Španiji. Na prvem dnevu testiranja so zabeležili naslednje čase: Marquez in Lorenzo 1:31.718 in 1:32.959 drugi dan pa 1:30.911 za Marqueza in 1:31.584 za Lorenza.<ref>{{navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/TestResults/Valencia+MotoGP+Test|title=2019 Valencia MotoGP Testing|date=21 November 2018|website=MotoGP|access-date=26 November 2018}}</ref> == Tekmovalci na tovarniških motociklih == {{Infobox Motocikel | name = Honda RC213V-RS | image =<!-- [[File:Honda RC213V-RS.jpg|250px]] --> | caption = [[Jack Miller (motociklistični dirkač)|Jack Miller]] je vozil Hondo RC213V-RS v [[Circuito de Jerez|Jerezu]]. | aka = | manufacturer = [[Honda Racing Corporation]] | production = 2014 | predecessor = [[Honda RCV1000R]] | parent_company = | class = | platform = | engine = {{convert|1000|cc|cuin|0|abbr=on}} [[štiritaktni motor]] [[V4 motor|V4]] | transmission = | rake = | trail = | wheelbase = | length = | width = | seat_height = | dry_weight = | wet_weight = | fuel_economy = | fuel_capacity = | related = Honda RC213V }} ===RCV1000R=== 7. novembra 2013 je HRC predstavila motocikel [[Honda RCV1000R|RCV1000R]], pri katerem gre za poenostavljeno različico profesionalnega dirkalnika, ki so ga moštva [[Gresini Racing]], AB Motoracing in [[Aspar Racing Team]] uporabljala v sezoni 2014.<ref>{{navedi novice|url=http://www.motogp.com/en/news/2013/Honda+Racing+Corporation+unveils+RCV1000R+for+2014|title=HRC unveils RCV1000R for 2014|work=MotoGP.com|publisher=[[Dorna Sports]]|date=7 November 2013|accessdate=5 February 2015|archive-date=2015-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150205162443/http://www.motogp.com/en/news/2013/Honda+Racing+Corporation+unveils+RCV1000R+for+2014|url-status=dead}}</ref> Motocikel RCV1000R nima vgrajnega brezšivnega menjalnika in and the pnevmatskih ventilov kot jih najdemo pri RC213V in uporablja uradno, od Dorne izdano programsko opremo ECU. ===RC213V-RS=== V sezoni 2015 je novi motocikel RC213V-RS nadomestil RCV1000R, s čimer je prevzel pnevmatske ventile a še vedno je bil brez vgrajnega brezšivnega menjalnika. == Specifikacije == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%;" |- | ! 2012<ref>{{navedi splet |url=http://world.honda.com/MotoGP/spec/2012/index.html |title= Honda Worldwide - Motor Sports - MotoGP&nbsp;– Spec |accessdate=2014-02-06 |publisher=Honda Racing }}</ref> !width="100px"| 2013<ref>{{navedi splet |url=http://world.honda.com/MotoGP/spec/ |title= Honda Worldwide - Motor Sports - MotoGP&nbsp;– Spec |accessdate=2014-02-06 |publisher=Honda Racing }}</ref> ! 2014 - Present |- | Celotna dolžina | colspan=3 | {{convert|2052|mm|in|1|abbr=on}} |- | Celotna širina | colspan=3 | {{convert|645|mm|in|1|abbr=on}} |- | Celotna višina | colspan=3 | {{convert|1110|mm|in|1|abbr=on}} |- | Medosna razdalja | colspan=3 | {{convert|1435|mm|in|1|abbr=on}} |- | Cestni očistek | colspan=3 | {{convert|115|mm|in|1|abbr=on}} |- | Teža | {{convert|157|kg|lb|0|abbr=on}} v skladu z regulacijo FIM-a | colspan=2 | {{convert|160|kg|lb|0|abbr=on}} v skladu z regulacijo FIM-a |- | Vrsta motorja | colspan=3 | [[Water cooling|Liquid-cooled]], [[Four-stroke cycle|Four-stroke]], [[Overhead camshaft|DOHC]] [[Multi-valve|4 Valve]], [[V4 engine|V-4]] |- | Premik | colspan=3 | {{convert|1000|cc|cuin|0|abbr=on}} |- | Moč | colspan=3 | 185&nbsp;kW (256&nbsp;PS) |- | Najvišja hitrost | colspan=3 | approx. 360&nbsp;km/h - 225&nbsp;mph |- | Količina goriva | colspan=2 | {{convert|21|L|abbr=on}} | colspan=1 | {{convert|20|L|abbr=on}} |- | Tip okvirja | colspan=3 | Aluminum Twin Spar |- | Suspenzija | colspan=3 | Front : Telescopic fork (Öhlins) Rear : Pro-Link (Öhlins) |- | Zavore | colspan=3 | spredaj : karbonska keramika (Brembo) zadaj : kovinska ploščica (Yutaka) |} == Rezultati v Svetovnem prvenstvu MotoGP == === Povzetek za motocikel === These results are accurate up to the [[2019 Valencian Community motorcycle Grand Prix]]. *Naslovi v svetovnem prvenstvu: :Proizvajalci: 7 ({{MGP|2012}}, {{MGP|2013}}, {{MGP|2014}}, {{MGP|2016}}, {{MGP|2017}}, {{MGP|2018}}, {{MGP|2019}}) :Dirkači: 6 ([[Marc Márquez]] 2013, 2014, 2016, 2017, 2018, 2019) :Moštva: 6 ([[Repsol Honda]] 2012, 2013, 2014, 2017, 2018, 2019) *Zmage na dirkah: 80 :2012: [[Dani Pedrosa|Pedrosa]] 7, [[Casey Stoner|Stoner]] 5 (skupaj 12) :2013: Márquez 6, Pedrosa 3 (skupaj 9) :2014: Márquez 13, Pedrosa 1 (skupaj 14) :2015: Márquez 5, Pedrosa 2 (skupaj 7) :2016: Márquez 5, Pedrosa 1, [[Cal Crutchlow|Crutchlow]] 1, [[Jack Miller (motorcyclist)|Miller]] 1 (skupaj 8) :2017: Marquez 6, Pedrosa 2 (skupaj 8) :2018: Márquez 9, Crutchlow 1 (skupaj 10) :2019: Márquez 12 (skupaj 12) *Prva štartna mesta: 82 :2012: Pedrosa 5, Stoner 5, [[Álvaro Bautista|Bautista]] 1 (skupaj 11) :2013: Márquez 9, Pedrosa 2, Bradl 1 (skupaj 12) :2014: Márquez 13, Pedrosa 1 (skupaj 14) :2015: Márquez 8, Pedrosa 1 (skupaj 9) :2016: Márquez 6, Crutchlow 1 (skupaj 7) :2017: Marquez 8, Pedrosa 3 (skupaj 11) :2018: Marquez 7, Crutchlow 1 (skupaj 8) :2019: Márquez 10 (skupaj 10) === Rezultati za RC213V === ([[:Template:F1 driver results legend 2|key]]) (podatki v '''poudrajenem tisku''' pomenijo prvo štartno mesto; podatki v ''poševnem tisku'' pomenijo najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" |- ! Leto ! Gume ! Moštvo ! Št. ! Dirkač ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! 19 ! 20 ! Točke ! {{Tooltip|Mesto|Mesto}} |- ! rowspan=6| {{MGP|2012}} | rowspan=6| {{Bridgestone}} | | | | [[2012 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2012 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2012 Portuguese motorcycle Grand Prix|POR]] | [[2012 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2012 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2012 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2012 Dutch TT|NED]] | [[2012 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2012 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2012 United States motorcycle Grand Prix|USA]] | [[2012 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] | [[2012 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2012 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2012 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2012 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2012 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2012 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2012 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- | rowspan=3 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 1 | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Casey Stoner]] |style="background:#ffdf9f;"|''3'' |style="background:#ffffbf;"|1 |style="background:#ffffbf;"|'''1''' |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfffdf;"|'''4''' |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#ffffbf;"|'''1''' |style="background:#efcfff;"|'''Ret''' |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#ffffbf;"|1 |style="background:#dfffdf;"|4 | | | |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#ffdf9f;"|3 | | |style="background:#ffdf9f;"|'''254''' |style="background:#ffdf9f;"|'''3rd''' |- | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfffdf;"|'''4''' |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfdfdf;"|''2'' |style="background:#ffffbf;"|''1'' |style="background:#dfdfdf;"|'''''2''''' |style="background:#ffdf9f;"|''3'' |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#ffffbf;"|1 |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#ffffbf;"|''1'' |style="background:#ffffbf;"|''1'' |style="background:#ffffbf;"|''1'' |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' | | |style="background:#dfdfdf;"|'''332''' |style="background:#dfdfdf;"|'''2nd''' |- | 56 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Jonathan Rea]] | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#dfffdf;"|7 | | | | | | ! 17 ! 21st |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[LCR Honda MotoGP]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|9 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#efcfff;"|Ret | | ! 135 ! 8th |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[San Carlo Honda Gresini]] | 19 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Álvaro Bautista]] |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|10 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|'''4''' |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|10 |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|4 | | ! 178 ! 5th |- ! rowspan=5| {{MGP|2013}} | rowspan=5| {{Bridgestone}} | | | | [[2013 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2013 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2013 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2013 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2013 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2013 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2013 Dutch TT|NED]] | [[2013 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2013 United States motorcycle Grand Prix|USA]] | [[2013 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] | [[2013 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2013 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2013 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2013 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2013 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2013 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2013 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2013 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[LCR Honda MotoGP]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"|10 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfdfdf;"|'''2''' |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|6 | | ! 156 ! 7th |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gresini Racing|GO&FUN Honda Gresini]] | 19 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Álvaro Bautista]] |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|8 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfffdf;"|6 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"|7 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfffdf;"|5 | | ! 171 ! 6th |- | rowspan=2 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#FFFFBF;"|1 |style="background:#FFFFBF;"| ''1'' |style="background:#dfdfdf;"|'''2''' |style="background:#dfdfdf;"|'''2''' |style="background:#dfffdf;"|4 |style="background:#ffffff;"|DNS |style="background:#dfffdf;"|5 |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#ffdf9f;"|''3'' |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#efcfff;"|''Ret'' |style="background:#FFFFBF;"| 1 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffdf9f;"|3 |style="background:#dfdfdf;"| 2 | | |style="background:#ffdf9f;"| '''300''' |style="background:#ffdf9f;"| '''3rd''' |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#ffdf9f;"|''3'' |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffdf9f;"| '''''3''''' |style="background:#efcfff;"|''Ret'' |style="background:#ffdf9f;"|''3'' |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#ffffbf;"|'''''1''''' |style="background:#dfdfdf;"|2 |style="background:#dfdfdf;"|''2'' |style="background:#ffffbf;"|'''1''' |style="background:#dfdfdf;"|'''''2''''' |style="background:black; color:white;"| ''DSQ'' |style="background:#dfdfdf;"|'''''2''''' |style="background:#ffdf9f;"| '''''3''''' | | |style="background:#ffffbf;"|'''334''' |style="background:#ffffbf;"|'''1st''' |- ! rowspan=5| {{MGP|2014}} | rowspan=5| {{Bridgestone}} | | | | [[2014 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2014 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2014 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] | [[2014 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2014 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2014 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2014 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2014 Dutch TT|NED]] | [[2014 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2014 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] | [[2014 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2014 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2014 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2014 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2014 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2014 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2014 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2014 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[LCR Honda MotoGP]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] |style="background:#efcfff;"|Ret |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#DFFFDF;"| 7 |style="background:#DFFFDF;"| 7 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#DFFFDF;"| 4 |style="background:#DFFFDF;"| 7 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#DFFFDF;"|4 |style="background:#DFFFDF;"| 8 | | ! 117 ! 9th |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gresini Racing|GO & FUN Honda Gresini]] | 19 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Álvaro Bautista]] |style="background:#EFCFFF;"| ''Ret'' |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#DFFFDF;"| 6 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#DFFFDF;"| 8 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#DFFFDF;"| 7 |style="background:#DFFFDF;"| 9 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 | | ! 89 ! 11th |- | rowspan=2 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#dfdfdf;"| ''2'' |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#DFFFDF;"| 5 |style="background:#DFFFDF;"| 4 |style="background:#ffdf9f;"| '''3''' |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#DFFFDF;"| 4 |style="background:#FFFFBF;"| ''1'' |style="background:#DFFFDF;"| 4 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#DFFFDF;"| 14 |style="background:#DFFFDF;"| 4 |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#EFCFFF;"| Ret |style="background:#ffdf9f;"| 3 | | ! 246 ! 4th |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#FFFFBF;"| '''1''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| '''1''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| ''1'' |style="background:#FFFFBF;"| ''1'' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#DFFFDF;"| '''4''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#DFFFDF;"| ''15'' |style="background:#DFFFDF;"| '''13''' |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#EFCFFF;"| '''Ret''' |style="background:#FFFFBF;"| '''''1''''' |style="background:#FFFFBF;"| ''1'' | | |style="background:#ffffbf;"|'''362''' |style="background:#ffffbf;"|'''1st''' |- ! rowspan=7| {{MGP|2015}} | rowspan=7| {{Bridgestone}} | | | | [[2015 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2015 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2015 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] | [[2015 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2015 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2015 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2015 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2015 Dutch TT|NED]] | [[2015 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2015 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] | [[2015 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2015 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2015 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2015 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2015 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2015 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2015 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2015 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- | rowspan=3 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 7 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] | |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret | | | | | | | | | | | | | | | | ! 5 ! 25th |- | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfffdf;"| 6 | | | |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#ffdf9f;"| 3 | | ! 206 ! 4th |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#dfffdf;"| '''4''' |style="background:#efcfff;"| ''Ret'' |style="background:#efcfff;"| ''Ret'' |style="background:#dfdfdf;"| ''2'' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#dfdfdf;"| ''2'' |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfdfdf;"| 2 | | !style="background:#ffdf9f;"| 242 !style="background:#ffdf9f;"| 3rd |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|CWM LCR Honda]]{{refn|Do [[Tekmovanje za britansko prvenstvo|britanskega prvenstva]], je moštvo tekmovalo pod imenom [[Team LCR|CWM LCR Honda]], z naslovnim sponzorjem [[CWM FX]]. zatem pa kot moštvo pod imenom [[Team LCR|LCR Honda]].<ref>{{navedi novice|title=MotoGP Silverstone: New GIVI livery for Cal Crutchlow|url=http://www.crash.net/motogp/news/222353/1/new-givi-livery-for-cal-crutchlow.html|accessdate=26 August 2015|date=28 August 2015|work=Crash.net|publisher=Crash Media Group}}</ref>|name=LCR|group="N"}}<br> {{flagicon|MON}} [[LCR Honda]]{{refn|name=LCR|group="N"}} | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 9 | | ! 125 ! 8th |- | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Marc VDS Racing Team|EG 0,0 Marc VDS]] | 45 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Scott Redding]] |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 15 | | ! 84 ! 13th |- | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Honda Racing Corporation|Team HRC with Nissin]] | 72 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Takumi Takahashi]] | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"| 12 | | | | | ! 4 ! 26th |- ! rowspan=10 | {{MGP|2016}} | rowspan=10 | {{Michelin}} | | | | [[2016 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2016 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] | [[2016 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2016 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2016 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2016 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2016 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2016 Dutch TT|NED]] | [[2016 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2016 Austrian motorcycle Grand Prix|AUT]] | [[2016 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2016 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2016 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2016 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2016 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2016 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2016 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2016 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- | rowspan=5 align=left|{{flagicon|JPN}} Repsol Honda Team | 7 | rowspan=2 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2 style="background:#dfffdf;"| 15 | rowspan=2| | rowspan=2 style="background:#cfcfff;"| 16 | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| ! rowspan=2| 1 ! rowspan=2| 25th |- | 73 |- | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#ffffff;"| DNS | | |style="background:#efcfff;"| Ret | | ! 155 ! 6th |- |69 | align=left|{{flagicon|USA}} [[Nicky Hayden]] | | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 17 | | | | ! 0 (1){{efn|name=Total}} ! 26th |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#dfdfdf;"| '''2''' |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffdf9f;"| '''3''' |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfdfdf;"| 2 | | |style="background:#ffffbf;"|'''298''' |style="background:#ffffbf;"|'''1st''' |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[LCR Honda]] | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfdfdf;"| ''2'' |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#dfdfdf;"| '''2''' |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret | | ! 141 ! 7th |- | rowspan=3 align=left|{{flagicon|BEL}} [[Marc VDS Racing Team|Estrella Galicia 0,0 Marc VDS]] | 43 | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Jack Miller (motorcycle racer)|Jack Miller]] |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#ffffff;"| DNS | |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#ffffff;"| DNS | |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 15 | | ! 57 ! 18th |- | 53 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Esteve Rabat]] |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#cfcfff;"| 17 | | ! 29 ! 21st |- |69 | align=left|{{flagicon|USA}} [[Nicky Hayden]] | | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"| 15 | | | | | | ! 1 (1){{efn|name=Total|Številka brez oklepajev pomeni število, zbrano z motociklom, številka v oklepajih pomeni skupno zbrano število na sezono.}} ! 26th |- ! rowspan=7 | {{MGP|2017}} | rowspan=7 | {{Michelin}} | | | | [[2017 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2017 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] | [[2017 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2017 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] | [[2017 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2017 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2017 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2017 Dutch TT|NED]] | [[2017 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2017 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2017 Austrian motorcycle Grand Prix|AUT]] | [[2017 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2017 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2017 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2017 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2017 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2017 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2017 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | | |- |rowspan=3 align=left|{{flagicon|BEL}} [[Marc VDS Racing Team|EG 0,0 Marc VDS]] | 7 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 18 | | | | | ! 0 ! - |- | 43 | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Jack Miller (motorcycle racer)|Jack Miller]] |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 13 | |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 7 | | ! 82 ! 11th |- | 53 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Esteve Rabat]] |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#dfffdf;"| 10 | | ! 35 ! 19th |- | rowspan=2 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffdf9f;"| '''3''' |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfdfdf;"| ''2'' |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| '''5''' |style="background:#ffffbf;"| 1 | | ! 210 ! 4th |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#dfdfdf;"| '''2''' |style="background:#efcfff;"| '''''Ret''''' |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffdf9f;"| '''3''' | | |style="background:#ffffbf;"|'''298''' |style="background:#ffffbf;"|'''1st''' |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[LCR Honda]] | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 8 | | ! 112 ! 9th |- ! rowspan=10 | {{MGP|2018}} | rowspan=10 | {{Michelin}} | | | | [[2018 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] | [[2018 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] | [[2018 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] | [[2018 Spanish motorcycle Grand Prix|SPA]] | [[2018 French motorcycle Grand Prix|FRA]] | [[2018 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] | [[2018 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] | [[2018 Dutch TT|NED]] | [[2018 German motorcycle Grand Prix|GER]] | [[2018 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] | [[2018 Austrian motorcycle Grand Prix|AUT]] | [[2018 British motorcycle Grand Prix|GBR]] | [[2018 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] | [[2018 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] | [[2018 Thailand motorcycle Grand Prix|THA]] | [[2018 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] | [[2018 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] | [[2018 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] | [[2018 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | | | |- | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Honda Racing Corporation|HRC Honda Team]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] | | | | | | | | | |style="background:#efcfff;"| Ret | | |style="background:#efcfff;"| Ret | | | | | | | ! 0 (10) ! 24th |- |rowspan=2 align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 26 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dani Pedrosa]] |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 5 | ! 117 ! 11th |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#cfcfff;"| ''18'' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffbf;"| '''1''' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#dfdfdf;"| '''2''' |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#ffffbf;"| ''1'' |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#ffffbf;"| '''''1''''' |style="background:#efcfff;"| Ret | !style="background:#ffffbf;" | 321 !style="background:#ffffbf;" | 1st |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|LCR Honda Idemitsu]] | 30 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Takaaki Nakagami]] |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 22 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 6 | ! 33 ! 20th |- | rowspan="2" align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|LCR Honda Castrol]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] | | | | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 9 | ! 10 (10) ! 24th |- | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffffbf;"| 1 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| '''Ret''' |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#dfffdf;"| 6 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 5 |style="background:#dfffdf;"| 4 |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#ffdf9f;"| 3 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfdfdf;"| 2 |style="background:#ffffff;"| DNS | | | ! 148 ! 7th |- |rowspan=3 align=left|{{flagicon|BEL}} [[Marc VDS Racing Team|Estrella Galicia 0,0 Marc VDS Racing]] | 6 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 16 | | | | | | | | | | | ! 0 (10) ! 24th |- | 12 | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Thomas Lüthi]] |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 20 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 22 |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#cfcfff;"| 22 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 20 |style="background:#cfcfff;"| 20 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#efcfff;"| Ret | ! 0 ! 29th |- | 21 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Morbidelli]] |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#cfcfff;"| 21 |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#ffffff;"| |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#ffffff;"| C |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#efcfff;"| Ret | ! 50 ! 15th |- ! rowspan="8" |[[2019 MotoGP season|2019]] | rowspan="8" |{{Michelin}} | | | |[[2019 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] |[[2019 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] |[[2019 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] |[[2019 Spanish motorcycle Grand Prix|SPA]] |[[2019 French motorcycle Grand Prix|FRA]] |[[2019 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] |[[2019 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] |[[2019 Dutch TT|NED]] |[[2019 German motorcycle Grand Prix|GER]] |[[2019 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] |[[2019 Austrian motorcycle Grand Prix|AUT]] |[[2019 British motorcycle Grand Prix|GBR]] |[[2019 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] |[[2019 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] |[[2019 Thailand motorcycle Grand Prix|THA]] |[[2019 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] |[[2019 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] |[[2019 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] |[[2019 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] | ! ! |- | rowspan="1" align=left|{{flagicon|JPN}} [[Honda Racing Corporation|Team HRC]] | rowspan="2" | 6 | rowspan="2" align=left|{{flagicon|GER}} [[Stefan Bradl]] | | | | style="background:#dfffdf;" | 10 | | | | | | | | | | | | | | | | ! rowspan="2" | 16 ! rowspan="2" | 21st |- | rowspan="3" align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | | | | | | | | | style="background:#dfffdf;" | 10 | style="background:#dfffdf;" | 15 | style="background:#dfffdf;" | 13 | | | | | | | | | |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] | style="background:#dfdfdf;" | 2 | style="background:#ffffbf;" | '''''1''''' | style="background:#efcfff;" | '''''Ret''''' | style="background:#ffffbf;" | ''1'' | style="background:#ffffbf;" | '''1''' | style="background:#dfdfdf;" | '''2''' | style="background:#ffffbf;" | ''1'' | style="background:#dfdfdf;" | ''2'' | style="background:#ffffbf;" | '''''1''''' | style="background:#ffffbf;" | '''1''' | style="background:#dfdfdf;" | '''2''' | style="background:#dfdfdf;" | '''''2''''' | style="background:#ffffbf;" | ''1'' | style="background:#ffffbf;" | '''''1''''' | style="background:#ffffbf;" | ''1'' | style="background:#ffffbf;" | '''''1''''' | style="background:#ffffbf;" | 1 | style="background:#dfdfdf;" | 2 | style="background:#ffffbf;" | ''1'' | ! style="background:#ffffbf;" | 420 ! style="background:#ffffbf;" | 1st |- | 99 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Jorge Lorenzo]] | style="background:#dfffdf;" | 13 | style="background:#dfffdf;" | 12 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 12 | style="background:#dfffdf;" | 11 | style="background:#dfffdf;" | 13 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#ffffff;" | DNS | | | | style="background:#dfffdf;"| 14 | style="background:#dfffdf;"| 14 | style="background:#cfcfff;"| 20 | style="background:#cfcfff;"| 18 | style="background:#cfcfff;"| 17 | style="background:#cfcfff;"| 16 | style="background:#dfffdf;"| 14 | style="background:#dfffdf;"| 13 | ! 28 ! 19th |- | rowspan="2" align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|LCR Honda Idemitsu]] | 5 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Johann Zarco]] | | | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret | ! 3 (30) ! 18th |- | 30 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Takaaki Nakagami]] | style="background:#dfffdf;" | 9 | style="background:#dfffdf;" | 7 | style="background:#dfffdf;" | 10 | style="background:#dfffdf;" | 9 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 5 | style="background:#dfffdf;" | 8 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 14 | style="background:#dfffdf;" | 9 | style="background:#dfffdf;" | 11 | style="background:#cfcfff;" | 17 | style="background:#cfcfff;" | 18 | style="background:#dfffdf;" | 10 | style="background:#dfffdf;" | 10 | style="background:#cfcfff;" | 16 | | | | ! 74 ! 13th |- | rowspan="1" align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|LCR Honda Castrol]] | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] | style="background:#ffdf9f;" | 3 | style="background:#dfffdf;" | 13 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 8 | style="background:#dfffdf;" | 9 | style="background:#dfffdf;" | 8 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 7 | style="background:#ffdf9f;" | 3 | style="background:#dfffdf;" | 5 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 6 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#dfffdf;" | 6 | style="background:#dfffdf;" | 12 | style="background:#dfffdf;" | 5 | style="background:#dfdfdf;" | 2 | style="background:#efcfff;" | Ret | style="background:#efcfff;" | Ret | ! 133 ! 9th |- |- ! rowspan="5" |[[2020 MotoGP season|2020]] | rowspan="5" |{{Michelin}} | | | |[[2020 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] |[[2020 Thailand motorcycle Grand Prix|THA]] |[[2020 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] |[[2020 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] |[[2020 Spanish motorcycle Grand Prix|SPA]] |[[2020 French motorcycle Grand Prix|FRA]] |[[2020 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] |[[2020 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] |[[2020 German motorcycle Grand Prix|GER]] |[[2020 Dutch TT|NED]] |[[2020 Finnish motorcycle Grand Prix|FIN]] |[[2020 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] |[[2020 Austrian motorcycle Grand Prix|AUT]] |[[2020 British motorcycle Grand Prix|GBR]] |[[2020 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] |[[2020 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] |[[2020 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] |[[2020 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] |[[2020 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] |[[2020 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] ! ! |- | rowspan="2" align=left|{{flagicon|JPN}} [[Repsol Honda Team]] | 73 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Álex Márquez]] | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! ! |- | 93 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Marc Márquez]] | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! ! |- | rowspan="2" align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|LCR Honda]] | 30 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Takaaki Nakagami]] | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! ! |- | 35 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Cal Crutchlow]] | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ! ! |- |} <nowiki>*</nowiki>Sezona v teku.{{seznam opomb}} === Rezultati za RCV1000R === ([[:Template:F1 driver results legend 2|key]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" |- ! Leto ! Gume ! Moštvo ! Št. ! Dirkač ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! Točke ! {{Tooltip|Mesto|Riders' championship position}} |- ! rowspan="6"| {{MGP|2014}} | rowspan="6"| {{Bridgestone}} || || || || [[2014 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] || [[2014 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] || [[2014 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] || [[2014 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] || [[2014 French motorcycle Grand Prix|FRA]] || [[2014 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] || [[2014 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] || [[2014 Dutch TT|NED]] || [[2014 German motorcycle Grand Prix|GER]] || [[2014 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] || [[2014 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] || [[2014 British motorcycle Grand Prix|GBR]] || [[2014 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] || [[2014 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] || [[2014 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] || [[2014 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] || [[2014 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] || [[2014 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] || || |- | rowspan="3" align=left|{{flagicon|ESP}} [[Ángel Nieto Team|Drive M7 Aspar]] || 2 | align=left|{{flagicon|GBR}} [[Leon Camier]] | | | | | | | | | |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 16 | | | | | ! 1 ! 27th |- || 7 |align="left"| {{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 11 | ! 67 (68){{refn|Številka brez oklepajev pomeni število, zbrano z motociklom, številka v oklepajih pomeni skupno zbrano število na sezono.|name=Total|group="N"}} ! 14th |- || 69 |align="left"| {{flagicon|USA}} [[Nicky Hayden]] |style="background:#dfffdf;"| 8 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#ffffff;"| DNS |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 14 | | | | |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 13 ! 47 ! 16th |- | align=left|{{flagicon|CZE}} [[Cardion AB Motoracing]] || 17 |align="left"| {{flagicon|CZE}} [[Karel Abraham]] |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 17 ! 33 ! 17th |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gresini Racing|GO&FUN Honda Gresini]] || 45 |align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Scott Redding]] |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 9 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#dfffdf;"| 7 |style="background:#dfffdf;"| 10 |style="background:#dfffdf;"| 10 ! 81 ! 12 |} === Rezultati za RC213V-RS === ([[:Template:F1 driver results legend 2|key]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" |- ! Leto ! Gume ! Moštvo ! Št. ! Dirkač ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! Točke ! {{Tooltip|Mesto|Riders' championship position}} |- ! rowspan="2"| {{MGP|2014}} | rowspan="2"| {{Bridgestone}} || || || || [[2014 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] || [[2014 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] || [[2014 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] || [[2014 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] || [[2014 French motorcycle Grand Prix|FRA]] || [[2014 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] || [[2014 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] || [[2014 Dutch TT|NED]] || [[2014 German motorcycle Grand Prix|GER]] || [[2014 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] || [[2014 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] || [[2014 British motorcycle Grand Prix|GBR]] || [[2014 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] || [[2014 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] || [[2014 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] || [[2014 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] || [[2014 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] || [[2014 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] || || |- | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Ángel Nieto Team|Drive M7 Aspar]] || 7 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] | | | | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#dfffdf;"| 15 ! 1 (68){{refn|Številka brez oklepajev pomeni število, zbrano z motociklom, številka v oklepajih pomeni skupno zbrano število na sezono.|name=Total|group="N"}} ! 14th |- ! rowspan="9"| {{MGP|2015}} | rowspan="9"| {{Bridgestone}} || || || || [[2015 Qatar motorcycle Grand Prix|QAT]] || [[2015 Motorcycle Grand Prix of the Americas|AME]] || [[2015 Argentine motorcycle Grand Prix|ARG]] || [[2015 Spanish motorcycle Grand Prix|ESP]] || [[2015 French motorcycle Grand Prix|FRA]] || [[2015 Italian motorcycle Grand Prix|ITA]] || [[2015 Catalan motorcycle Grand Prix|CAT]] || [[2015 Dutch TT|NED]] || [[2015 German motorcycle Grand Prix|GER]] || [[2015 Indianapolis motorcycle Grand Prix|IND]] || [[2015 Czech Republic motorcycle Grand Prix|CZE]] || [[2015 British motorcycle Grand Prix|GBR]] || [[2015 San Marino and Rimini's Coast motorcycle Grand Prix|RSM]] || [[2015 Aragon motorcycle Grand Prix|ARA]] || [[2015 Japanese motorcycle Grand Prix|JPN]] || [[2015 Australian motorcycle Grand Prix|AUS]] || [[2015 Malaysian motorcycle Grand Prix|MAL]] || [[2015 Valencian Community motorcycle Grand Prix|VAL]] || || |- |rowspan="5" align=left|{{flagicon|CZE}} [[Cardion AB Motoracing]] || 7 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Hiroshi Aoyama]] | | | | | | | | |style="background:#efcfff;"| Ret | | | | | | | | | ! 0 (5){{refn|name=Total|group="N"}} ! 25th |- || 13 | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Anthony West (motorcycle racer)|Anthony West]] | | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 23 |style="background:#cfcfff;"| 20 |style="background:#cfcfff;"| 22 ! 0 ! NC |- || 17 | align=left|{{flagicon|CZE}} [[Karel Abraham]] |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 21 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#ffffff;"| DNS | | | |style="background:#cfcfff;"| 21 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#cfcfff;"| 21 |style="background:#efcfff;"| Ret | | | | ! 0 ! NC |- || 24 | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Toni Elías]] | | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 22 | | | | | | | | ! 0 (2){{refn|name=Total|group="N"}} ! 27th |- || 64 | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Kousuke Akiyoshi]] | | | | | | | | | | | | | | |style="background:#cfcfff;"| 19 | | | ! 0 ! NC |- | align=left|{{flagicon|MON}} [[Team LCR|CWM LCR Honda]]{{refn|name=LCR|group="N"}}<br> {{flagicon|MON}} [[LCR Honda]]{{refn|name=LCR|group="N"}} || 43 | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Jack Miller (motorcycle racer)|Jack Miller]] |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 20 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 21 ! 17 ! 19th |- | rowspan=2 align=left|{{flagicon|ESP}} [[Ángel Nieto Team|Aspar MotoGP Team]] || 50 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Eugene Laverty]] |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 18 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#dfffdf;"| 14 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#cfcfff;"| 19 |style="background:#efcfff;"| Ret ! 9 ! 22nd |- || 69 | align=left|{{flagicon|USA}} [[Nicky Hayden]] |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 11 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 12 |style="background:#cfcfff;"| 17 |style="background:#dfffdf;"| 15 |style="background:#dfffdf;"| 13 |style="background:#efcfff;"| Ret |style="background:#cfcfff;"| 16 |style="background:#cfcfff;"| 17 ! 16 ! 20th |} == Opombe == {{sklici|group="N"}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://world.honda.com/MotoGP/ Honda MotoGP] uredna spletna stran [[Kategorija:Honda|RC212V]] [[Kategorija:Vozila leta 2012]] gbcrwr9mezfodw18fxbx1euob8zxcmg Boštjan Koritnik 0 476697 6772892 6444693 2026-10-31T18:07:33Z Pv21 142817 6772892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name=Boštjan Koritnik |image= |order=[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo<br>Republike Slovenije]] |term_start=[[13. marec]] [[2020]] |term_end=[[1. junij]] [[2022]] |predecessor=[[Rudi Medved]] |successor=[[Sanja Ajanović Hovnik]] |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |party= |party_election=[[Stranka modernega centra]] |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |constituency= |premier=[[Janez Janša]]}} '''Boštjan Koritnik''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[15. junij]] [[1979]]. Trenutno je podžupan Mestne občine Ljubljana. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Boštjan Koritnik, minister za javno upravo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-01|language=sl|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041210/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/|url-status=dead}}</ref> == Življenjepis == Odraščal je v [[Litija|Litiji]], v družini mame samohranilke.<ref>{{Navedi splet|title=Onaplus - Minister Boštjan Koritnik: Za mamo sem bil opomnik na očeta, ki je odšel|url=https://onaplus.delo.si/bostjan-koritnik-za-mamo-sem-bil-opomnik-na-oceta-ki-je-odsel|website=onaplus.delo.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2005 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Kot študent je začel delovati v gospodarski redakciji časnika [[Delo]], kjer je ostal tudi po diplomi. Leta 2006 se je zaposlil v podjetju GV Založba, kjer je leta 2010 postal tudi direktor in odgovorni urednik.<ref>{{Navedi splet|title=as. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik – Pokrajine|url=http://www.pokrajine.si/people/as-bostjan-koritnik/|accessdate=2021-10-07|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2015 je postal asistent in tajnik na ljubljanski pravni fakulteti, naslednje leto pa tudi direktor Založbe Pravne fakultete ter strokovni direktor in družbenik zagonskega podjetja Audibook. Aktiven je v več združenjih, med drugim v [[Zveza društev pravnikov Slovenije|Zvezi društev pravnikov Slovenije]], Zvezi društev za gospodarsko pravo, Lions klubu Tivoli Ljubljana in Društvu za športno pravo, kjer je predsednik.<ref name=":0" /> === Politika === Leta 2020 je kot član [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] prisegel kot minister za javno upravo v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]]. Njegov ministrski mandat je sovpadal s [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije]]; Koritnik je tako predsedoval [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Svetu za promet, telekomunikacije in energetiko]], v katerem si je funkcijo delil z infrastrukturnim ministrom [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]].<ref>{{Navedi splet|title=Krepitev konkurenčnosti in dobro delovanje enotnega trga sta nujna za uspešen zeleni prehod {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-09-29-krepitev-konkurencnosti-in-dobro-delovanje-enotnega-trga-sta-nujna-za-uspesen-zeleni-prehod/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> Po lokalnih volitvah 2022 je postal nepoklicni podžupan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Podžupan Boštjan Koritnik|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/podzupani-mestne-obcine-ljubljana/podzupan-bostjan-koritnik/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2023-09-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji minister z novo službo na magistratu|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/nekdanji-minister-z-novo-sluzbo-na-magistratu/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si}}</ref> Od tega leta je tudi svetnik na [[Lista Zorana Jankovića|Listi Zorana Jankovića]].<ref>{{Navedi splet |title=Svetniški klubi |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/organizacija/mestni-svet-mol/svetniski-klubi |access-date=2026-10-31 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> Oktobra 2023 je v javnosti zaokrožila informacija, da bi lahko Koritnik v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] vnovič postal [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] in s tem nasledil Sanjo Ajanović Hovnik, ki je zaradi afere povezane s spornim razpisom odstopila s položaja. Temu naj bi bil naklonjen tudi Zoran Janković, a je premier Golob nazadnje izbral Franca Propsa.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrsko mesto se nasmiha Boštjanu Koritniku, v koaliciji glasne kritike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrsko-mesto-se-nasmiha-bostjanu-koritniku-v-koaliciji-glasne-kritike/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-18|language=sl-si}}</ref> == Nagrade == * 2019: ''Pravnik leta''; podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije * 2019: posebno priznanje [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani|rektorja Univerze v Ljubljani]] za strokovne delavce in priznanje ?? == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/ Življenjepis na strani ministrstva] {{politician-stub}} {{MzJURS}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] {{DEFAULTSORT:Koritnik, Boštjan}} mgupo2560wwlvb734f0vefqsdhyh4sz 6772907 6772892 2026-10-31T18:53:18Z MaksiKavsek 244409 +1 ktgr, np 6772907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name=Boštjan Koritnik |image= |order=[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo<br>Republike Slovenije]] |term_start=[[13. marec]] [[2020]] |term_end=[[1. junij]] [[2022]] |predecessor=[[Rudi Medved]] |successor=[[Sanja Ajanović Hovnik]] |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |party= |party_election=[[Stranka modernega centra]] |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |constituency= |premier=[[Janez Janša]]}} '''Boštjan Koritnik''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[15. junij]] [[1979]]. Trenutno je podžupan Mestne občine Ljubljana. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Boštjan Koritnik, minister za javno upravo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-01|language=sl|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022041210/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/|url-status=dead}}</ref> == Življenjepis == Odraščal je v [[Litija|Litiji]], v družini mame samohranilke.<ref>{{Navedi splet|title=Onaplus - Minister Boštjan Koritnik: Za mamo sem bil opomnik na očeta, ki je odšel|url=https://onaplus.delo.si/bostjan-koritnik-za-mamo-sem-bil-opomnik-na-oceta-ki-je-odsel|website=onaplus.delo.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2005 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Kot študent je začel delovati v gospodarski redakciji časnika [[Delo]], kjer je ostal tudi po diplomi. Leta 2006 se je zaposlil v podjetju GV Založba, kjer je leta 2010 postal tudi direktor in odgovorni urednik.<ref>{{Navedi splet|title=as. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik – Pokrajine|url=http://www.pokrajine.si/people/as-bostjan-koritnik/|accessdate=2021-10-07|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2015 je postal asistent in tajnik na ljubljanski pravni fakulteti, naslednje leto pa tudi direktor Založbe Pravne fakultete ter strokovni direktor in družbenik zagonskega podjetja Audibook. Aktiven je v več združenjih, med drugim v [[Zveza društev pravnikov Slovenije|Zvezi društev pravnikov Slovenije]], Zvezi društev za gospodarsko pravo, Lions klubu Tivoli Ljubljana in Društvu za športno pravo, kjer je predsednik.<ref name=":0" /> === Politika === Leta 2020 je kot član [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] prisegel kot minister za javno upravo v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]]. Njegov ministrski mandat je sovpadal s [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije]]; Koritnik je tako predsedoval [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Svetu za promet, telekomunikacije in energetiko]], v katerem si je funkcijo delil z infrastrukturnim ministrom [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]].<ref>{{Navedi splet|title=Krepitev konkurenčnosti in dobro delovanje enotnega trga sta nujna za uspešen zeleni prehod {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-09-29-krepitev-konkurencnosti-in-dobro-delovanje-enotnega-trga-sta-nujna-za-uspesen-zeleni-prehod/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> Po lokalnih volitvah 2022 je postal nepoklicni podžupan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Podžupan Boštjan Koritnik|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/podzupani-mestne-obcine-ljubljana/podzupan-bostjan-koritnik/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2023-09-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji minister z novo službo na magistratu|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/nekdanji-minister-z-novo-sluzbo-na-magistratu/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si}}</ref> Od tega leta je tudi svetnik na [[Lista Zorana Jankovića|Listi Zorana Jankovića]].<ref>{{Navedi splet |title=Svetniški klubi |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/organizacija/mestni-svet-mol/svetniski-klubi |access-date=2026-10-31 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> Oktobra 2023 je v javnosti zaokrožila informacija, da bi lahko Koritnik v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] vnovič postal [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] in s tem nasledil [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanjo Ajanović Hovnik]], ki je zaradi afere povezane s spornim razpisom odstopila s položaja. Temu naj bi bil naklonjen tudi [[Zoran Janković]], a je premier [[Robert Golob]] nazadnje izbral [[Franc Props|Franca Propsa]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrsko mesto se nasmiha Boštjanu Koritniku, v koaliciji glasne kritike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrsko-mesto-se-nasmiha-bostjanu-koritniku-v-koaliciji-glasne-kritike/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-18|language=sl-si}}</ref> == Nagrade == * 2019: ''Pravnik leta''; podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije * 2019: posebno priznanje [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani|rektorja Univerze v Ljubljani]] za strokovne delavce in priznanje ?? == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/ Življenjepis na strani ministrstva] {{politician-stub}} {{MzJURS}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] {{DEFAULTSORT:Koritnik, Boštjan}} [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] 2370jwylv0e6npg5ioj11yt1wzatrmq Mladen Uhlik 0 476725 6772904 6675139 2026-10-31T18:44:07Z ~2026-58014-07 268206 /* Življenje */ 6772904 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov|mesec=december 2023}}{{Infopolje oseba}} '''Mladen Uhlik''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[Rusistika|rusist]], slavist in pedagog, * [[8. maj]] [[1977]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje == Uhlik se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je preživel nekaj prvih let svojega življenja. Po selitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vpisal na [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], nato pa študiral ruščino in francoščino na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] in leta 2003 diplomiral. Sprva je poučeval na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]]. Leta 2010 je bil na Filozofski fakulteti izvoljen v naziv asistenta za ruski jezik. Leta 2014 je na Fakulteti za podiplomski humanistični študij ([[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] doktoriral z disertacijo ''Začetki družbenostnega jezikoslovja v Sovjetski zvezi'' ''(1920–1930)'' pod mentorstvom [[Patrick Sériot|Patricka Sériota]] (Univerza v Lozani, Švica) in [[Aleksandra Derganc|Aleksandre Derganc]] (Univerza v Ljubljani, Slovenija). Leta 2015 je postal docent za ruski jezik, leta 2022 pa izredni profesor. == Delo == Mladen Uhlik je zaposlen na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slavistiko]] [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Je vodja Katedre za ruski jezik. Raziskovalno se ukvarja z rusko slovnico s kontrastivnega vidika – osredotoča se torej na posebnosti, ki se kažejo v sopostavljanju [[Ruščina|ruskega]] in slovenskega jezika. Poglablja se predvsem v rusko morfologijo in skladnjo. Izsledke objavlja v domačih in tujih jezikoslovnih revijah. Uhlik je glavni urednik revije ''Russian linguistics'' (Springer) in član uredništva referenčne slavistične enciklopedije ''Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics'' (Brill) ter uredniških odborov mednarodnih revij in zbornikov ''Philological Studies'' (''Filološki zapiski''), ''Književni jezik'', ''Rhema''/''Rema, Wiener Slawistischer Almanach'' in ''Vestnik Moskovskogo universiteta'': ''naučnyj žurnal. Serija 9, Filologija''. Študentom rusistike predava predmete, vezane na sodobni ruski knjižni jezik in rusko jezikoslovje: * Struktura ruskega jezika: fonetika in fonologija * Struktura ruskega jezika: morfologija samostalnika * Struktura ruskega jezika: morfologija glagola * Struktura ruskega jezika: sintaksa * Izbrana poglavja iz ruskega jezikoslovja * Jezikoslovni seminar (prvostopenjski) * Magistrski seminar (drugostopenjski) * Uvod v osnove ukrajinščine V študijskem letu 2019/2020 je deloval kot gostujoči predavatelj na [[Univerza v Gradcu|Univerzi Karla Franca]] v Gradcu. Večkrat je kot vabljeni predavatelj predaval na naslednjih ustanovah: [[Državna univerza v Moskvi|Moskovska državna univerza]], [[Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti]], [[Norveška arktična univerza v Tromsøju]] (UiT), [[Univerza v Sarajevu]], [[Univerza v Tübingenu]], Humanistična fakuleteta Univerze [[Vysšaja škola èkonomiki]]. Od leta 2023 je predsednik mednarodnega Slovenskega slavističnega komiteja. Leta 2025 je postal član Mednarodne komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov, ki deluje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. == Izbrana bibliografija == * Mladen UHLIK, 2018: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi. ''Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede'', okt.-dec. 2018, letn. 66, št. 4, str. 403-419. * Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2018: Da-predloženija pri glagolah želanija i pobuždenija v slovenskom jazyke. ''Voprosy jazykoznanija'', 2018, št. 5, str. 87-113. * Mladen UHLIK, 2016: Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini. ''Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša'', 2016, 22, [št.] 2, str. 45-59. * Mladen UHLIK, 2018: Ob osobennostjah dativno-predikativnyh konstrukcij v slovenskom jazyke. ''Russkij jazyk za rubežom'', 2018, no. 5, str. 51-56. *Èkaterina Vladimirovna RAKHILINA, Mladen UHLIK, 2021. Construction grammar and Slavic. ''Encyclopedia of Slavic languages and linguistics online''. <nowiki>https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopedia-of-slavic-languages-and-linguistics-online/construction-grammar-and-slavic-COM_032441</nowiki>. *Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2022: ''Rusko-slovenska skladnja: propozicijska in medpropozicijska razmerja''. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/340 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Uhlik, Mladen}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski rusisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] lc6bpdqeyj0wgbswym1vdu7sy0zapc6 Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja 0 477129 6773108 6427701 2026-11-01T10:29:09Z G-Cup 10746 /* Prejemniki nagrade */ 6773108 wikitext text/x-wiki '''Nagrada in priznanja Izidorja Cankarja''' so [[Slovenija|slovenske]] nagrade na področju [[Umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]], ki jih Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podeljuje od leta [[1999]] na vsaki dve leti, 22. aprila, na rojstni dan [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. Podeljuje se '''nagrade''' za življenjsko delo in '''priznanja''', poleg teh pa od leta 2007 '''častna priznanja'''. '''Posebno priznanje''' so podelili le leta 2003. == Prejemniki nagrade == {| class="wikitable sortable" style="font-size:88%" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Nagrajenci !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- |'''1999''' |[[Špelca Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]] |[[Narodna galerija v Ljubljani]], [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] |za delo na področju umetnostne zgodovine |- |'''2001''' |[[Emilijan Cevc]] |ZRC SAZU |za delo na področju raziskav umetnostne zgodovine |- |'''2001''' |[[Nace Šumi]] |Oddelek za umetnostno zgodovino FF, Dekanat FF, Znanstveni inštitut |za delo na področju umetnostne zgodovine in konservatorstva; za vlogo pedagoga, za ustanovitev in vodenje Znanstvenega inštituta |- |'''2003''' |[[Sergej Vrišer]] |[[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino FF]] |preučevalec slovenskega baroka |- |'''2005''' |[[Janez Höfler]] |[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] |za zasluge pri pedagoškem delu na oddelku za umetnostno zgodovino FF v Ljubljani in oblikovanju mlajše generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, za promocijo slovenske umetnostne dediščine in umetnostne zgodovine v mednarodnem prostoru ter za izjemen znanstveni opus, v katerem se je enakomerno posvečal tako slovenski kot srednjeevropski in italijanski umetnosti |- |'''2007''' |[[Stane Bernik]] |[[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] |za raziskovalno in pedagoško delo na področju novejšega urbanizma, arhitekture in oblikovanja kot tudi za uredniško delo pri revijah ''Sinteza'' in ''Zbornik za umetnostno zgodovino'' |- |'''2009''' |[[Tomaž Brejc]] |[[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] |za izjemno raziskovalno delo na področju umetnostne zgodovine |- |'''2009''' |[[Lojze Gostiša]] | |za raziskovalno in organizacijsko delo na področju umetnostne zgodovine |- |'''2011''' |[[Mirko Kambič]] | |za več kot štiridesetletno proučevanje in predstavljanje slovenske in svetovne fotografije |- |'''2013''' |[[Ivan Stopar]] |ZVKDS, OE Celje |za izjemen prispevek na področju kastelologije |- |'''2015''' |[[Jure Mikuž]] | |za izjemen prispevek k metodologiji umetnostnozgodovinskega raziskovanja na Slovenskem |- |'''2017''' |[[Damjan Prelovšek]] |Znanstveni inštitut ZRC SAZU |za izjemen prispevek na področju raziskovanja slovenske arhitekture, zlasti arhitekture [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] |- |'''2019''' |[[Ferdinand Šerbelj]] |Narodna galerija |za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva |- |'''2021''' |[[Ana Lavrič]] |Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]] |za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem |- |'''2023''' |[[Blaž Resman]] |Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]] |za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem |- |'''2025''' |[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)|Andrej Smrekar]] |Narodna galerija |Za zasluge pri raziskavah in promociji dediščine v Sloveniji in mednarodnem prostoru, za pripravo razstav vKostanjevici in Narodni galeriji v Ljubljani |} == Prejemniki priznanja == {| class="wikitable sortable" style="font-size:88%" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Nagrajenci !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- |'''1999''' |[[Breda Ilich Klančnik]] | |za muzejskogalerijsko delo na področju umetnostne zgodovine |- |'''1999''' |[[Andreja Žigon]] | |za uredniško delo na področju umetnostne zgodovine |- |'''2001''' |[[Janez Balažic]] | | |- |'''2001''' |[[Tatjana Wolf Bellotto]] | | |- |'''2003''' |[[Ana Lavrič]] | |za kritično izdajo Dolničarjeve Zgodovine ljubljanske stolne cerkve s transkripcijo, prevodom in spremno študijo |- |'''2005''' |[[Barbara Borčič]] |direktorica [[SCCA-Ljubljana|Zavoda SCCA-Ljubljana]] | |- |'''2005''' |[[Barbara Murovec]] |Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]] | |- |'''2005''' |[[Nina Pirnat Spahić]] |vodja galerijskega programa [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] | |- |'''2007''' |Mateja Breščak, Andrej Hirci, [[Matej Klemenčič]], Barbara Murovec, Ivo Nemec, Tamara Trček Pečak |Trček Pečar, Breščak, Hirci ([[Narodna galerija v Ljubljani]]), Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino FF), Murovec (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]]), Nemec (Restavratorski center ZVKDS) |za uspešno izveden projekt Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem |- |'''2007''' |Jana Intihar Ferjan |[[Moderna galerija v Ljubljani]] |za biografsko in bibliografsko delo na področju novejše slovenske umetnosti |- |'''2007''' |Blaž Resman | |za raziskovalno delo na področju baročnega kiparstva in arhitekture, predvsem pa za monografijo ''Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem'' |- |'''2009''' |[[Janez Balažic]] |[[Pokrajinski muzej Murska Sobota]] |za razstavni projekt Umetnine iz Prekmurja: od romanike do modernizma |- |'''2009''' |Metoda Kemperl |[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteta]] in [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]] v Ljubljani |za raziskovalno delo na področju baročne umetnosti, predvsem za znanstveno monografijo ''Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem'' in za razstavni projekt Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem (1786-1849) |- |'''2009''' |Helena Seražin |Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]], [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem]] |za znanstvene monografije ''Arhitekt Giorgio Massari (1687-1766): sakralna arhitektura na Goriškem, v Furlaniji, Istri in Dalmaciji, Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja'' in ''Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija'' |- |'''2011''' |Mija Oter Gorenčič | |za monografijo ''Deformis formositas ac formosa deformitas. Samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji'' |- |'''2011''' |Bojana Piškur | |za zasnovo, organizacijo in izvedbo razstave Vse to je film! Eksperimentalni film v Jugoslaviji med 1951 in 1991 v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji v Ljubljani]] |- |'''2011''' |Breda Ilich Klančnik, Gojko Zupan | |za celostno predstavitev slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] s poudarkom na Mušičevem letu 2009 |- |'''2013''' |[[Igor Sapač]] | |za raziskovalno delo in prispevek k ohranjanju slovenske grajske dediščine |- |'''2013''' |Blaž Resman, Helena Seražin |Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta [[ZRC SAZU]] |Resman (za uredništvo celotne serije), Seražin (za souredništvo prvih treh zvezkov ''Umetnostne topografi je Slovenije'') |- |'''2013''' |[[Marjeta Ciglenečki]], Polona Vidmar, [[Janez Höfler]] |Na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] ter v organizaciji [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofske fakultete UM]] in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva ter pod pokroviteljstvom Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino (CIHA) |za organizacijo in izvedbo mednarodnega projekta Umetnost okrog 1400 |- |'''2015''' |[[Tine Germ]] |[[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino FF]] |za prispevek k strokovnemu spoznavanju ikonografi je in njenemu posredovanju zainteresirani javnosti |- |'''2015''' |[[Matej Klemenčič]] |[[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino FF]] |za monografijo ''Francesco Robba (1698–1757). Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani'' |- |'''2017''' |Primož Lampič | |za monografijo ''Svetloba kot barva. Obarvana in barvna fotografija ter barvni tisk na Slovenskem od začetkov do leta 1945'' |- |'''2017''' |[[Jožef Muhovič|Jože Muhovič]] | |za ''Leksikon likovne teorije'' |- |'''2017''' |[[Igor Sapač]], Franci Lazarini | |za monografijo ''Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem'' |- |'''2019''' |urednika Franci Lazarini in Miha Preinfalk ter avtorji Matjaž Grahornik, Žiga Oman, [[Igor Sapač]], Polona Vidmar, Andrej Hozjan, Primož Predan, Tina Košak, Lilijana Urlep, Valentina Bevc Varl, Mihela Kajzer Cafnik, Andrej Magdič, Eva Sapač | |za monografijo ''Dvorec Betnava'' |- |'''2019''' |urednik Luka Vidmar in avtorji Mija Oter Gorenčič, Metoda Kemperl, Gašper Cerkovnik, Katra Meke, [[Matej Klemenčič]], Martina Malešič, mag. Nataša Polajnar Frelih, Ines Babnik, Magda Miklavčič Pintarič, Ana Pokrajac Iskra, Irena Žmuc, Bernarda Županek, [[Aleš Maver]], [[Marjeta Šašel Kos]], Metoda Kokole, [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]], Janez Weiss, [[Matija Ogrin]], Blaž Zabel, [[Lilijana Žnidaršič Golec]] | |za monografijo ''Križanke'' |- |'''2021''' |[[Nataša Golob]] | |za monografijo ''Prvo stoletje Oddelka za umetnostno zgodovino'' |- |'''2021''' |urednika in avtorji | |za monografijo ''Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941)'' |- |'''2023''' |Katra Meke | |za razstavni projekt Fortunat Bergant (1721–1769) |- |'''2023''' |[[Matej Klemenčič]], Enrico Lucchese | |za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650–1750) ter uredništvo istoimenske znanstvene monografije |- |'''2023''' |Oddelek dokumentacija – arhiv [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderne galerije]] in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina, Teja Merhar | |za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem |} == Prejemniki posebnega priznanja == {| class="wikitable sortable" style="font-size:88%" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Nagrajenci !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- |'''2003''' |Neva Štembergar | |za oblikovanje društvenih gradiv, gradiv za Moderno galerijo, bienale industrijskega oblikovanja |} == Prejemniki častnega priznanja == {| class="wikitable sortable" style="font-size:88%" !style="width: 10px;" |Leto !style="width: 250px;" |Nagrajenci !style="width: 250px;" |Ustanova !style="width: 250px;" |Delo |- |'''2007''' |Inge Pfleiderer Malačič ''posthumno'' | |za vrhunske prevode slovenskih umetnostnozgodovinskih besedil v nemški jezik |- |'''2009''' |colspan=3 style="text-align: center;" |{{grey|''ni bilo podeljeno''}} |- |'''2011''' |Milena Kožuh |[[Šubičeva gimnazija Ljubljana|Šubičeva gimnazija v Ljubljani]], [[Univerza za tretje življenjsko obdobje|Univerza za tretjo življenjsko obdobje]] |za dolgoletno pedagoško delo in popularizacijo likovne umetnosti |- |'''2013''' |Nuša Lapajne | |za donacijo več umetniških del svojega očeta [[Tone Lapajne|Toneta Lapajneta]], slikarja [[Lojze Špacapan|Lojzeta Spazzapana]] [[Narodna Galerija Ljubljana|Narodni galeriji (Ljubljana)]] in Pilonovi galeriji v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] |- |'''2015''' |Anton Toni Biloslav | |za uspešno vodenje Obalnih galerij, Forme vive v Portorožu, Piranskih dni arhitekture, Galerije A+A v Madridu in Benetkah ter sooblikovanje Zbirke sodobne umetnosti |- |'''2017''' |colspan=3 style="text-align: center;" |{{grey|''ni bilo podeljeno''}} |- |'''2019''' |[[Salvator Žitko]] | |za temeljni doprinos k preučevanju kulturne dediščine [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]] |- |'''2021''' |Alenka Klemenc | |za prispevek k strokovni leksiki, za prevajalsko delo in za sodelovanje z institucijami in posamezniki |- |'''2023''' |colspan=3 style="text-align: center;" |{{grey|''ni bilo podeljeno''}} |} == Viri == '''Nagrajenci''' * [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_35/21_KRONIKA.pdf PRVA PODELITEV NAGRADE IN PRIZNANJ IZIDORJA CANKARJA 22. aprila 1999 v Moderni galeriji v Ljubljani]. ''suzd.si'' * Štrajher, Mojca. [https://www.dnevnik.si/51018 Zadnji žvižg odhodu vlaka za dvorec Dornava]. ''dnevnik.si''. 21. maj 2003 * [https://www.dnevnik.si/122497 Nagrada Izidorja Cankarja za življenjsko delo Janezu Hoeflerju]. ''dnevnik.si''. 22. april 2005 * [http://www.suzd.si/243-drustvo/nagrade-in-priznanja-izidorja-cankarja Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja 2017]. ''suzd.si'' * [http://www.suzd.si/214-drustvo/1566-nagrada-in-priznanja-izidorja-cankarja-2019 Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja]. ''suzd.si'' (v letu 2019) * [http://www.suzd.si/nagrade?showall=&start=12 Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja]. ''suzd.si'' (Imena nagrajencev in obrazložitve 1999–2021) * [http://www.suzd.si/214-drustvo/1619-podelitev-nagrade-in-priznanj-izidorja-cankarja-2 Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja]. 9. april 2023. ''suzd.si'' == Glej tudi == * [[Steletova nagrada]] * [[Nagrada Mirka Šubica]] * [[Valvasorjeva nagrada]] == Zunanje povezave == * [http://www.suzd.si/images/stories/doc/Pravilnik%20nagrade.pdf Pravilnik o podelitvi nagrad, priznanj in častnih priznanj Izidorja Cankarja]. 10. november 2006 [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1999]] [[Kategorija:Izidor Cankar]] 6kla1ph0i5ktrhuv0afgnmbw1z6gabe Krimski Tatari 0 477923 6772935 6732046 2026-10-31T19:20:24Z TadejM 738 --archive.today 6772935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Krimski Tatari <br> Идел-Урал татарлары | native_name = {{lang|crh|{{lang|crh-Latn|qırımtatarlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымтатарлар}}}} {{-}} {{small|{{lang|crh-Latn|qırımlılar}}, {{lang|crh|{{lang|crh-Cyrl|къырымлылар}}}}}} |image = [[Slika: Flag of the Crimean Tatar people.svg |250px]] |pop = | region1 = [[slika:Flag of the Crimean Tatar people.svg|24px]] Krim |pop1 = 246.073 |ref1 = <ref>{{navedi splet |url=http://en.krymedia.ru/nationality/3373760-Only-33-of-Crimeans-Mention-Ukrainian-as-Their-Native-Language |title=Archived copy |accessdate=2016-01-07 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kasparov.ru/material.php?id=552E31B8AFC23|title=Катастрофический фактор|author=|date=|website=kasparov.ru|accessdate=27 March 2018|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304075845/http://www.kasparov.ru/material.php?id=552E31B8AFC23|url-status=dead}}</ref><ref name="eurasianstudies.wordpress.com">{{navedi splet |url=https://eurasianstudies.wordpress.com/2015/03/19/russian-census-of-crimea-nationality-results/ |title=Archived copy |accessdate=2015-04-20 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150427124650/https://eurasianstudies.wordpress.com/2015/03/19/russian-census-of-crimea-nationality-results/ |archivedate=27 April 2015 |df=dmy-all }}</ref> | region2 = {{flag|Uzbekistan}} | pop2 = 239.000 | ref2 = <ref>{{Navedi splet |url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2638328 |title=Big Russian Encyclopedia - Crimean Tatars |accessdate=2020-04-19 |archive-date=2020-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200307210725/https://bigenc.ru/ethnology/text/2638328 |url-status=dead }}</ref> | region3 = {{flag|Turčija}} | pop3 = {{small|ni natančnih podatkov. Po različnih ocenah vsaj}} 150.000 {{small|do}} 6.000.000 | ref3 = <ref>Popis prebivalstva v Turčiji ne vključuje podatka o narodnosti. Vemo, da je vsaj 6 milijonov Turkov potomcev Krimskih Tatarov, ki so emigrirali s Krima in širše regije severnega Črnega morja po 1783, ko je bil Krimski kanat priključen Ruskemu carstvu. Ni pa znano, koliko se jih dejansko še opredeljuje za Krimske Tatare.</ref><ref name="iccrimea.org">{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/scholarly/jankowski.html|title=Crimean Tatars and Noghais in Turkey|publisher=|accessdate=2020-04-19|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107024320/http://www.iccrimea.org/scholarly/jankowski.html|url-status=dead}}</ref> | region4 = {{Flag|Ukrajina}} | pop4 = 30.000–60.000 {{small|(vključno Krim)}} | ref4 = | region5 = {{flag|Romunija}} | pop5 = 24.137 | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://mimmc.ro/info_util/formulare_1294/ |title=Recensamant Romania 2002 |accessdate=5 August 2007 |year=2002 |work=Agentia Nationala pentru Intreprinderi Mici si Mijlocii |language=Ro |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070513211550/http://mimmc.ro/info_util/formulare_1294/ |archivedate=13 May 2007 |df=dmy }}</ref> | region6 = {{Flag|Rusija}} | pop6 = 2.449 | ref6 = <ref>[http://www.perepis-2010.ru/results_of_the_census/tab5.xls Russian Census 2010: Population by ethnicity] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120424113952/http://www.perepis-2010.ru/results_of_the_census/tab5.xls |date=24 April 2012 }} {{in lang|ru}}</ref> | region7 = {{Flag|Bolgarija}} | pop7 = 1.803 | ref7 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.nsi.bg/Census_e/Census_e.htm|title=Bulgaria Population census 2001|publisher=}}</ref> | region8 = {{Flag|Kazahstan}} | pop8 = 1.532 | ref8 = <ref>{{in lang|ru}} [http://www.stat.kz/p_perepis/Pages/default.aspx Агентство Республики Казахстан по статистике. Перепись 2009.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120501091537/http://www.stat.kz/p_perepis/Pages/default.aspx |date=1 May 2012 }} ([http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar Национальный состав населения] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511000000/http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |date=11 May 2011 }}.rar)</ref> | region9 = {{flagcountry|Združene države Amerike}} | pop9 = 7.000 | languages = krimska tatarščina, [[turščina]], [[ruščina]], [[ukrajinščina]] | religions = [[islam|sunitski islam]] | related = Tatari v Romuniji, Nogajci }} '''Krimski Tatari''' ({{Jezik-crh|qırımtatarlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымтатарлар}}) ali '''Krimci''' ({{lang|crh-Latn|qırımlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымлар}}) so [[Turki|turška]] [[etnična skupina]] in [[narod]], ki so staroselci [[Krim (polotok)|Krima]]. Oblikovanje Krimskih Tatarov se je zgodilo med 13. in 17. stoletjem, predvsem od Kumanov, ki so se na Krimu pojavili v 10. stoletju, z močnim prispevkom vseh ljudstev, ki so kadarkoli poseljevali Krim.<ref>{{navedi splet|url=https://ana-yurt.com/qrt/istoriya-etnogeneza-krymskih-tatar|title=История этногенеза крымских татар {{!}} Ана юрт|website=ana-yurt.com|access-date=2019-12-18}}</ref> Krimski Tatari so od leta 2014 uradno priznani kot staroselci Ukrajine<ref>[https://dt.ua/POLITICS/rada-viznala-krimskih-tatar-korinnim-narodom-u-skladi-ukrayini-140021_.html Verkhovna Rada recognized Crimean Tatars indigenous people of Ukraine (Рада визнала кримських татар корінним народом у складі України)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191128040012/https://dt.ua/POLITICS/rada-viznala-krimskih-tatar-korinnim-narodom-u-skladi-ukrayini-140021_.html |date=2019-11-28 }}. Mirror Weekly. 20 March 2014</ref> Ruska federacija jih opredeljuje kot 'staroselce', ki je nasprotna 'narodni manjšini'.<ref>{{navedi knjigo |last= Евстигнеев (Evstigneev) |first= Ю. А. (Yuri A.) |title= Россия: коренные народы и зарубежные диаспоры (краткий этно-исторический справочник) - lit. "Russia: indigenous peoples and foreign diasporas (a brief ethno-historical reference)" |publisher= Litres |location= Saint Petersburg |year= 2008 |language= ru |ISBN= 9785457236653 |url= https://books.google.ru/books?id=tlRoMgCpmP4C&pg=PT271#v=onepage&q=крымские%20татары&f=false |access-date=4 March 2020}}</ref> Krimski Tatari so predstavljali večino prebivalstva Krima od časa etnogeneze do sredine 19. stoletja in največ etničnega prebivalstva do konca 19. stoletja<ref>{{navedi splet |last= Illarionov |first=A. |title= The ethnic composition of Crimea during three centuries |publisher= Institute of Economical Analysis |location= Moscow, R.F. |year=2014 |language= ru |url= http://aillarionov.livejournal.com/607335.html |url-status= dead |archiveurl= https://web.archive.org/web/20140305162246/http://aillarionov.livejournal.com/607335.html |archive-date=5 March 2014 |df=dmy-all }}</ref>. Skoraj takoj po ponovnem prevzemu Krima s silami osi je maja 1944, je Državni odbor za obrambo ZSSR odredil izgon vseh Krimskih Tatarov iz Krima, vključno z družinami, ki so služili v sovjetski vojski. Deportiranci so bili z vlaki in tovornjaki prepeljani v osrednjo Azijo, predvsem v Uzbekistan. Od leta 1967 je bilo nekaterim dovoljeno se vrniti, leta 1989 pa je Vrhovni svet Sovjetske zveze odvzel Krimske Tatare iz njihove domovine kot nehumane in brezpravne. Danes Krimski Tatari predstavljajo približno 12 % prebivalstva Krima. V Turčiji in Uzbekistanu ostaja velika diaspora. Krimski Tatari so od leta 1991 člani Unrepresented Nations and Peoples Organization (UNPO) (Organizacije za nezastopane narode in ljudstva) <ref>{{navedi splet|url=https://unpo.org/members/7871|title=UNPO: Crimean Tatars|website=unpo.org|access-date=2019-04-25}}</ref>. == Porazdelitev == V ukrajinskem popisu leta 2001 se je 248.200 ukrajinskih državljanov opredelilo za Krimske Tatare, od tega 98 % (ali približno 243.400), ki so živeli v [[Avtonomna republika Krim |Avtonomni republiki Krim]] <ref>{{navedi splet |url=http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/Crimea/ |title=About number and composition population of AUTONOMOUS REPUBLIC OF CRIMEA by data All-Ukrainian population census' |work=Ukrainian Census (2001) |publisher=State Statistics Committee of Ukraine |accessdate=20 November 2013}}</ref>. Dodatnih 1800 (ali približno 0,7 %) živi v mestu [[Sevastopol]], tudi na Krimskem polotoku, vendar zunaj meja avtonomne republike. Približno 150.000 jih je v izgnanstvu v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], predvsem v [[Uzbekistan]]u. Uradno število Krimskih Tatarov v Turčiji je 150.000, nekateri aktivisti pa ocenjujejo, da je ta številka kar 6 milijonov. Aktivisti so to število dosegli tako, da so v Turčijo pripeljali milijon tatarskih priseljencev in to številko pomnožili s stopnjo rojstev v obdobju zadnjih sto let. Krimski Tatari v Turčiji večinoma živijo v provinci Eskişehir, potomci tistih, ki so se izselili v poznem 18., 19. in začetku 20. stoletja. V [[Dobrudža|Dobrudži]], regiji Romunije in [[Bolgarija|Bolgarije]] živi več kot 27.000 Lrimskih Tatarov, večina v [[Romunija|Romuniji]] in približno 3.000 na bolgarski strani meje. == Sub-etnične skupine == [[File:Крымские татары. Мулла.jpg|right|thumb|upright=0.87| Krimski Tatari in [[Mula (naziv)|mule]] c. 1862]] Krimski Tatari so razdeljeni na tri podetnične skupine: * Taci (da jih ne bi zamenjali z iranskim Tat ljudstvom, ki živijo na območju [[Kavkaz]]a), ki so pred letom 1944 naselili [[Krimsko gorovje]], so večinoma Kumani, Grki, Goti in drugi ljudje, saj so Tace na Krimu imenovali tudi helenski Urumi (Grki so se naselili na Krimu), ki jih je cesarska Rusija deportirala na območje Mariupolja; * Jalibojli, ki so živeli na južni obali polotoka;<ref name=eohou>[http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?Z21ID=&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Krimski_Tatari Crimean Tatars (КРИМСЬКІ ТАТАРИ)]. Encyclopedia of History of Ukraine.</ref> * Noğaji (ne zamenjujemo jih s sorodnimi [[Nogajci]], ki zdaj živijo na jugu Rusije) - nekdanji prebivalci Krimske stepe. Zgodovinarji domnevajo, da so bili prebivalci gorskih delov Krima, ki ležijo v osrednjem in južnem delu (Taci) in tistih na južni obali Krima (Jalıbojli), neposredni potomci pontskih Grkov, Armencev, Skitov, Ostrogotov (krimskih Gotov) in Kipčaki skupaj s Kumami, najnovejši prebivalci severne stepe pa predstavljajo potomce črnomorske Nogajske horde, nominalne podložnike krimskega kana.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iccrimea.org/scholarly/bwilliams.html |title=The Crimean Tatars: The Diaspora Experience and the Forging of a Nation |publisher=Iccrimea.org |date=1944-05-18 |accessdate=2012-10-24 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716194156/http://www.iccrimea.org/scholarly/bwilliams.html |url-status=dead }}</ref><ref>Khodarkovsky – Russia's Steppe Frontier p. 11</ref> V veliki meri se domneva, da je proces tatarizacije, ki se je večinoma dogajal v 16. stoletju, prinesel občutek kulturne enotnosti z mešanjem Grkov, Armencev, Italijanov in osmanskih Turkov južne obale, Gotov v osrednjih gorah in turško govorečih Kipčakov in Kumanov v stepi in oblikovanju etnične skupine Krimskih Tatarov <ref>Williams, BG. The Crimean Tatars: The Diaspora Experience and the Forging of a Nation. Pgs 7–23. {{ISBN|90-04-12122-6}}</ref>. Vendar kumanski jezik velja za neposrednega prednika sedanjega jezika Krimskih Tatarov z možnimi vključitvami drugih jezikov, kot je krimska gotika. Druga teorija kaže, da Krimski Tatari izvirajo iz valov starodavnih ljudi, Skitov, Grkov, Gotov, Italijanov in Armencev. Ko je Zlata horda napadla Krim v 1230-ih, so se nato pomešali s prebivalstvom, ki se je od 7. stoletja naseljevalo v vzhodni Evropi, vključno s Krimom: Tatari, pa tudi Mongoli in druge turške skupine (Hazari, Pečenegi, Kumani in Kipčaki), kot starodavni. Mongolsko osvajanje Kipčakov je privedlo do združitve družbe z mongolskim vladajočim razredom nad prebivalci kipčaškega jezika, ki je bil znan kot tatarski in je sčasoma absorbiral druge etnične pripadnosti na krimskem polotoku, kot so Armenci, Italijani, Grki in Goti, da bi oblikovali sodobne Krimske Tatare; do sovjetske deportacije so se krimski Tatari še vedno razlikovali med tatarskimi Kipčaki, Nogajci in "Tat", potomci tatariziranih Gotov in drugih turkificiranih ljudstev.<ref>Williams, Brian Glyn. 2001. “The Ethnogenesis of the Crimean Tatars. An Historical Reinterpretation”. Journal of the Royal Asiatic Society 11 (3). Cambridge University Press: 329–48. https://www.jstor.org/stable/25188176.</ref> Goti, Cigani in Grki naj bi bili tudi predniki Tatarov na Krimski obali, medtem ko so bili 'mešani hribovski Tatari' in nazadnje 'Aziati', stepski Tatari <ref name="Ripley1899">{{navedi knjigo|author=William Zebina Ripley|title=The Races of Europe: A Sociological Study (Lowell Institute Lectures)|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.233976|quote=crimean tatar language.|year=1899|publisher=D. Appleton and Company|pages=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.233976/page/n526 420]–}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Krima}} === Izvor === Krim je v svoji zgodovini doživel številne selitvene in osvajalske narode. Turški [[Kipčaki]] so na Krimu sledili Tavrom, Grkom, [[Goti|Gotom]], [[Huni|Hunom]], [[Sarmati]]jcem in [[Skiti|Skitom]]. [[Mongoli]], ki so vdrli v ruske kneževine pod [[Batu kan]]om, so v svoje sile v 1240-ih vključili Kipčake južno ukrajinskih ravnic. Ta amalgam Mongolov in Kipčkakov, ki so postopoma prešli na islam, je postal znan kot Tatari. Krimski Tatari in sosednje stepe so še naprej prevladovali celo po padcu mongolske vladavine v 1300-ih. Osvoboditev Rusije izpod Zlate horde leta 1480 tudi ni mogla končati njihove moči in do takrat je tatarska rodbina Geraja na Krimu in sosednjem ozemlju že ustanovila neodvisni [[Krimski kanat]]. Od takrat se je na Krimskem polotoku začelo in nadaljevalo oblikovanje krimsko-tatarskega ljudstva, kar se je nadaljevalo od 13. do 18. stoletja, predvsem iz Kumanov, z močnimi prispevki vseh ljudstev, ki so kdaj koli naselili Krim.<ref>{{navedi knjigo |url= https://books.google.com/books?id=xabnCwAAQBAJ&pg=PR12 |title= The Crimean Tatars: From Soviet Genocide to Putin's Conquest |author=Brian Glyn Williams |page= xi-xii |year= 2015 |publisher=Oxford University Press}}</ref> === Krimski kanat === {{glavni|Krimski kanat}} [[File:Eupatoria 04-14 img12 Juma Jami Mosque.jpg|thumb|left|Juma-Jami mošeja, Jevpatoria]] [[File:Szigetvar 1566.jpg|thumb|''Osmanski pohod na Ogrskem'' leta 1566, Krimski Tatari kot prednja zaščita, miniatura v perzijskem slogu]] Krimski Tatari so se pojavili kot narod v času Krimskega kanata, osmanske vazalne države v 15. do 18. stoletju in enega velikih središč trgovine s sužnji Osmanskega cesarstva <ref>[https://book.ivran.ru/f/osmanskij-mir-i-osmanistika-2010.pdf Крымское ханство: вассалитет или независимость? // Османский мир и османистика. Сборник статей к 100-летию со дня рождения А.С. Тверитиновой (1910-1973)] М., 2010. С. 288-298</ref>. Turško govoreče prebivalstvo Krima je islam večinoma sprejelo že v 14. stoletju po spreobrnitvi [[Uzbeg kan]]a iz Zlate horde. V času prve ruske invazije na Krim leta 1736 so bili kanovi arhivi in knjižnice znani po islamskem svetu, pod kanom Kirim-Gerajem pa je bilo mesto Akmescit (sodobni Simferopol) obdarjeno z vodovodom, kanalizacijo in gledališčem, v katerem je [[Molière]] upodabljal v francoščini, medtem ko se pristanišče Gözleve (sodobna Jevpatorija) primerja z Rotterdamom, [[Bahčisaraj]] pa je bil opisan kot najčistejše in najbolj zeleno mesto v Evropi <ref name="Rayfield, Donald p 15">Rayfield, Donald, 2014: "Dormant claims", ''Times Literary Supplement'', 9 May 2014 p 15</ref>. Glavno prebivalstvo Krimskega kanata so bili Krimski Tatari, skupaj z njimi pa so živele pomembne skupnosti Karaitov, Italijanov, Armencev, Grkov, Črnjakov in Ciganov. V začetku 16. stoletja, pod vladavino krimskih kanov, je prišel del Nogajcev (Mangic), ki so pohajkovali zunaj Krimskega polotoka, in se selijo tja v obdobjih suše in stradanja. Večina prebivalstva je v 16. stoletju sprejela islam, del prebivalstva so bili pravoslavni, monoteisti in Judje. Obstajale so majhne katoliške skupnosti. Krimsko-tatarsko prebivalstvo Krimskega polotoka je bilo delno oproščeno davkov. Grki so plačevali ''dzhiziya'', Italijani so bili v privilegiranem položaju zaradi delnih davčnih olajšav med vladavino [[Mengli I. Geraj |Mengli Geraja I.]]. Do 18. stoletja je imel Krimski kanat približno 500 tisoč prebivalcev. Krimski Tatari so bili do začetka 18. stoletja znani po pogostih, v nekaterih obdobjih skoraj vsakoletnih uničujočih vpadih v Ukrajino in Rusijo.<ref>Orest Subtelny (2000). "''[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/105 Ukraine: A History]''". University of Toronto Press. pp. 105–106.</ref> Krimski kanat je dolgo, vse do poznega 18. stoletja, ohranjal obsežno trgovino s sužnji z Osmanskim cesarstvom in na Bližnjem vzhodu, kar je bil eden pomembnih dejavnikov njegovega gospodarstva. Med najpomembnejšimi uvoznimi trgovskimi pristanišči je bilo Kefe (sodobna [[Feodozija]]) <ref>{{navedi knjigo |last1=Yermolenko |first1=Galina I. |title=Roxolana in European Literature, History and Culture |date=2010 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=1409403742 |page=111 |url=https://books.google.com/books?id=iRE-ybv0SLkC&pg=PA111}}</ref>. Po osmanskem popisu iz leta 1526 so davki na prodajo in nakup sužnjev predstavljali 24 % sredstev, ki so jih na Osmanskem Krimu odmerjali za vse dejavnosti <ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Alan |title=The Ottoman Crimea in the Sixteenth Century |journal=Harvard Ukrainian Studies |date=1981 |volume=5 |issue=2 |pages=135-170 |url=https://www.jstor.org/stable/41035903?seq=1 |accessdate=24 January 2020}}</ref>. A v resnici so bili vedno majhni napadov v obeh smereh s strani Tatarov in Kozakov. Sužnji in osvobojenci so tvorili približno 75 % krimskega prebivalstva <ref>[https://www.britannica.com/topic/slavery-sociology/Slave-societies Slavery – Slave societies]. Encyclopædia Britannica.</ref>. Osmanski pisatelj in popotnik iz 17. stoletja [[Evlija Čelebi]] je ocenil, da je bilo na Krimu približno 400.000 sužnjev in le 187.000 svobodnih muslimanov. Kljub temu po zanesljivejših sodobnih virih sužnji nikoli niso predstavljali znatnega dela krimskega prebivalstva <ref>[https://bigenc.ru/domestic_history/text/3892808 Great Russian Encyclopedia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200506231421/https://bigenc.ru/domestic_history/text/3892808 |date=2020-05-06 }}: Crimean Khanate</ref>. Ruski profesor Glagolev piše, da je bilo v Krimskem kanatu leta 1666 1.800.000 svobodnih Krimskih Tatarov, omeniti je treba tudi, da je bil velik del Ukrajine del Krimskega kanata, zato so Ukrajinci upoštevani v splošno prebivalstvo kanata. Nekateri raziskovalci ocenjujejo, da je bilo v času Krimskega kanata zajetih in zasužnjenih več kot 2 milijona ljudi. Poljski zgodovinar Bohdan Baranowski je domneval, da je v 17. stoletju [[Republika obeh narodov|poljsko-litovska skupnost]] (območje današnje Litve, Poljske, Ukrajine in Belorusije) izgubila v povprečju 20.000 ljudi letno in kar milijon v vseh letih skupaj od leta 1500 do 1644 <ref>Darjusz Kołodziejczyk, as reported by {{navedi splet |author=Mikhail Kizilov |title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards:The Jews and the Trade in Slaves and Captivesin the Crimean Khanate |url=https://www.academia.edu/3706285/Slaves_Money_Lenders_and_Prisoner_Guards_The_Jews_and_the_Trade_in_Slaves_and_Captives_in_the_Crimean_Khanate |work=The Journal of Jewish Studies|year=2007|page=2}}</ref>. V maščevanje so dežele Krimskih Tatarov napadli Zaporoški kozaki, oboroženi ukrajinski konjeniki, ki so branili stepsko mejo - Divja polja - pred tatarskimi suženjskimi pohodi in pogosto napadali in ropali dežele osmanskih Turkov in Krimskih Tatarov. Donski kozaki in kalmiški Mongoli so tudi uspeli vdreti v deželo Krimskih Tatarov. Zadnji največji napad pred [[Rusko-turška vojna (1768-1774)|rusko-turško vojno 1768–74]], se je zgodil med vladanjem [[Peter Veliki|Petra Velikega]] (1682–1725). Vendar so se kozaški napadi nadaljevali tudi po tem času; osmanski [[veliki vezir]] se je leta 1761 ruskemu konzulu pritožil zaradi napadov na Krim in Özi (sodobni Očakiv). Leta 1769 je zadnji veliki tatarski napad, ki se je zgodil med rusko-turško vojno, zajel 20.000 sužnjev. Kljub temu pa so nekateri zgodovinarji (na primer ruski zgodovinar Valerij Vozgrin ali poljski zgodovinar Oleksa Gayvoronski) prepričani, da o vlogi trgovine z sužnji v gospodarstvu Krimskega kanata sodobni zgodovinarji močno pretiravajo in rastoča ekonomija ni nič drugega kot zgodovinska mit <ref>[http://194.44.152.155/elib/local/sk803789.pdf The historical fate of the Crimean Tatars] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191020103218/http://194.44.152.155/elib/local/sk803789.pdf |date=2019-10-20 }} — Doctor of Historical Sciences, Professor Valery Vozgrin, 1992, Moscow</ref>. Po sodobnih raziskavah je vodilni položaj v gospodarstvu zasedala živinoreja, Krimski kanat je bil eden glavnih dobaviteljev pšenice za Osmansko cesarstvo. Razvili se je tudi vinogradništvo in vinarstvo in vrtnarjenje. Kanovemu dvoru je velik dohodek prineslo rudarjenje soli. === V Ruskem imperiju === [[File:Carlo Bossoli Khanpalast von Bachcisaraj 1857.jpg|thumb|''Palača krimskega kana v Bahčisaraju'', 1857, avtor Carlo Bossoli]] V rusko-turški vojni (1768–74) so Rusi porazili Osmane; v skladu s [[Kučukkajnardžijski mir|Kučukkajnardžijskim mirom]] (1774), podpisanim po vojni, pa se je Krim osamosvojil, Osmanlije pa so se odrekli politični pravici do zaščite Krimskega kanata. Po obdobju političnih nemirov na Krimu je Rusija kršila pogodbo in leta 1783 anektirala Krimski kanat. Po aneksiji so začeli bogatejše Tatare, ki so v druge dele Črnega morja izvažali pšenico, meso, ribe in vino, izganjati in so se preselili v Osmansko cesarstvo. Leta 1812 so sledili nadaljnji izgoni zaradi strahu pred zanesljivostjo Tatarov zaradi Napoleonovega napredovanja. Zlasti krimska vojna 1853–1856, zakoni 1860–63, carska politika in rusko-turška vojna (1877–78) so povzročili eksodus Tatarov; 12.000 vkrcanih zavezniških ladij v Sevastopolu, da bi se izognili uničenju granat, je bila ruska vlada označena kot izdajalci. Od skupaj 300.000 iz Tauridskega governorata se je izselilo približno 200.000 Krimskih Tatarov <ref>[http://monderusse.revues.org/docannexe1800.html "''Hijra'' and Forced Migration from Nineteenth-Century Russia to the Ottoman Empire"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611035541/http://monderusse.revues.org/docannexe1800.html |date=2007-06-11 }}, by Bryan Glynn Williams, ''Cahiers du Monde russe'', 41/1, 2000, pp. 79–108.</ref>. V procesu izseljevanja je umrlo veliko Krimskih Tatarov, med njimi tudi tisti, ki so utonili med prečkanjem Črnega morja. Danes potomci teh tvorijo krimsko tatarsko diasporo v Bolgariji, Romuniji in Turčiji. [[File:Крымскотатарский_эскадрон.jpg|thumb|left|''Krimsko-tatarska eskadrila Ruskega imperija'', KF Schulz, 1850.]] Ismail Gasprali (1851–1914) je bil znan krimsko-tatarski intelektualec, ki je vplival na nacionalistična gibanja tega obdobja, katerih prizadevanja so postavila temelje za posodobitev muslimanske kulture in nastanek krimsko-tatarske nacionalne identitete. Dvojezični krimski tatarsko-ruski časopis ''Terciman-Perevodčik'', ki ga je objavljal v letih 1883–1914, je deloval kot izobraževalno orodje, s katerim je nastala nacionalna zavest in moderno razmišljanje med celotnim turško govorečim prebivalstvom Ruskega imperija. Po [[Ruska revolucija |ruski revoluciji]] leta 1917 je ta nova elita, v kateri sta bila Noman Çelebicihan in Cafer Seydamet, razglašena za prvo demokratično republiko v islamskem svetu, ki je bila 26. decembra 1917 imenovana Krimska ljudska republika. Vendar je bila ta republika kratkotrajna in jo je ukinila boljševiška vstaja januarja 1918. === V Sovjetski zvezi (1917–1991) === [[File:Crimean Tatar 1939-num.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu glede na sovjetski popis 1939]] [[File:Crimean Tatar 2001-num.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu glede na ukrajinski popis 2001]] [[File:Crimean Tatar share 2014.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu po ruskem popisu leta 2014]] Kot del ruske lakote iz leta 1921 je polotok zelo trpel. Več kot 100.000 Krimskih Tatarov je stradalo do smrti in več deset tisoč jih je zbežalo v Turčijo ali Romunijo. Med kolektivizacijo v letih 1928–29 je bilo več tisoč deportiranih ali ubitih. Politika 'kolektivizacije' sovjetske vlade je v letih 1931–33 pripeljala do velike lakote v državi. Med [[Josip Stalin |Stalinovo]] [[Velika čistka|veliko čistko]] so bili državni uradniki in intelektualci, kot sta Veli Ibraimov in Bekir Çoban-zade, zaprti ali usmrčeni zaradi različnih obtožb. Maja 1944 je bilo celotno krimsko-tatarsko prebivalstvo Krima na ukaz Josipa Stalina, generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze in predsednika Državnega odbora za obrambo ZSSR izgnano v Srednjo Azijo, predvsem v Uzbekistan. Čeprav je veliko število Krimskih Tatarov med vojno služilo v Rdeči armadi in sodelovalo v partizanskem gibanju na Krimu, je bil obstoj tatarske legije v nacistični vojski in sodelovanje krimsko-tatarskih verskih in političnih voditeljev s Hitlerjem med nemško okupacijo Krima, sovjetskemu vodstvu opravičilo, da je celotno krimsko-tatarsko prebivalstvo obtožilo, da je sodelovalo z nacisti. Začeli so načrtovati preventivno odpravo takih potencialnih rekrutov za mitično »peto kolono razdiralcev, teroristov in vohunov«. (Hagenloh, 2000; Shearer, 2003). Med letoma 1917 in 1933 je bilo 150.000 Tatarov - približno 50 % prebivalstva - bodisi ubitih bodisi izgnanih s Krima <ref>{{navedi splet|url=https://newrepublic.com/article/116814/crimean-tatars-primer-why-population-opposes-putin|title=The Crimean Tatars: A Primer|author=|date=|website=newrepublic.com|accessdate=27 March 2018}}</ref>. Nekateri sodobni raziskovalci trdijo, da je geopolitični položaj Krima podpiral sovjetsko dojemanje Krimskih Tatarov kot potencialne grožnje <ref>Aurélie Campana, Sürgün: [http://www.massviolence.org/Surgun-The-Crimean-Tatars-deportation-and-exile "The Crimean Tatars’ deportation and exile, Online Encyclopedia of Mass Violence"], 16 June 2008. Retrieved 19 April 2012, ISSN 1961-9898 </ref>. To prepričanje deloma temelji na analogiji s številnimi drugimi primeri deportacij ne-Rusov z obmejnih ozemelj, pa tudi na dejstvu, da je bilo s Krima odstranjeno tudi drugo ne-rusko prebivalstvo, kot so Grki, Armenci in Bolgari. Vseh 240.000 Krimskih Tatarov je bilo od 17. do 18. maja 1944 množično deportirano v obliki kolektivne kazni kot 'posebni naseljenci' v Uzbekistansko Sovjetsko socialistično republiko in druge oddaljene dele Sovjetske zveze <ref>{{navedi knjigo | title=Ukraine: A History | author=Subtelny, Orest | publisher=University of Toronto Press | year=2000 | isbn=0-8020-8390-0 | page=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/483 483] | authorlink=| url-access=registration | url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/483 }}</ref>. Ta dogodek se v krimsko-tatarskem jeziku imenuje ''Sürgün''; maloštevilni, ki so pobegnili, so bili ustreljeni ali utopljeni na [[barža]]h, v nekaj mesecih pa jih je polovica umrla zaradi mraza, lakote, izčrpanosti in bolezni. Mnogi od njih so bili v sovjetskem sistemu [[gulag]] ponovno nameščeni kot prisilni delavci <ref>[http://www.time.com/time/printout/0,8816,823132,00.html The Muzhik & the Commissar], ''TIME Magazine'', 30 November 1953</ref>. === Po ukrajinski neodvisnosti === Danes se je več kot 250.000 Krimskih Tatarov vrnilo v svojo domovino, kjer so se borili za ponovno vzpostavitev svojega življenja in uveljavljanje svojih nacionalnih in kulturnih pravic pred številnimi socialnimi in gospodarskimi ovirami. Tretjina jih je ateistov in več kot polovica tistih, ki menijo, da so verni, jih tega ne prakticira.<ref>{{navedi knjigo|title=Крымские репатрианты: депортация, возвращение иобустройство|last=Gabrielyan|first=Oleg|publisher=Amena|year=1998|isbn=|location=|pages=321|language=ru}}</ref> === Krimska kriza 2014 === Po novicah o referendumu o neodvisnosti Krima, ki je bil 16. marca 2014 organiziran s pomočjo Rusije, je vodstvo Kurultai izrazilo zaskrbljenost zaradi ponovnega preganjanja, kot je to komentiral ameriški uradnik pred obiskom skupine ZN za človekove pravice na polotoku <ref>{{navedi splet|title=U.N. human rights team aims for quick access to Crimea - official|url=http://www.trust.org/item/20140319210920-t5yh9/|accessdate=20 March 2014|archive-date=2014-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140322002441/http://www.trust.org/item/20140319210920-t5yh9/|url-status=dead}}</ref>. Obenem je bil Rustam Minihanov, predsednik Tatarstana, napoten na Krim, da bi odpravil pomisleke Krimskih Tatarov in opozoril, da so »ukrajinski voditelji »v 23 letih osamosvojitve Ukrajine Krimske Tatare uporabljali kot marionete v svojih političnih igrah brez da bi jim dali kakršnokoli oprijemljivo povračilo«. Vprašanje preganjanj Krimskih Tatarov s strani Rusije se od takrat redno postavlja na mednarodni ravni <ref>{{navedi splet|url=http://unpo.org/article/17913|title=UNPO: Crimean Tatars: Turkey Officially Condemns Persecution by Russia|author=|date=|website=unpo.org|accessdate=27 March 2018|archive-date=2015-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150216003339/http://unpo.org/article/17913|url-status=dead}}</ref><ref>http://politicalperiscope.com/crimean-tatars-russia/</ref>. 18. marca 2014 je bil dan, ko je Rusija priključila Krim, krimska tatarščina pa razglašena za enega od treh uradnih jezikov Krima. Napovedano je bilo tudi, da bodo Krimski Tatari morali odstopiti od obalnih dežel, na katera so čakali od vrnitve na Krim v začetku 1990-ih, in jim dati zemljišče drugje na Krimu. Krim je izjavil, da potrebuje opuščeno zemljišče za 'družbene namene', saj del te zemlje zasedajo krimski Tatari brez pravnih dokumentov o lastništvu <ref>{{navedi splet|last=Temirgaliyev|first=Rustam|title=Crimean Deputy Prime Minister|url=http://en.ria.ru/world/20140319/188544777/Crimean-Tatars-Will-Have-to-Vacate-Land--Official.html|accessdate=19 March 2014}}</ref>. Razmere so bile posledica nezmožnosti ZSSR (in kasneje Ukrajine), da Tatarom vrnejo zemljišča, ki so bila v lasti pred deportacijo, ko so se ti ali njihovi potomci vrnili iz Srednje Azije (predvsem Uzbekistana). Posledično so se Krimski Tatari naselili kot skvoterji in zasedli zemljišča, ki so bila in še vedno niso registrirana na zakonit način. [[File:Vladimir Putin's meeting with representatives of the Crimean Tatars 02.jpeg|thumb|Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal s proruskimi predstavniki Krimskih Tatarov, 16. maja 2014]] Nekateri krimski Tatari so zaradi krimske krize zbežali v celinsko Ukrajino - po ocenah okoli 2000 do 23. marca. [93] 29. marca 2014 je urgentni sestanek predstavniškega organa Krimskih Tatarov, Kurultai, glasoval za iskanje »etnične in teritorialne avtonomije« Krimskih Tatarov s »političnimi in pravnimi« sredstvi. Sestanka sta se udeležila vodja republike [[Tatarstan]] in predsednik Ruskega sveta Muftis. Do nadaljnje razprave so bile odložene odločitve o tem ali bodo Tatari sprejeli ruske potne liste in ali bo želena avtonomija znotraj ruske ali ukrajinske države. Mejlis deluje zasilno v [[Kijev]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://unpo.org/article/19134|title=UNPO: Crimean Tatars: Mejlis Continues Work in Emergency Mode from Kiev|author=|date=|website=unpo.org|accessdate=27 March 2018|archive-date=2016-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430111524/http://unpo.org/article/19134|url-status=dead}}</ref> Med okupacijo Krima s strani Ruske federacije Krimske Tatare domnevno preganjajo in diskriminirajo ruske oblasti, vključno s primeri mučenja, samovoljnih pridržanj, prisilnih izginotij s strani ruskih varnostnih sil in sodišč <ref name="urlCrimea: Persecution of Crimean Tatars Intensifies | Human Rights Watch">{{navedi splet |url=https://www.hrw.org/news/2017/11/14/crimea-persecution-crimean-tatars-intensifies |title=Crimea: Persecution of Crimean Tatars Intensifies &#124; Human Rights Watch |format= |work= |accessdate=}}</ref><ref name="urlUN documents torture and arrests of Crimean Tatars by Russia - 12.12.2017 14:44 — Ukrinform News">{{navedi splet |url=https://www.ukrinform.net/rubric-society/2362880-un-documents-torture-and-arrests-of-crimean-tatars-by-russia.html |title=UN documents torture and arrests of Crimean Tatars by Russia - 12.12.2017 14:44 — Ukrinform News |work= |accessdate=}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-ukraine-crimea-putin-human-rights-abuses-un-accusations-claims-a7421406.html|title=UN accuses Russia of multiple human rights abuses|date=2016-11-16|work=The Independent|access-date=2017-06-21|language=en-GB}}</ref>. 12. junija 2018 je Ukrajina na Mednarodno sodišče OZN vložila memorandum, sestavljen iz 17.500 strani besedila v 29 zvezkih o rasni diskriminaciji Krimskih Tatarov s strani ruskih oblasti na okupiranem Krimu in državnem financiranju terorizma Ruske federacije v Donbasu.<ref name="urlUAWire - Ukraine files memorandum with UN Court of Justice containing evidence of Russias involvement in financing of terrorism">{{navedi splet |url=https://uawire.org/ukraine-files-memorandum-with-un-court-containing-evidence-of-russia-involvement-in-financing-terrorism |title=UAWire - Ukraine files memorandum with UN Court of Justice containing evidence of Russia's involvement in 'financing of terrorism' |format= |work= |accessdate=}}</ref> == Politične stranke Krimskih Tatarov == === Narodnostno gibanje Krimskih Tatarov === Nacionalno gibanje Krimskih Tatarov je ustanovil krimsko-tatarski borec za državljanske pravice Jurij Osmanov v času sovjetske dobe. Uradni cilj gibanja v sovjetski dobi je bila obnovitev Krimske SSSR po leninističnem načelu nacionalne avtonomije za titularne avtohtone prebivalce v njihovi domovini, ki so bili v nasprotju z željami neodvisne tatarske države, predhodnice Mejilis . Ustanovitelj organizacije Jurij Osmanov je bil do Džemileva zelo kritičen, češ da predhodnik Mejilisa, ni dovolj poskušal odpraviti etničnih napetosti na Krimu. Vendar je gibanje zgubilo na priljubljenosti po umoru Jurija Osmanova.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=dkMqAQAAMAAJ|title=Национализм в поздне-- и посткоммунистической Европе|last=Yang|first=Yering|date=2010|publisher=Rosspen|year=|isbn=|location=|pages=216|language=ru}}</ref> === Mejlis === Leta 1991 je krimsko-tatarsko vodstvo ustanovilo ''Kurultai'' ali parlament, da bi delovalo kot reprezentativno telo Krimskih Tatarov, in bi lahko naslovili pritožbe na ukrajinsko centralno vlado, krimsko vlado in mednarodne organe <ref>{{navedi splet |url=http://www.csmonitor.com/2007/0220/p09s02-coop.html|title=A Lesson in Stifling Violent Extremism: Crimea's Tatars have created a promising model to lessen ethnoreligious conflict|accessdate=6 August 2007 |last=Ziad|first=Waleed|author2=Laryssa Chomiak|date=20 February 2007|work=CS Monitor}}</ref>. Mejlis krimsko-tatarskega ljudstva je izvršni organ Kurultaija. Od 1990-ih do oktobra 2013 je bil politični vodja Krimskih Tatarov in predsednik Mejlisa krimsko-tatarskega ljudstva nekdanji sovjetski disident Mustafa Džemilev. Od oktobra 2013 je predsednik Mejlisa krimsko-tatarskega ljudstva Refat Čubarov <ref>{{navedi splet|url=http://qtmm.org/en/chairman|title=Chairman|website=qtmm.org|access-date=2016-06-25}}</ref>. Po ruski aneksiji Krima leta 2014 so ruske oblasti Mejlis krimsko-tatarskega ljudstva razglasile za skrajno organizacijo in ga 26. aprila 2016 prepovedale.<ref name="MCTPb26416">[http://www.thestar.com.my/news/world/2016/04/26/crimean-court-bans-tatar-ruling-body-in-blow-to-minority/ Crimean court bans Tatar ruling body in blow to minority], Thestar.com.my (26 April 2016)</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Crimean Tatars}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> * [http://www.iccrimea.org International Committee for Crimea] * [https://web.archive.org/web/20050204232423/http://www.undp.crimea.ua/ UNDP Crimea Integration and Development Programme] * [http://www.euronet.nl/users/sota/krimtatar.html Crimean Tatar Home Page] * [https://web.archive.org/web/20050324020336/http://unpo.org/member.php?arg=20 Crimean Tatars] * [http://tr.wiktionary.org/wiki/Kategori:K%C4%B1r%C4%B1m_Tatarca_s%C3%B6zc%C3%BCkler Crimean Tatar words (Turkish)] * [http://en.wiktionary.org/wiki/Category:Crimean_Tatar_language Crimean Tatar words (English)] * [[wikisource:State Defense Committee Decree No. 5859ss|State Defense Committee Decree No. 5859ss: On Crimean Tatars]] (See also [http://www.euronet.nl/users/sota/tatardep2.html Three answers to the Decree No. 5859ss]) * [http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae13.html Crimean Tatars; Essays on Central Asia Index] Essays on Central Asia Index {{Turška ljudstva | state = collapsed}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]] [[Kategorija:Krim]] [[Kategorija:Tatari]] [[Kategorija:Družba v Rusiji]] [[Kategorija:Krimski Tatari| ]] lp3m6c0wtzsw5f7pcywwc3rkhoepgxl 6773056 6772935 2026-11-01T07:53:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Krimski Tatari <br> Идел-Урал татарлары | native_name = {{lang|crh|{{lang|crh-Latn|qırımtatarlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымтатарлар}}}} {{-}} {{small|{{lang|crh-Latn|qırımlılar}}, {{lang|crh|{{lang|crh-Cyrl|къырымлылар}}}}}} |image = [[Slika: Flag of the Crimean Tatar people.svg |250px]] |pop = | region1 = [[slika:Flag of the Crimean Tatar people.svg|24px]] Krim |pop1 = 246.073 |ref1 = <ref>{{navedi splet |url=http://en.krymedia.ru/nationality/3373760-Only-33-of-Crimeans-Mention-Ukrainian-as-Their-Native-Language |title=Archived copy |accessdate=2016-01-07 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kasparov.ru/material.php?id=552E31B8AFC23|title=Катастрофический фактор|author=|date=|website=kasparov.ru|accessdate=27 March 2018|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304075845/http://www.kasparov.ru/material.php?id=552E31B8AFC23|url-status=dead}}</ref><ref name="eurasianstudies.wordpress.com">{{navedi splet |url=https://eurasianstudies.wordpress.com/2015/03/19/russian-census-of-crimea-nationality-results/ |title=Archived copy |accessdate=2015-04-20 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150427124650/https://eurasianstudies.wordpress.com/2015/03/19/russian-census-of-crimea-nationality-results/ |archivedate=27 April 2015 |df=dmy-all }}</ref> | region2 = {{flag|Uzbekistan}} | pop2 = 239.000 | ref2 = <ref>{{Navedi splet |url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2638328 |title=Big Russian Encyclopedia - Crimean Tatars |accessdate=2020-04-19 |archive-date=2020-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200307210725/https://bigenc.ru/ethnology/text/2638328 |url-status=dead }}</ref> | region3 = {{flag|Turčija}} | pop3 = {{small|ni natančnih podatkov. Po različnih ocenah vsaj}} 150.000 {{small|do}} 6.000.000 | ref3 = <ref>Popis prebivalstva v Turčiji ne vključuje podatka o narodnosti. Vemo, da je vsaj 6 milijonov Turkov potomcev Krimskih Tatarov, ki so emigrirali s Krima in širše regije severnega Črnega morja po 1783, ko je bil Krimski kanat priključen Ruskemu carstvu. Ni pa znano, koliko se jih dejansko še opredeljuje za Krimske Tatare.</ref><ref name="iccrimea.org">{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/scholarly/jankowski.html|title=Crimean Tatars and Noghais in Turkey|publisher=|accessdate=2020-04-19|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107024320/http://www.iccrimea.org/scholarly/jankowski.html|url-status=dead}}</ref> | region4 = {{Flag|Ukrajina}} | pop4 = 30.000–60.000 {{small|(vključno Krim)}} | ref4 = | region5 = {{flag|Romunija}} | pop5 = 24.137 | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://mimmc.ro/info_util/formulare_1294/ |title=Recensamant Romania 2002 |accessdate=5 August 2007 |year=2002 |work=Agentia Nationala pentru Intreprinderi Mici si Mijlocii |language=Ro |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070513211550/http://mimmc.ro/info_util/formulare_1294/ |archivedate=13 May 2007 |df=dmy }}</ref> | region6 = {{Flag|Rusija}} | pop6 = 2.449 | ref6 = <ref>[http://www.perepis-2010.ru/results_of_the_census/tab5.xls Russian Census 2010: Population by ethnicity] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120424113952/http://www.perepis-2010.ru/results_of_the_census/tab5.xls |date=24 April 2012 }} {{in lang|ru}}</ref> | region7 = {{Flag|Bolgarija}} | pop7 = 1.803 | ref7 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.nsi.bg/Census_e/Census_e.htm|title=Bulgaria Population census 2001|publisher=}}</ref> | region8 = {{Flag|Kazahstan}} | pop8 = 1.532 | ref8 = <ref>{{in lang|ru}} [http://www.stat.kz/p_perepis/Pages/default.aspx Агентство Республики Казахстан по статистике. Перепись 2009.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120501091537/http://www.stat.kz/p_perepis/Pages/default.aspx |date=1 May 2012 }} ([http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar Национальный состав населения] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511000000/http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |date=11 May 2011 }}.rar)</ref> | region9 = {{flagcountry|Združene države Amerike}} | pop9 = 7.000 | languages = krimska tatarščina, [[turščina]], [[ruščina]], [[ukrajinščina]] | religions = [[islam|sunitski islam]] | related = Tatari v Romuniji, Nogajci }} '''Krimski Tatari''' ({{Jezik-crh|qırımtatarlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымтатарлар}}) ali '''Krimci''' ({{lang|crh-Latn|qırımlar}}, {{lang|crh-Cyrl|къырымлар}}) so [[Turki|turška]] [[etnična skupina]] in [[narod]], ki so staroselci [[Krim (polotok)|Krima]]. Oblikovanje Krimskih Tatarov se je zgodilo med 13. in 17. stoletjem, predvsem od Kumanov, ki so se na Krimu pojavili v 10. stoletju, z močnim prispevkom vseh ljudstev, ki so kadarkoli poseljevali Krim.<ref>{{navedi splet|url=https://ana-yurt.com/qrt/istoriya-etnogeneza-krymskih-tatar|title=История этногенеза крымских татар {{!}} Ана юрт|website=ana-yurt.com|access-date=2019-12-18}}</ref> Krimski Tatari so od leta 2014 uradno priznani kot staroselci Ukrajine<ref>[https://dt.ua/POLITICS/rada-viznala-krimskih-tatar-korinnim-narodom-u-skladi-ukrayini-140021_.html Verkhovna Rada recognized Crimean Tatars indigenous people of Ukraine (Рада визнала кримських татар корінним народом у складі України)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191128040012/https://dt.ua/POLITICS/rada-viznala-krimskih-tatar-korinnim-narodom-u-skladi-ukrayini-140021_.html |date=2019-11-28 }}. Mirror Weekly. 20 March 2014</ref> Ruska federacija jih opredeljuje kot 'staroselce', ki je nasprotna 'narodni manjšini'.<ref>{{navedi knjigo |last= Евстигнеев (Evstigneev) |first= Ю. А. (Yuri A.) |title= Россия: коренные народы и зарубежные диаспоры (краткий этно-исторический справочник) - lit. "Russia: indigenous peoples and foreign diasporas (a brief ethno-historical reference)" |publisher= Litres |location= Saint Petersburg |year= 2008 |language= ru |ISBN= 9785457236653 |url= https://books.google.ru/books?id=tlRoMgCpmP4C&pg=PT271#v=onepage&q=крымские%20татары&f=false |access-date=4 March 2020}}</ref> Krimski Tatari so predstavljali večino prebivalstva Krima od časa etnogeneze do sredine 19. stoletja in največ etničnega prebivalstva do konca 19. stoletja<ref>{{navedi splet |last= Illarionov |first=A. |title= The ethnic composition of Crimea during three centuries |publisher= Institute of Economical Analysis |location= Moscow, R.F. |year=2014 |language= ru |url= http://aillarionov.livejournal.com/607335.html |url-status= dead |archiveurl= https://web.archive.org/web/20140305162246/http://aillarionov.livejournal.com/607335.html |archive-date=5 March 2014 |df=dmy-all }}</ref>. Skoraj takoj po ponovnem prevzemu Krima s silami osi je maja 1944, je Državni odbor za obrambo ZSSR odredil izgon vseh Krimskih Tatarov iz Krima, vključno z družinami, ki so služili v sovjetski vojski. Deportiranci so bili z vlaki in tovornjaki prepeljani v osrednjo Azijo, predvsem v Uzbekistan. Od leta 1967 je bilo nekaterim dovoljeno se vrniti, leta 1989 pa je Vrhovni svet Sovjetske zveze odvzel Krimske Tatare iz njihove domovine kot nehumane in brezpravne. Danes Krimski Tatari predstavljajo približno 12 % prebivalstva Krima. V Turčiji in Uzbekistanu ostaja velika diaspora. Krimski Tatari so od leta 1991 člani Unrepresented Nations and Peoples Organization (UNPO) (Organizacije za nezastopane narode in ljudstva) <ref>{{navedi splet|url=https://unpo.org/members/7871|title=UNPO: Crimean Tatars|website=unpo.org|access-date=2019-04-25}}</ref>. == Porazdelitev == V ukrajinskem popisu leta 2001 se je 248.200 ukrajinskih državljanov opredelilo za Krimske Tatare, od tega 98 % (ali približno 243.400), ki so živeli v [[Avtonomna republika Krim |Avtonomni republiki Krim]] <ref>{{navedi splet |url=http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/Crimea/ |title=About number and composition population of AUTONOMOUS REPUBLIC OF CRIMEA by data All-Ukrainian population census' |work=Ukrainian Census (2001) |publisher=State Statistics Committee of Ukraine |accessdate=20 November 2013}}</ref>. Dodatnih 1800 (ali približno 0,7 %) živi v mestu [[Sevastopol]], tudi na Krimskem polotoku, vendar zunaj meja avtonomne republike. Približno 150.000 jih je v izgnanstvu v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], predvsem v [[Uzbekistan]]u. Uradno število Krimskih Tatarov v Turčiji je 150.000, nekateri aktivisti pa ocenjujejo, da je ta številka kar 6 milijonov. Aktivisti so to število dosegli tako, da so v Turčijo pripeljali milijon tatarskih priseljencev in to številko pomnožili s stopnjo rojstev v obdobju zadnjih sto let. Krimski Tatari v Turčiji večinoma živijo v provinci Eskişehir, potomci tistih, ki so se izselili v poznem 18., 19. in začetku 20. stoletja. V [[Dobrudža|Dobrudži]], regiji Romunije in [[Bolgarija|Bolgarije]] živi več kot 27.000 Lrimskih Tatarov, večina v [[Romunija|Romuniji]] in približno 3.000 na bolgarski strani meje. == Sub-etnične skupine == [[File:Крымские татары. Мулла.jpg|right|thumb|upright=0.87| Krimski Tatari in [[Mula (naziv)|mule]] c. 1862]] Krimski Tatari so razdeljeni na tri podetnične skupine: * Taci (da jih ne bi zamenjali z iranskim Tat ljudstvom, ki živijo na območju [[Kavkaz]]a), ki so pred letom 1944 naselili [[Krimsko gorovje]], so večinoma Kumani, Grki, Goti in drugi ljudje, saj so Tace na Krimu imenovali tudi helenski Urumi (Grki so se naselili na Krimu), ki jih je cesarska Rusija deportirala na območje Mariupolja; * Jalibojli, ki so živeli na južni obali polotoka;<ref name=eohou>[http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?Z21ID=&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Krimski_Tatari Crimean Tatars (КРИМСЬКІ ТАТАРИ)]. Encyclopedia of History of Ukraine.</ref> * Noğaji (ne zamenjujemo jih s sorodnimi [[Nogajci]], ki zdaj živijo na jugu Rusije) - nekdanji prebivalci Krimske stepe. Zgodovinarji domnevajo, da so bili prebivalci gorskih delov Krima, ki ležijo v osrednjem in južnem delu (Taci) in tistih na južni obali Krima (Jalıbojli), neposredni potomci pontskih Grkov, Armencev, Skitov, Ostrogotov (krimskih Gotov) in Kipčaki skupaj s Kumami, najnovejši prebivalci severne stepe pa predstavljajo potomce črnomorske Nogajske horde, nominalne podložnike krimskega kana.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iccrimea.org/scholarly/bwilliams.html |title=The Crimean Tatars: The Diaspora Experience and the Forging of a Nation |publisher=Iccrimea.org |date=1944-05-18 |accessdate=2012-10-24 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716194156/http://www.iccrimea.org/scholarly/bwilliams.html |url-status=dead }}</ref><ref>Khodarkovsky – Russia's Steppe Frontier p. 11</ref> V veliki meri se domneva, da je proces tatarizacije, ki se je večinoma dogajal v 16. stoletju, prinesel občutek kulturne enotnosti z mešanjem Grkov, Armencev, Italijanov in osmanskih Turkov južne obale, Gotov v osrednjih gorah in turško govorečih Kipčakov in Kumanov v stepi in oblikovanju etnične skupine Krimskih Tatarov <ref>Williams, BG. The Crimean Tatars: The Diaspora Experience and the Forging of a Nation. Pgs 7–23. {{ISBN|90-04-12122-6}}</ref>. Vendar kumanski jezik velja za neposrednega prednika sedanjega jezika Krimskih Tatarov z možnimi vključitvami drugih jezikov, kot je krimska gotika. Druga teorija kaže, da Krimski Tatari izvirajo iz valov starodavnih ljudi, Skitov, Grkov, Gotov, Italijanov in Armencev. Ko je Zlata horda napadla Krim v 1230-ih, so se nato pomešali s prebivalstvom, ki se je od 7. stoletja naseljevalo v vzhodni Evropi, vključno s Krimom: Tatari, pa tudi Mongoli in druge turške skupine (Hazari, Pečenegi, Kumani in Kipčaki), kot starodavni. Mongolsko osvajanje Kipčakov je privedlo do združitve družbe z mongolskim vladajočim razredom nad prebivalci kipčaškega jezika, ki je bil znan kot tatarski in je sčasoma absorbiral druge etnične pripadnosti na krimskem polotoku, kot so Armenci, Italijani, Grki in Goti, da bi oblikovali sodobne Krimske Tatare; do sovjetske deportacije so se krimski Tatari še vedno razlikovali med tatarskimi Kipčaki, Nogajci in "Tat", potomci tatariziranih Gotov in drugih turkificiranih ljudstev.<ref>Williams, Brian Glyn. 2001. “The Ethnogenesis of the Crimean Tatars. An Historical Reinterpretation”. Journal of the Royal Asiatic Society 11 (3). Cambridge University Press: 329–48. https://www.jstor.org/stable/25188176.</ref> Goti, Cigani in Grki naj bi bili tudi predniki Tatarov na Krimski obali, medtem ko so bili 'mešani hribovski Tatari' in nazadnje 'Aziati', stepski Tatari <ref name="Ripley1899">{{navedi knjigo|author=William Zebina Ripley|title=The Races of Europe: A Sociological Study (Lowell Institute Lectures)|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.233976|quote=crimean tatar language.|year=1899|publisher=D. Appleton and Company|pages=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.233976/page/n526 420]–}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Krima}} === Izvor === Krim je v svoji zgodovini doživel številne selitvene in osvajalske narode. Turški [[Kipčaki]] so na Krimu sledili Tavrom, Grkom, [[Goti|Gotom]], [[Huni|Hunom]], [[Sarmati]]jcem in [[Skiti|Skitom]]. [[Mongoli]], ki so vdrli v ruske kneževine pod [[Batu kan]]om, so v svoje sile v 1240-ih vključili Kipčake južno ukrajinskih ravnic. Ta amalgam Mongolov in Kipčkakov, ki so postopoma prešli na islam, je postal znan kot Tatari. Krimski Tatari in sosednje stepe so še naprej prevladovali celo po padcu mongolske vladavine v 1300-ih. Osvoboditev Rusije izpod Zlate horde leta 1480 tudi ni mogla končati njihove moči in do takrat je tatarska rodbina Geraja na Krimu in sosednjem ozemlju že ustanovila neodvisni [[Krimski kanat]]. Od takrat se je na Krimskem polotoku začelo in nadaljevalo oblikovanje krimsko-tatarskega ljudstva, kar se je nadaljevalo od 13. do 18. stoletja, predvsem iz Kumanov, z močnimi prispevki vseh ljudstev, ki so kdaj koli naselili Krim.<ref>{{navedi knjigo |url= https://books.google.com/books?id=xabnCwAAQBAJ&pg=PR12 |title= The Crimean Tatars: From Soviet Genocide to Putin's Conquest |author=Brian Glyn Williams |page= xi-xii |year= 2015 |publisher=Oxford University Press}}</ref> === Krimski kanat === {{glavni|Krimski kanat}} [[File:Eupatoria 04-14 img12 Juma Jami Mosque.jpg|thumb|left|Juma-Jami mošeja, Jevpatoria]] [[File:Szigetvar 1566.jpg|thumb|''Osmanski pohod na Ogrskem'' leta 1566, Krimski Tatari kot prednja zaščita, miniatura v perzijskem slogu]] Krimski Tatari so se pojavili kot narod v času Krimskega kanata, osmanske vazalne države v 15. do 18. stoletju in enega velikih središč trgovine s sužnji Osmanskega cesarstva <ref>[https://book.ivran.ru/f/osmanskij-mir-i-osmanistika-2010.pdf Крымское ханство: вассалитет или независимость? // Османский мир и османистика. Сборник статей к 100-летию со дня рождения А.С. Тверитиновой (1910-1973)] М., 2010. С. 288-298</ref>. Turško govoreče prebivalstvo Krima je islam večinoma sprejelo že v 14. stoletju po spreobrnitvi [[Uzbeg kan]]a iz Zlate horde. V času prve ruske invazije na Krim leta 1736 so bili kanovi arhivi in knjižnice znani po islamskem svetu, pod kanom Kirim-Gerajem pa je bilo mesto Akmescit (sodobni Simferopol) obdarjeno z vodovodom, kanalizacijo in gledališčem, v katerem je [[Molière]] upodabljal v francoščini, medtem ko se pristanišče Gözleve (sodobna Jevpatorija) primerja z Rotterdamom, [[Bahčisaraj]] pa je bil opisan kot najčistejše in najbolj zeleno mesto v Evropi <ref name="Rayfield, Donald p 15">Rayfield, Donald, 2014: "Dormant claims", ''Times Literary Supplement'', 9 May 2014 p 15</ref>. Glavno prebivalstvo Krimskega kanata so bili Krimski Tatari, skupaj z njimi pa so živele pomembne skupnosti Karaitov, Italijanov, Armencev, Grkov, Črnjakov in Ciganov. V začetku 16. stoletja, pod vladavino krimskih kanov, je prišel del Nogajcev (Mangic), ki so pohajkovali zunaj Krimskega polotoka, in se selijo tja v obdobjih suše in stradanja. Večina prebivalstva je v 16. stoletju sprejela islam, del prebivalstva so bili pravoslavni, monoteisti in Judje. Obstajale so majhne katoliške skupnosti. Krimsko-tatarsko prebivalstvo Krimskega polotoka je bilo delno oproščeno davkov. Grki so plačevali ''dzhiziya'', Italijani so bili v privilegiranem položaju zaradi delnih davčnih olajšav med vladavino [[Mengli I. Geraj |Mengli Geraja I.]]. Do 18. stoletja je imel Krimski kanat približno 500 tisoč prebivalcev. Krimski Tatari so bili do začetka 18. stoletja znani po pogostih, v nekaterih obdobjih skoraj vsakoletnih uničujočih vpadih v Ukrajino in Rusijo.<ref>Orest Subtelny (2000). "''[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/105 Ukraine: A History]''". University of Toronto Press. pp. 105–106.</ref> Krimski kanat je dolgo, vse do poznega 18. stoletja, ohranjal obsežno trgovino s sužnji z Osmanskim cesarstvom in na Bližnjem vzhodu, kar je bil eden pomembnih dejavnikov njegovega gospodarstva. Med najpomembnejšimi uvoznimi trgovskimi pristanišči je bilo Kefe (sodobna [[Feodozija]]) <ref>{{navedi knjigo |last1=Yermolenko |first1=Galina I. |title=Roxolana in European Literature, History and Culture |date=2010 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=1409403742 |page=111 |url=https://books.google.com/books?id=iRE-ybv0SLkC&pg=PA111}}</ref>. Po osmanskem popisu iz leta 1526 so davki na prodajo in nakup sužnjev predstavljali 24 % sredstev, ki so jih na Osmanskem Krimu odmerjali za vse dejavnosti <ref>{{cite journal |last1=Fisher |first1=Alan |title=The Ottoman Crimea in the Sixteenth Century |journal=Harvard Ukrainian Studies |date=1981 |volume=5 |issue=2 |pages=135-170 |url=https://www.jstor.org/stable/41035903?seq=1 |accessdate=24 January 2020}}</ref>. A v resnici so bili vedno majhni napadov v obeh smereh s strani Tatarov in Kozakov. Sužnji in osvobojenci so tvorili približno 75 % krimskega prebivalstva <ref>[https://www.britannica.com/topic/slavery-sociology/Slave-societies Slavery – Slave societies]. Encyclopædia Britannica.</ref>. Osmanski pisatelj in popotnik iz 17. stoletja [[Evlija Čelebi]] je ocenil, da je bilo na Krimu približno 400.000 sužnjev in le 187.000 svobodnih muslimanov. Kljub temu po zanesljivejših sodobnih virih sužnji nikoli niso predstavljali znatnega dela krimskega prebivalstva <ref>[https://bigenc.ru/domestic_history/text/3892808 Great Russian Encyclopedia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200506231421/https://bigenc.ru/domestic_history/text/3892808 |date=2020-05-06 }}: Crimean Khanate</ref>. Ruski profesor Glagolev piše, da je bilo v Krimskem kanatu leta 1666 1.800.000 svobodnih Krimskih Tatarov, omeniti je treba tudi, da je bil velik del Ukrajine del Krimskega kanata, zato so Ukrajinci upoštevani v splošno prebivalstvo kanata. Nekateri raziskovalci ocenjujejo, da je bilo v času Krimskega kanata zajetih in zasužnjenih več kot 2 milijona ljudi. Poljski zgodovinar Bohdan Baranowski je domneval, da je v 17. stoletju [[Republika obeh narodov|poljsko-litovska skupnost]] (območje današnje Litve, Poljske, Ukrajine in Belorusije) izgubila v povprečju 20.000 ljudi letno in kar milijon v vseh letih skupaj od leta 1500 do 1644 <ref>Darjusz Kołodziejczyk, as reported by {{navedi splet |author=Mikhail Kizilov |title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards:The Jews and the Trade in Slaves and Captivesin the Crimean Khanate |url=https://www.academia.edu/3706285/Slaves_Money_Lenders_and_Prisoner_Guards_The_Jews_and_the_Trade_in_Slaves_and_Captives_in_the_Crimean_Khanate |work=The Journal of Jewish Studies|year=2007|page=2}}</ref>. V maščevanje so dežele Krimskih Tatarov napadli Zaporoški kozaki, oboroženi ukrajinski konjeniki, ki so branili stepsko mejo - Divja polja - pred tatarskimi suženjskimi pohodi in pogosto napadali in ropali dežele osmanskih Turkov in Krimskih Tatarov. Donski kozaki in kalmiški Mongoli so tudi uspeli vdreti v deželo Krimskih Tatarov. Zadnji največji napad pred [[Rusko-turška vojna (1768-1774)|rusko-turško vojno 1768–74]], se je zgodil med vladanjem [[Peter Veliki|Petra Velikega]] (1682–1725). Vendar so se kozaški napadi nadaljevali tudi po tem času; osmanski [[veliki vezir]] se je leta 1761 ruskemu konzulu pritožil zaradi napadov na Krim in Özi (sodobni Očakiv). Leta 1769 je zadnji veliki tatarski napad, ki se je zgodil med rusko-turško vojno, zajel 20.000 sužnjev. Kljub temu pa so nekateri zgodovinarji (na primer ruski zgodovinar Valerij Vozgrin ali poljski zgodovinar Oleksa Gayvoronski) prepričani, da o vlogi trgovine z sužnji v gospodarstvu Krimskega kanata sodobni zgodovinarji močno pretiravajo in rastoča ekonomija ni nič drugega kot zgodovinska mit <ref>[http://194.44.152.155/elib/local/sk803789.pdf The historical fate of the Crimean Tatars] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191020103218/http://194.44.152.155/elib/local/sk803789.pdf |date=2019-10-20 }} — Doctor of Historical Sciences, Professor Valery Vozgrin, 1992, Moscow</ref>. Po sodobnih raziskavah je vodilni položaj v gospodarstvu zasedala živinoreja, Krimski kanat je bil eden glavnih dobaviteljev pšenice za Osmansko cesarstvo. Razvili se je tudi vinogradništvo in vinarstvo in vrtnarjenje. Kanovemu dvoru je velik dohodek prineslo rudarjenje soli. === V Ruskem imperiju === [[File:Carlo Bossoli Khanpalast von Bachcisaraj 1857.jpg|thumb|''Palača krimskega kana v Bahčisaraju'', 1857, avtor Carlo Bossoli]] V rusko-turški vojni (1768–74) so Rusi porazili Osmane; v skladu s [[Kučukkajnardžijski mir|Kučukkajnardžijskim mirom]] (1774), podpisanim po vojni, pa se je Krim osamosvojil, Osmanlije pa so se odrekli politični pravici do zaščite Krimskega kanata. Po obdobju političnih nemirov na Krimu je Rusija kršila pogodbo in leta 1783 anektirala Krimski kanat. Po aneksiji so začeli bogatejše Tatare, ki so v druge dele Črnega morja izvažali pšenico, meso, ribe in vino, izganjati in so se preselili v Osmansko cesarstvo. Leta 1812 so sledili nadaljnji izgoni zaradi strahu pred zanesljivostjo Tatarov zaradi Napoleonovega napredovanja. Zlasti krimska vojna 1853–1856, zakoni 1860–63, carska politika in rusko-turška vojna (1877–78) so povzročili eksodus Tatarov; 12.000 vkrcanih zavezniških ladij v Sevastopolu, da bi se izognili uničenju granat, je bila ruska vlada označena kot izdajalci. Od skupaj 300.000 iz Tauridskega governorata se je izselilo približno 200.000 Krimskih Tatarov <ref>[http://monderusse.revues.org/docannexe1800.html "''Hijra'' and Forced Migration from Nineteenth-Century Russia to the Ottoman Empire"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611035541/http://monderusse.revues.org/docannexe1800.html |date=2007-06-11 }}, by Bryan Glynn Williams, ''Cahiers du Monde russe'', 41/1, 2000, pp. 79–108.</ref>. V procesu izseljevanja je umrlo veliko Krimskih Tatarov, med njimi tudi tisti, ki so utonili med prečkanjem Črnega morja. Danes potomci teh tvorijo krimsko tatarsko diasporo v Bolgariji, Romuniji in Turčiji. [[File:Крымскотатарский_эскадрон.jpg|thumb|left|''Krimsko-tatarska eskadrila Ruskega imperija'', KF Schulz, 1850.]] Ismail Gasprali (1851–1914) je bil znan krimsko-tatarski intelektualec, ki je vplival na nacionalistična gibanja tega obdobja, katerih prizadevanja so postavila temelje za posodobitev muslimanske kulture in nastanek krimsko-tatarske nacionalne identitete. Dvojezični krimski tatarsko-ruski časopis ''Terciman-Perevodčik'', ki ga je objavljal v letih 1883–1914, je deloval kot izobraževalno orodje, s katerim je nastala nacionalna zavest in moderno razmišljanje med celotnim turško govorečim prebivalstvom Ruskega imperija. Po [[Ruska revolucija |ruski revoluciji]] leta 1917 je ta nova elita, v kateri sta bila Noman Çelebicihan in Cafer Seydamet, razglašena za prvo demokratično republiko v islamskem svetu, ki je bila 26. decembra 1917 imenovana Krimska ljudska republika. Vendar je bila ta republika kratkotrajna in jo je ukinila boljševiška vstaja januarja 1918. === V Sovjetski zvezi (1917–1991) === [[File:Crimean Tatar 1939-num.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu glede na sovjetski popis 1939]] [[File:Crimean Tatar 2001-num.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu glede na ukrajinski popis 2001]] [[File:Crimean Tatar share 2014.png|thumb|Odstotek Krimskih Tatarov po regijah na Krimu po ruskem popisu leta 2014]] Kot del ruske lakote iz leta 1921 je polotok zelo trpel. Več kot 100.000 Krimskih Tatarov je stradalo do smrti in več deset tisoč jih je zbežalo v Turčijo ali Romunijo. Med kolektivizacijo v letih 1928–29 je bilo več tisoč deportiranih ali ubitih. Politika 'kolektivizacije' sovjetske vlade je v letih 1931–33 pripeljala do velike lakote v državi. Med [[Josip Stalin |Stalinovo]] [[Velika čistka|veliko čistko]] so bili državni uradniki in intelektualci, kot sta Veli Ibraimov in Bekir Çoban-zade, zaprti ali usmrčeni zaradi različnih obtožb. Maja 1944 je bilo celotno krimsko-tatarsko prebivalstvo Krima na ukaz Josipa Stalina, generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze in predsednika Državnega odbora za obrambo ZSSR izgnano v Srednjo Azijo, predvsem v Uzbekistan. Čeprav je veliko število Krimskih Tatarov med vojno služilo v Rdeči armadi in sodelovalo v partizanskem gibanju na Krimu, je bil obstoj tatarske legije v nacistični vojski in sodelovanje krimsko-tatarskih verskih in političnih voditeljev s Hitlerjem med nemško okupacijo Krima, sovjetskemu vodstvu opravičilo, da je celotno krimsko-tatarsko prebivalstvo obtožilo, da je sodelovalo z nacisti. Začeli so načrtovati preventivno odpravo takih potencialnih rekrutov za mitično »peto kolono razdiralcev, teroristov in vohunov«. (Hagenloh, 2000; Shearer, 2003). Med letoma 1917 in 1933 je bilo 150.000 Tatarov - približno 50 % prebivalstva - bodisi ubitih bodisi izgnanih s Krima <ref>{{navedi splet|url=https://newrepublic.com/article/116814/crimean-tatars-primer-why-population-opposes-putin|title=The Crimean Tatars: A Primer|author=|date=|website=newrepublic.com|accessdate=27 March 2018}}</ref>. Nekateri sodobni raziskovalci trdijo, da je geopolitični položaj Krima podpiral sovjetsko dojemanje Krimskih Tatarov kot potencialne grožnje <ref>Aurélie Campana, Sürgün: [http://www.massviolence.org/Surgun-The-Crimean-Tatars-deportation-and-exile "The Crimean Tatars’ deportation and exile, Online Encyclopedia of Mass Violence"], 16 June 2008. Retrieved 19 April 2012, ISSN 1961-9898 </ref>. To prepričanje deloma temelji na analogiji s številnimi drugimi primeri deportacij ne-Rusov z obmejnih ozemelj, pa tudi na dejstvu, da je bilo s Krima odstranjeno tudi drugo ne-rusko prebivalstvo, kot so Grki, Armenci in Bolgari. Vseh 240.000 Krimskih Tatarov je bilo od 17. do 18. maja 1944 množično deportirano v obliki kolektivne kazni kot 'posebni naseljenci' v Uzbekistansko Sovjetsko socialistično republiko in druge oddaljene dele Sovjetske zveze <ref>{{navedi knjigo | title=Ukraine: A History | author=Subtelny, Orest | publisher=University of Toronto Press | year=2000 | isbn=0-8020-8390-0 | page=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/483 483] | authorlink=| url-access=registration | url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/483 }}</ref>. Ta dogodek se v krimsko-tatarskem jeziku imenuje ''Sürgün''; maloštevilni, ki so pobegnili, so bili ustreljeni ali utopljeni na [[barža]]h, v nekaj mesecih pa jih je polovica umrla zaradi mraza, lakote, izčrpanosti in bolezni. Mnogi od njih so bili v sovjetskem sistemu [[gulag]] ponovno nameščeni kot prisilni delavci <ref>[http://www.time.com/time/printout/0,8816,823132,00.html The Muzhik & the Commissar] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''TIME Magazine'', 30 November 1953</ref>. === Po ukrajinski neodvisnosti === Danes se je več kot 250.000 Krimskih Tatarov vrnilo v svojo domovino, kjer so se borili za ponovno vzpostavitev svojega življenja in uveljavljanje svojih nacionalnih in kulturnih pravic pred številnimi socialnimi in gospodarskimi ovirami. Tretjina jih je ateistov in več kot polovica tistih, ki menijo, da so verni, jih tega ne prakticira.<ref>{{navedi knjigo|title=Крымские репатрианты: депортация, возвращение иобустройство|last=Gabrielyan|first=Oleg|publisher=Amena|year=1998|isbn=|location=|pages=321|language=ru}}</ref> === Krimska kriza 2014 === Po novicah o referendumu o neodvisnosti Krima, ki je bil 16. marca 2014 organiziran s pomočjo Rusije, je vodstvo Kurultai izrazilo zaskrbljenost zaradi ponovnega preganjanja, kot je to komentiral ameriški uradnik pred obiskom skupine ZN za človekove pravice na polotoku <ref>{{navedi splet|title=U.N. human rights team aims for quick access to Crimea - official|url=http://www.trust.org/item/20140319210920-t5yh9/|accessdate=20 March 2014|archive-date=2014-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140322002441/http://www.trust.org/item/20140319210920-t5yh9/|url-status=dead}}</ref>. Obenem je bil Rustam Minihanov, predsednik Tatarstana, napoten na Krim, da bi odpravil pomisleke Krimskih Tatarov in opozoril, da so »ukrajinski voditelji »v 23 letih osamosvojitve Ukrajine Krimske Tatare uporabljali kot marionete v svojih političnih igrah brez da bi jim dali kakršnokoli oprijemljivo povračilo«. Vprašanje preganjanj Krimskih Tatarov s strani Rusije se od takrat redno postavlja na mednarodni ravni <ref>{{navedi splet|url=http://unpo.org/article/17913|title=UNPO: Crimean Tatars: Turkey Officially Condemns Persecution by Russia|author=|date=|website=unpo.org|accessdate=27 March 2018|archive-date=2015-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150216003339/http://unpo.org/article/17913|url-status=dead}}</ref><ref>http://politicalperiscope.com/crimean-tatars-russia/</ref>. 18. marca 2014 je bil dan, ko je Rusija priključila Krim, krimska tatarščina pa razglašena za enega od treh uradnih jezikov Krima. Napovedano je bilo tudi, da bodo Krimski Tatari morali odstopiti od obalnih dežel, na katera so čakali od vrnitve na Krim v začetku 1990-ih, in jim dati zemljišče drugje na Krimu. Krim je izjavil, da potrebuje opuščeno zemljišče za 'družbene namene', saj del te zemlje zasedajo krimski Tatari brez pravnih dokumentov o lastništvu <ref>{{navedi splet|last=Temirgaliyev|first=Rustam|title=Crimean Deputy Prime Minister|url=http://en.ria.ru/world/20140319/188544777/Crimean-Tatars-Will-Have-to-Vacate-Land--Official.html|accessdate=19 March 2014}}</ref>. Razmere so bile posledica nezmožnosti ZSSR (in kasneje Ukrajine), da Tatarom vrnejo zemljišča, ki so bila v lasti pred deportacijo, ko so se ti ali njihovi potomci vrnili iz Srednje Azije (predvsem Uzbekistana). Posledično so se Krimski Tatari naselili kot skvoterji in zasedli zemljišča, ki so bila in še vedno niso registrirana na zakonit način. [[File:Vladimir Putin's meeting with representatives of the Crimean Tatars 02.jpeg|thumb|Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal s proruskimi predstavniki Krimskih Tatarov, 16. maja 2014]] Nekateri krimski Tatari so zaradi krimske krize zbežali v celinsko Ukrajino - po ocenah okoli 2000 do 23. marca. [93] 29. marca 2014 je urgentni sestanek predstavniškega organa Krimskih Tatarov, Kurultai, glasoval za iskanje »etnične in teritorialne avtonomije« Krimskih Tatarov s »političnimi in pravnimi« sredstvi. Sestanka sta se udeležila vodja republike [[Tatarstan]] in predsednik Ruskega sveta Muftis. Do nadaljnje razprave so bile odložene odločitve o tem ali bodo Tatari sprejeli ruske potne liste in ali bo želena avtonomija znotraj ruske ali ukrajinske države. Mejlis deluje zasilno v [[Kijev]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://unpo.org/article/19134|title=UNPO: Crimean Tatars: Mejlis Continues Work in Emergency Mode from Kiev|author=|date=|website=unpo.org|accessdate=27 March 2018|archive-date=2016-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430111524/http://unpo.org/article/19134|url-status=dead}}</ref> Med okupacijo Krima s strani Ruske federacije Krimske Tatare domnevno preganjajo in diskriminirajo ruske oblasti, vključno s primeri mučenja, samovoljnih pridržanj, prisilnih izginotij s strani ruskih varnostnih sil in sodišč <ref name="urlCrimea: Persecution of Crimean Tatars Intensifies | Human Rights Watch">{{navedi splet |url=https://www.hrw.org/news/2017/11/14/crimea-persecution-crimean-tatars-intensifies |title=Crimea: Persecution of Crimean Tatars Intensifies &#124; Human Rights Watch |format= |work= |accessdate=}}</ref><ref name="urlUN documents torture and arrests of Crimean Tatars by Russia - 12.12.2017 14:44 — Ukrinform News">{{navedi splet |url=https://www.ukrinform.net/rubric-society/2362880-un-documents-torture-and-arrests-of-crimean-tatars-by-russia.html |title=UN documents torture and arrests of Crimean Tatars by Russia - 12.12.2017 14:44 — Ukrinform News |work= |accessdate=}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-ukraine-crimea-putin-human-rights-abuses-un-accusations-claims-a7421406.html|title=UN accuses Russia of multiple human rights abuses|date=2016-11-16|work=The Independent|access-date=2017-06-21|language=en-GB}}</ref>. 12. junija 2018 je Ukrajina na Mednarodno sodišče OZN vložila memorandum, sestavljen iz 17.500 strani besedila v 29 zvezkih o rasni diskriminaciji Krimskih Tatarov s strani ruskih oblasti na okupiranem Krimu in državnem financiranju terorizma Ruske federacije v Donbasu.<ref name="urlUAWire - Ukraine files memorandum with UN Court of Justice containing evidence of Russias involvement in financing of terrorism">{{navedi splet |url=https://uawire.org/ukraine-files-memorandum-with-un-court-containing-evidence-of-russia-involvement-in-financing-terrorism |title=UAWire - Ukraine files memorandum with UN Court of Justice containing evidence of Russia's involvement in 'financing of terrorism' |format= |work= |accessdate=}}</ref> == Politične stranke Krimskih Tatarov == === Narodnostno gibanje Krimskih Tatarov === Nacionalno gibanje Krimskih Tatarov je ustanovil krimsko-tatarski borec za državljanske pravice Jurij Osmanov v času sovjetske dobe. Uradni cilj gibanja v sovjetski dobi je bila obnovitev Krimske SSSR po leninističnem načelu nacionalne avtonomije za titularne avtohtone prebivalce v njihovi domovini, ki so bili v nasprotju z željami neodvisne tatarske države, predhodnice Mejilis . Ustanovitelj organizacije Jurij Osmanov je bil do Džemileva zelo kritičen, češ da predhodnik Mejilisa, ni dovolj poskušal odpraviti etničnih napetosti na Krimu. Vendar je gibanje zgubilo na priljubljenosti po umoru Jurija Osmanova.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=dkMqAQAAMAAJ|title=Национализм в поздне-- и посткоммунистической Европе|last=Yang|first=Yering|date=2010|publisher=Rosspen|year=|isbn=|location=|pages=216|language=ru}}</ref> === Mejlis === Leta 1991 je krimsko-tatarsko vodstvo ustanovilo ''Kurultai'' ali parlament, da bi delovalo kot reprezentativno telo Krimskih Tatarov, in bi lahko naslovili pritožbe na ukrajinsko centralno vlado, krimsko vlado in mednarodne organe <ref>{{navedi splet |url=http://www.csmonitor.com/2007/0220/p09s02-coop.html|title=A Lesson in Stifling Violent Extremism: Crimea's Tatars have created a promising model to lessen ethnoreligious conflict|accessdate=6 August 2007 |last=Ziad|first=Waleed|author2=Laryssa Chomiak|date=20 February 2007|work=CS Monitor}}</ref>. Mejlis krimsko-tatarskega ljudstva je izvršni organ Kurultaija. Od 1990-ih do oktobra 2013 je bil politični vodja Krimskih Tatarov in predsednik Mejlisa krimsko-tatarskega ljudstva nekdanji sovjetski disident Mustafa Džemilev. Od oktobra 2013 je predsednik Mejlisa krimsko-tatarskega ljudstva Refat Čubarov <ref>{{navedi splet|url=http://qtmm.org/en/chairman|title=Chairman|website=qtmm.org|access-date=2016-06-25}}</ref>. Po ruski aneksiji Krima leta 2014 so ruske oblasti Mejlis krimsko-tatarskega ljudstva razglasile za skrajno organizacijo in ga 26. aprila 2016 prepovedale.<ref name="MCTPb26416">[http://www.thestar.com.my/news/world/2016/04/26/crimean-court-bans-tatar-ruling-body-in-blow-to-minority/ Crimean court bans Tatar ruling body in blow to minority], Thestar.com.my (26 April 2016)</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Crimean Tatars}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> * [http://www.iccrimea.org International Committee for Crimea] * [https://web.archive.org/web/20050204232423/http://www.undp.crimea.ua/ UNDP Crimea Integration and Development Programme] * [http://www.euronet.nl/users/sota/krimtatar.html Crimean Tatar Home Page] * [https://web.archive.org/web/20050324020336/http://unpo.org/member.php?arg=20 Crimean Tatars] * [http://tr.wiktionary.org/wiki/Kategori:K%C4%B1r%C4%B1m_Tatarca_s%C3%B6zc%C3%BCkler Crimean Tatar words (Turkish)] * [http://en.wiktionary.org/wiki/Category:Crimean_Tatar_language Crimean Tatar words (English)] * [[wikisource:State Defense Committee Decree No. 5859ss|State Defense Committee Decree No. 5859ss: On Crimean Tatars]] (See also [http://www.euronet.nl/users/sota/tatardep2.html Three answers to the Decree No. 5859ss]) * [http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae13.html Crimean Tatars; Essays on Central Asia Index] Essays on Central Asia Index {{Turška ljudstva | state = collapsed}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]] [[Kategorija:Krim]] [[Kategorija:Tatari]] [[Kategorija:Družba v Rusiji]] [[Kategorija:Krimski Tatari| ]] dcik59n1c76e54ya3mg3dbrmo52xc95 Potop ladje RMS Titanic 0 478433 6773054 6756301 2026-11-01T07:22:53Z Signal 28172 /* Ozadje */ inženir --> častnik stroja 6773054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste |title=Potop ladje RMS Titanic |image=Stöwer Titanic.jpg |caption="Undergang der Titanic", slika, ki jo je narisal [[Willy Stöwer]] leta 1912. |date=[[14. april]] [[1912]] - [[15. april]] [[1912]] |injuries= |alt= |victims=1.503 |location=Severni Atlantski Ocean, 400 milj (640 km) južno od Nove Fundlandije 23:40–02:20 (02:38–05:18 [[GMT]]){{efn|name=shiptime}} |target= }} '''[[RMS Titanic]]''' je potonil v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] v zgodnjih urah 15. aprila 1912, pet dni po tem, ko je ladja odplula na svojo krstno plovbo iz [[Southampton]]a v [[New York]]. Titanic, ki je bil takrat največja [[oceanska linijska ladja]] na svetu, je na krovu prevažal 2.224 ljudi, ko je v nedeljo, 14. aprila 1912, okrog 23:40 (po ladjinem času){{efn|name=shiptime|Ob času trka, so bile ''Titanic''{{'}}e ure nastavljene na 2 uri in 2 minuti pred [[Eastern Time Zone]], in 2 uri 58 minut za [[Greenwich Mean Time]]. Čas ladje je bil nastavljen opolnoči, 13–14 aprila 1912, in je temeljil na pričakovanem položaju ''Titanic-a'' ob lokalnem navideznem poldnevu 14. aprila.{{sfn|Halpern|2011|p=78}} }} trčil v [[Ledena gora|ledeno goro]], 15. aprila, dve uri in štirideset minut pozneje, pa je ob 2:20 dokončno potonil. Pri tem je umrlo več kot 1.500 ljudi, zaradi česar je to ena najhujših pomorskih nesreč v človeški zgodovini. 14. aprila je Titanic med plovbo prejel šest radijskih opozoril o nevarnosti pojava ledenih gor, vendar je ladja kljub temu plula s hitrostjo 22 vozlov, ko so opazovalci pred ladjo opazili ledeno goro. Zaradi svoje velike hitrosti se ladja ni uspela pravočasno obrniti in je z desnim bokom trčila v ledeno goro, trk pa je na njenem desnem trupu pod vodno gladino prebil šest neprepustnih predelkov. Titanic je bil narejen tako, da je lahko prenesel poplavitev štirih predelkov, a jih je voda tisti trenutek poplavila pet, zato je posadka ugotovila, da bo ladja potonila. Med evakuacijo so z ladijskega mostu izstreljevali [[Signalna raketa|signalne rakete]], da bi pritegnili pozornost za pomoč. V skladu z obstoječim načrtom je bil sistem reševalnih čolnov na Titanicu načrtovan za prevoz potnikov na bližnja reševalna plovila, ne pa da bi bili vsi potniki na čolnih istočasno; zato za številne potnike in posadko ni bilo varnega zatočišča. Slabo upravljanje evakuacije je povzročilo, da so bili številni spuščeni čolni tudi na pol prazni. Kot rezultat je bilo, ko je Titanic potonil, na krovu še več kot tisoč potnikov in posadke. Skoraj vsi, ki so skočili ali padli v vodo, so se utopili ali umrli v nekaj minutah zaradi [[Hladni šok|hladnega šoka]] in podhladitve. [[RMS Carpathia]], ki je na kraj dogodka prispela približno uro in pol po potopu in približno devet ur in pol po trku, je rešila zadnjega od preživelih. Nesreča je šokirala svet in povzročila veliko ogorčenje zaradi pomanjkanja reševalnih čolnov, ohlapnih predpisov in neenakega obravnavanja treh razredov potnikov med evakuacijo. Poznejše poizvedbe so priporočile temeljite spremembe pomorskih predpisov, ki so leta 1914 ustanovile [[Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju|Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju]] (SOLAS). == Ozadje == {{Seealso|RMS Titanic}} [[Slika:RMS Titanic sea trials April 2, 1912 (cropped).jpg|levo|sličica|Titanic med testiranji na morju, 2. aprila 1912. ]] V času začetka obratovanja je bil Titanic druga od treh{{efn|Tretja naj bi bila RMS ''Britannic'', ki nikoli ni začela obratovati kot linijska ladja; namesto tega so jo predelali v His Majesty's Hospital Ship [[HMHS Britannic|(HMHS) ''Britannic'']] (med WWI).}} ladij iz razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] in največja ladja na svetu. Medtem ko je družba [[White Star Line]] nadaljevala z gradnjo njene sestrske ladje [[HMHS Britannic|Britannic]], sta Titanic in njuna najstarejša sestrska ladja [[RMS Olympic]] s svojima tonažama presegli velikost in tonažo najhitrejših ladij na svetu [[RMS Lusitania|RMS Lusitanio]] in [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretanio]] družbe [[Cunard Line]], bili sta tudi veliko bolj luksuzni in skoraj 30 metrov daljši od Lusitanie in Mauretanie{{sfn|Hutchings|de Kerbrech|2011|p=37}}. Titanic je lahko sprejel 3.547 ljudi, zgrajen pa je bil za čezatlantsko pot med Southamptonom in New Yorkom. Ladijski motorji so bili največji, kar so jih kadarkoli izdelali, in sicer so merili 40 metrov visoko in z jeklenkami premeri do 2,7 m, ki so zahtevali kurjenje 600 premoga na dan{{sfn|Butler|1998|p=10}}. Njeno bivanje potnikov, zlasti prvega razreda, naj bi bilo "neprimerljivo veliko in veličastno", nakazano z vozovnicami, ki so jih zapovedale nastanitve v prvem razredu. Parlor Suites (najdražji in najluksuznejši apartmaji na ladji) z zasebnim sprehajališčem so stali več kot 4.350 ameriških dolarjev (kar je danes 115.000 dolarjev) za enosmerno čezatlantsko plovbo. Tudi tretji razred, čeprav bistveno manj razkošen od drugega in prvega razreda, je bil po sodobnih standardih nenavadno udoben in je bil opremljen z obilnimi količinami dobre hrane, ki je potnikom zagotavljala boljše pogoje, kot so jih mnogi doživeli doma.{{sfn|Butler|1998|pp=16–20}} [[Slika:Titanic voyage map.png|sličica|287x287_pik|Pot, po kateri je plul Titanic in mesto, kjer je ladja potonila.]] Titanic je na svojo krstno plovbo odplul 10. aprila 1912. Ob 12:00 je ladja izplula iz Southamptona{{sfn|Bartlett|2011|p=67}} in štiri ure pozneje priplula v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]] v [[Francija|Franciji]], kjer so se potniki na ladjo vkrcali s pomočjo trajekta. Drugo pristanišče, kamor je ladja odplula, je bilo v Queenstownu (danes [[Cork]]) na [[Irska|Irskem]], kamor je ladja priplula 11. aprila, pol ure pred poldnevom.{{sfn|Bartlett|2011|p=71}} Tudi v tem pristanišču so se potniki na ladjo vkrcali s pomočjo trajekta.{{sfn|Bartlett|2011|p=77}} Po vkrcanju zadnjih potnikov je ladja nato odplula na svojo prvo (in zadnjo) plovbo čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Medtem, ko je ladja plula čez Atlantik, je bilo na ladji 2.224 ljudi, od tega 992 članov posadke. Ladji je poveljeval izkušen 62-letni kapitan [[Edward J. Smith]], najstarejši kapitan družbe White Star Line, ki je pred tem poveljeval na Olympicu.{{sfn|Bartlett|2011|pp=43–44}}Velika večina posadke, ki je služila pod poveljstvom kapitana Smitha, ni bila usposobljenih mornarjev, temveč častnikov stroja in kurjačev, odgovornih za skrb za motorje, ali pa stevardov in kuhinjskega osebja, odgovornih za potnike.<ref>{{cita|Ryan 1985|p. 8}}.</ref> Šest častnikov posadke in 39 usposobljenih mornarjev je predstavljalo le približno pet odstotkov usposobljene posadke, večina pa je bila zaposlena v Southamptonu in zato ni imela časa, da bi se seznanila z ladjo.<ref>{{cita|Bartlett 2011|p. 49}}.</ref> == 14. april 1912 == === Opozorila o ledenih gorah === [[Slika:Titanic iceberg.jpg|sličica|[[Ledena gora, ki je potopila Titanic|Ledena gora]] v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa. Fotografijo je posnel glavni upravitelj na ladji [[SS Prinz Adalbert]], 15. aprila nekaj ur po potopu. ]] 14. aprila 1912 so ladijski operaterji po radijskem telegrafu dobili šest opozoril drugih ladij v okolici, ki so sporočala, da je v morju južno in vzhodno od [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] več [[Ledena gora|ledenih gor]] in so zato priporočala previdnost. Potniki so ledene gore iz Titanica začeli opažati popoldne. Ledene razmere v severnem Atlantiku so bile najslabše za katerikoli april v zadnjih 50 letih. Radijski operaterji niso posredovali vseh teh sporočil kapitanu ali posadki. Takrat so bili vsi brezžični operaterji na linijskih ladjah zaposleni v brezžičnem telegrafskem podjetju Marconi in niso bili člani njihove ladijske posadke; njihova glavna odgovornost je bila pošiljanje sporočil za potnike, pri čemer so glavno težavo predstavljala vremenska poročila.<ref>http://www.encyclopedia-titanica.org</ref> [[Slika:Amerika14April1912.JPG|levo|sličica|269x269_pik|Eno od sedmih opozoril o ledu, ki jih je Titanic prejel 14. aprila 1912. To opozorilo je poslala ladja [[SS America]].]] Prvo opozorilo o nevarnosti ledenih gor prišlo že 12. aprila 1912 ob 17:46, poslala pa ga je francoska potniška ladja [[SS La Touraine]], katera je sporočila, da je sta bili opaženi dve ločeni ledeni polji, dve veliki ledeni gori ter gosta [[megla]]. Kapitan Smith je potrdil prejem tega sporočila.<ref>{{navedi novice |title=TOLD TITANIC OF ICEBERGS.; Touraine, Now at Havre, Encountered Field of Submerged Ice.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1912/04/17/archives/told-titanic-of-icebergs-touraine-now-at-havre-encountered-field-of.html|date=17 April 1912}}</ref> 14. aprila je prvo opozorilo prišlo ob 9:00 z ladje [[RMS Caronia]], ki je poročala: "Bodite pozorni na ledene gore in plavajoči led." Kapitan Smith je potrdil prejem tega sporočila. Ob 13:42 je [[RMS Baltic]] posredoval poročilo grške ladje Athenia, da je se je prebila skozi veliko ledeno polje in da naj zaradi varnosti zmanjšajo hitrost.<ref>{{Cita web|url=https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1989/06/21/quella-notte-di-77-anni-fa.html|titolo=Quella notte di 77 anni fa|sito=Archivio - la Repubblica.it|accesso=27 aprile 2022}}</ref> Tudi to je kapitan Smith potrdil, ki je poročilo poročal predsedniku družbe White Star Line, [[J. Bruce Ismay|J. Bruce Ismayu]], ki je potoval na krovu. Smith je ukazal določiti nov potek plovbe, da se ladja usmeri dlje proti jugu. Ob 13:45 je nemška ladja [[SS America]] sporočila, da se je prebila skozi dve veliki ledeni gori. To sporočilo nikoli ni prispelo do kapitana Smitha ali drugih častnikov na ladijskem mostu, razlog za to pa je nejasen. [[SS Californian]] je ob 19:30 poročal o treh velikih in nevarnih ledenih gorah, ob 21:40 pa je atlantska tovorna ladja [[SS Mesaba]] sporočila: "Videli smo zamrznjeno ledeno polje in veliko nevarnih ledenih gor. Prosim bodite pazljivi!" Tudi te dve sporočili nista nikoli prispeli na ladijski most do kapitana Smitha. Zadnje poročilo je Titanic dobil ob 22:55, ko je SS Californian sporočil, da je naletel na ledeno polje z velikimi ledenimi gorami in sporočil, da je pametno zmanjšati hitrost in biti pazljivi, vendar je Titanicov glavni ladijski operater [[Jack Phillips (radijski operater)|Jack Phillips]] prekinil in sporočil: "Utihni! Utihni! Imam veliko dela za Cape Race!"<ref name="Marcus" /> Čeprav se je posadka zavedala nevarnosti ledu, niso zmanjšali hitrosti in so še vedno pluli s hitrostjo 22 vozlov. Titanicova visoka hitrost v nevarnih vodah, kjer je prevladoval led, je bila pozneje kritizirana in označena za nepremišljeno. === "Ledena gora, naravnost pred nami!" === ==== Titanic zapluje v vode Iceberg Ailly ==== Medtem, ko je Titanic zaplul v območje Iceberg Ailly in se počasi bližal usodnemu trčenju, se je večina potnikov že odpravljala spat. Poveljstvo je bilo predano drugemu častniku, [[Charles Lightoller|Charlesu Lightollerju]]. Na ladijskem mostu je bil dežuren prvi častnik [[William McMaster Murdoch]]. Opazovalca [[Frederick Fleet]] in [[Reginald Lee]] sta bila dežurna na opazovalnem jamboru, 29 m nad palubo. Temperatura zraka je padla skoraj do ledišča, morje pa je bilo popolnoma mirno.<ref name="Marcus" /> Če bi bilo morje valovito, bi posadka lažje opazila ledene gore, ko bi se valovi zaletavali vanj. Že od Southamptona opazovalci niso našli [[Daljnogled|daljnogledov]] za opazovanje; Kljub temu so opazovalci dobro poznali nevarnost ledu, saj je Lightoller in drugim članom posadke naročil, naj dobro pazijo na ledene gore, zlasti tudi na plavajoči led.<ref name="Ballard">{{Cita|Ballard 1987||Ballard}}.</ref> Ob 23:30 sta Fleet in Lee na obzorju pred ladjo opazila rahlo meglo, vendar nista storila ničesar.<ref name="Ballard" /> Nekateri strokovnjaki zdaj verjamejo, da je bila ta megla pravzaprav privid, ko se je hladna voda srečala s toplim zrakom. To bi povzročilo dvignjeno obzorje, ki bi zaslepilo poglede, če bi opazili karkoli daleč.<ref name="Marcus" /> ==== Trk ==== [[Slika:Iceberg and titanic.png|sličica|Ledena gora je prebila trup, razbila zakovice in poškodovala sprednje predelke. ]] Devet minut pozneje, ob 23:39, je Fleet pred ladjo opazil [[Ledena gora, ki je potopila Titanic|ledeno goro]]. Trikrat je pozvonil na zvonec in nato po telefonu poklical na ladijski most, kjer je njegovo poročil prejel častnik [[James Paul Moody]]. Fleet je vprašal: "Je kdo tam?" Moody mu je odgovoril: "Ja, kaj vidite?" Fleet je nato povedal: "Ledeno goro, naravnost pred nami!" Ko se mu je Moody zahvalil, je poročilo takoj predal dežurnemu častniku Williamu Murdochu, ta pa je krmarju [[Robert Hichens (mornar)|Robertu Hichensu]], ki je takrat krmaril, nemudoma ukazal spremeniti smer plovbe z ukazom "ostro v levo".<ref name="natgeog" /> Ladja je začela počasi zavijati levo, manevru se je Murdoch trčenju z ledeno goro poizkušal izogniti tako, da bi ledeno goro v loku enostavno obšel in s tem preprečil trčenje s premcem ali krmo. Zaradi velike hitrosti ladje, počasne odzivnosti krmilnega mehanizma in počasne ustavitve ter vnovičnega zagona parnih strojev (turbina ni imela možnosti obratovanja v smeri plovbe nazaj), se je manever ponesrečil. Ladja je zavila le toliko, da se ni direktno zaletela v ledeno goro, ampak jo je obdrsnila. Ob 23:40 je Titanic z desnim bokom zadel v rob ledene gore, led pa je na ladijskem trupu pod vodno gladino prebil šest lukenj, ki skupaj niso bile večje od 1,2 kvadratnega metra.<ref name="Ballard" /> [[Slika:Walker - An Unsinkable Titanic (1912) page 125.jpg|sličica|286x286_pik|Portret trka ladje z ledeno goro.]] Največja luknja je bila dolga 12 m, zanimivo pri tem pa je, da največje luknje ni naredil led, ampak je trup zaradi pritiska ob trku enostavno počil po šivih, točenje so [[Zakovica|zakovice]], ki so držale več oplat skupaj, enostavno odletele, kar so ugotovili kasneje.<ref name="natgeog" /> Zato so se ob odkritju lukenj pojavila ugibanja o slabi izdelavi in uporabi [[Jeklo|jekla]] slabe kakovosti. Ostanki oplat trupa še danes ležijo na mestu gradnje, najmodernejše preiskave so pokazale, da s kakovostjo materiala ni bilo prav nič narobe. Kriva je bila slaba izdelava oziroma način gradnje s kovičenjem, če bi bile namreč oplate trupa Titanica takrat zvarjene, do katastrofe ne bi nikoli prišlo. Do trka z ledeno goro pa tudi ne bi prišlo če bi Murdoch spremenil smer ladje tako, da ne bi zaganjal strojev nazaj, medtem ko je plula z enako hitrostjo, bi Titanic morda ledeno goro zgrešil, ali pa bi trčil v špico ter utrpel manjšo škodo in bi lahko nadaljeval pot v New York.<ref name="TITANIC LA NAVE DEI SOGNI">{{cita news|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1997/11/11/titanic-la-nave-dei-sogni.html |titolo=Titanic la nave dei sogni |rivista=[[La Repubblica (quotidiano)|la Repubblica]] |data=11 novembre 1997}}</ref> Nad vodno črto je bilo malo dokazov o trku. Na palubi so se potniki začeli igrati z [[Sneg|snegom]] in [[Led|ledom]], ki je zdrsnil z ledene gore.<ref name="Marcus" /> Stevardesi so v jedilnici prvega razreda začutili manjše tresenje, na kar so mislili, da se je najverjetneje odlomila lopatica propelerja. Številni potniki prvega in drugega razreda so se počutili zaskrbljeno, medtem, ko so potniki tretjega razreda imeli drugačne izkušnje. Strojnik [[Walter Hurst]] je povedal, da ga je prebudil močan tresk ob desnem boku. "Nihče ni bil zelo zaskrbljen, vendar sem vedel, da smo nekaj zadeli" je povedal. Gasilec [[George Kemish]] je povedal, da je na desnem trupu slišal močan udarec in neprijeten zvok. [[Slika:Titanic side plan annotated English.png|sličica|468x468_pik|Prikaz poškodovanih ladijskih predelkov, prikazanih z zelenimi črtami.]] Potem, ko je v ladjo začela vdirati voda je bilo ukazano zapreti vsa neprepustna vrata, a so pred tem kurjači iz kotlovnice začeli poročati, da je ledeno mrzla voda začela zalivati parne kotle. To je ustvarilo izredno nevarne razmere saj je obstajala velika možnost [[Eksplozija|eksplozije]] če bi ledeno mrzla voda prišla v stik z segretimi kotli in vrelim [[Premog|premogom]] zato je bilo kurjačem in gasilcem ukazano izpustiti paro iz kotlov skozi prve tri dimnike in pogasiti ogenj v kotlih. Ko so končali svoje delo, so bili že do pasu v ledeno mrzli vodi zato jim je bilo ukazano zapustiti kotlovnico in pobegniti skozi neprepustna vrata, ki so se takrat začela že zapirati. Posadka je veliko pričakovala od šestnajstih neprepustnih oddelkov, ki naj bi preprečili potopitev ladje, niso pa se zavedali, da imajo ti oddelki veliko slabost. Oddelki namreč niso segali do najvišje palube, zato se je začela voda, potem ko se je ladja nagnila naprej, prelivati iz enega v drug neprepustni prostor.<ref>''Morning Post'', 29 aprile 1912. Citato in {{Cita|Marcus 1990}}.</ref> Kapitan Smith je začutil trčenje medtem, ko je spal v svoji kabini in je takoj odšel na ladijski most. Ko ga je Murdoch obvestil, da je ladja zadela ledeno goro, je kapitan najprej ukazal ustaviti ladjo in vse njene motorje, nato pa je poklical ladijskega konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]], ki je tudi potoval na ladji in ga prosil, da naj oceni škodo. Pet minut po trku je bila vodna črta na premcu že pod vodo, na krmi pa se je videlo črto malo več, kot prej. Andrews in kapitan Smith sta odšla v podpalubje in ugotovila, da so bili prostori za pošto, tovor in skladišče poplavljeni, medtem ko je bila kotlovnica 6 skoraj do vrha pod vodo. Pred kapitanom in Andrewsom je v podpalubje odšel tudi glavni častnik [[Henry Tingle Wilde]], ki je opazil isto situacijo preden se je vrnil na ladijski most. Voda se je razlila v kotlovnico 5, kjer je bila napolnjena do 4,3 m in posadka se je v tej kotlovnici borila z izčrpavanjem vode. 20 minut po trku je v ladjo vdrlo že 13.500 ton vode, veliko več kakor bi lahko črpalke izčrpale. Ob 00:00 je Andrews kapitanu in preostali posadki potrdil žalostno novico, da je poškodovanih šest predelkov od katerih bo pet v eni uri poplavila voda, na kar so vsi vedeli, da ladja ne more prenesti poplavitev petih predelkov. Andrews je dodal še, da ladjo ne more čisto popolnoma nič rešiti in da bo Titanic v največ dveh urah potonil.<ref name="Marcus" /> == 15. april 1912 == === Priprave na zapustitev ladje === [[Slika:EJ Smith2.jpg|sličica|Kapitan ladje [[Edward J. Smith]] (1911). ]] 15. aprila 1912 je kapitan Smith ob 00:05 izdal ukaz za evakuacijo,<ref>{{cita|Ferruli 2003|p. 132}}.</ref> ukazal posadki naj pripravijo reševalne čolne, ladijskemu operaterju Jacku Philiphsu pa je ukazal naj začne pošiljati klice v sili.<ref name="Marcus" /><ref name="Ballard" /> V podpalubju je voda dosegla najnižje palube. Ko je bila poštna soba vsa pod vodo, so razvrščevalci pošte izgubili poskus, da bi rešili 400.000 pošiljk pošte, ki jih je prevažal Titanic. Drugje pa je bilo mogoče zaslišati zrak, ki je izginjal z vdiranjem vode. V tretjem razredu so stevardesi hodili od vrat do vrat in budili potnike ter jim ukazali naj gredo na palubo k [[Reševalni čolni ladje RMS Titanic|reševalnim čolnom]]. Ob 00:15 je prišel ukaz, da si morajo potniki nadeti reševalne jopiče. Marsikateri potnik je to razumel, kot šalo saj je bil prepričan, da se tako velika ladja ne more potopiti.<ref name="Marcus" /><ref name="Ballard" /> Potniki prvega in drugega razreda so hitro prišli do reševalnih čolnov medtem, ko so številni potniki tretjega razreda ostali ujeti pod palubo saj jih nihče ni obvestil o dogodku, niso jim nudili prave pomoči, čeprav so vedeli, da se z ladjo nekaj dogaja, ker je med potapljanjem spuščala čudne glasove. Nekateri potniki so celo zavrnili evakuacijo in ostali na potapljajoče se ladji. Potapljanje ladje je kapitana postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]].<ref>{{Cita news|url=http://iltirreno.gelocal.it/lucca/cronaca/2008/10/31/news/e-morta-l-ultima-superstite-del-titanic-1537519|titolo=È morta l'ultima superstite del Titanic|pubblicazione=[[Il Tirreno]]|data=31 ottobre 2008|accesso=3 marzo 2011|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20110810065909/http://iltirreno.gelocal.it/lucca/cronaca/2008/10/31/news/e-morta-l-ultima-superstite-del-titanic-1537519|urlmorto=sì}}</ref> <ref>{{Cita news|autore=Dario Cresto|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2010/03/04/prima-le-donne-bambini.html|titolo=Prima le donne e i bambini|pubblicazione=[[La Repubblica (quotidiano)|la Repubblica]]|data=4 marzo 2010|p=39|accesso=3 marzo 2011}}</ref>Na ladji je bilo 20 čolnov, od teh se je samo 16 čolnov dalo takoj uporabiti, preostali štirje pa so bili nameščeni nad prostori za častnike in jih je bilo potrebno za uporabo najprej pripraviti, kar se je med potapljanjem ladje izkazalo kot velika slabost. Čoln je lahko sprejel 70 potnikov, kar je pomenilo, da se lahko nanje vkrca 1.178 potnikov oz. niti polovica potnikov na ladji. Ne samo, da je bilo premalo čolnov in jopičev za vse ljudi na ladji, bilo je še veliko drugih napak. Ne posadka in še manj potniki, niso med plovbo izpeljali niti ene same vaje reševanja v primeru nesreče.<ref>{{cita testo|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1998/02/06/il-business-del-titanic-all-asta-gli.html|titolo=Il business del Titanic all'asta gli ultimi messaggi}} [[La Repubblica (quotidiano)|La Repubblica]] – 6 febbraio 1998</ref> Prva vaja za potnike naj bi bila 14. aprila, vendar je bila zaradi nejasnih razlogov odpovedana. Ko je ladja priplula v Southampton, je tam posadka dan pred odhodom ladje opravila eno samo vajo reševanja brez potnikov, testiranje čolnov pa je potekalo v [[Belfast|Belfastu]]. Ob 00:25 so začeli polniti in spuščati prve reševalne čolne v vodo. Drugi častnik Lightoller je prevzel nadzor spuščanja čolnov na levi strani ladje, prvi častnik Murdoch pa na desni strani.<ref>{{cita web|url=http://it.notizie.yahoo.com/il-primo-uomo-che-sent%C3%AC-l-urlo-del-titanic.html?nc|titolo=Il primo uomo che sentì l'urlo del Titanic|accesso=15 aprile 2012}}</ref> Sprva so bili čolni, še posebej na levi strani ladje, na pol prazni saj častniki, ki so nadzirali spuščanje čolnov, niso poznali kapacitete čolnov. Če bi to poznali, bi se lahko vanj vkrcalo še dodatnih 500 ljudi. === Odhod reševalnih čolnov === [[Slika:Titanic sinking gif.gif|sličica|Animacija potapljanja Titanica. ]]{{See also|Reševalni čolni ladje RMS Titanic}} Ob 00:45 je čoln št. 7 prvi zapustil ladjo, na njemu je bilo 28 ljudi. Reševalni čoln št. 6 je ladjo zapustil ob 00:55, na njemu je bilo prav tako 28 ljudi (med njimi tudi miljonarka [[Margaret Brown|Margaret "Molly" Brown]]).<ref name="Marcus" /> Sprva so čolni ladjo zapuščali počasneje, vendar so po eni uri zjutraj ladjo zapuščali bolj pogosto. Na čolnu št. 5 je bilo 41, na čolnu št. 3 le 32, na čolnu št. 8 je bilo 39, na [[Reševalni čoln št. 1 ladje RMS Titanic|čolnu št. 1]] pa le skromnih 12 potnikov. Da bi pritegnili pozornost več ladij na tem območju, da bi jih tako posvarili, da Titanic potrebuje pomoč, je kapitan Smith naročil posadki, da začne iz ladijskega mostu izstreljevati signalne rakete.<ref>{{cita|Ferruli 2003|p. 152}}.</ref> Medtem, ko so čolni zapuščali ladjo, se je v podpalubju odvijala prava drama. Voda je začela zalivati parne kotle, zato so se kurjači, gasilci in strojniki pri prečrpavanju vode do zadnjega trudili, da ne bi prišlo do eksplozije. Izredno požrtvovalna je bila skupina strojnikov pod vodstvom upravitelja [[Joseph Bell (inženir)|Josepha Bella]], ki je skrbela za delovanje agregatov, ki so ladji zagotavljali [[Elektrika|elektriko]]. Na svojih mestih so ostali do zadnjega možnega trenutka, nihče od njih ni preživel.<ref>{{cita|Ferruli 2003|pp. 157-160}}.</ref> Pod palubo je zaradi reševanja ladje ostalo toliko ladijskega osebja, da ni bilo nobenega, ki bi poveljeval reševalnim čolnom. [[Slika:Reuterdahl – Sinking of the Titanic.jpg|levo|sličica|"Sinking of the Titanic", slika, ki jo je narisal [[Henry Reuterdahl]]. |278x278_pik]] Vkrcavanje v čolne in spuščanje čolnov v vodo ni potekalo gladko. Zaradi panike so se začeli potniki prerivati, zato so častniki le s težavo ohranjali red. Težave so se pojavile tudi pri spuščanju, saj so se nekateri čolni skoraj prevrnili, nekaj ljudi, ki so z ladje hoteli skočiti v reševalne čolne zaradi panike, so popadali v ledeno mrzlo vodo.<ref>{{cita|Ferruli 2003|p. 153}}.</ref> Moški so dali prednost ženskam in otrokom. [[Slika:RMS Titanic distress signal simulated as morse code.wav|sličica|Klici v sili s Titanica.]] Ob 1:15 so se potniki začeli zavedati resnosti položaja, zato se je začela pojavljati panika. Posadka je začela izstreljevati signalne rakete za primer nevarnosti.<ref>{{cita|Lord 1997|p. 63}}.</ref> Celo [[orkester]] je igral na glavni palubi. Ladijski operater Phillips je v eter začel pošiljati nov SOS signal. Dobil je več odgovorov od okoliških ladij, od katerih je bila najbližja [[RMS Carpathia]], ki je bila od potapljajočega se Titanica oddaljena 58 milj (93 km). Njena največja hitrost je bila 17 vozlov, kar je pomenilo, da bi lahko do ladje priplula v štirih urah. To je bilo za mnoge na ladji prepozno, saj je potapljajočemu parniku ostala le ena ura življenja. Drugi odgovor je bil z ladje [[SS Mount Temple]], ki bi lahko dosegla ladjo, vendar je naletela na veliko ledeno polje, kar je Mount Temple ustavilo. Tretji odgovor je prišel iz ladje [[SS Birma]], ki ni bila zelo daleč, vendar je prav tako naletela na ledeno polje. Veliko bližje je bil [[SS Californian]], ki je predtem Titanic dvakrat opozoril o ledu, vendar zaradi izklopljenega radijskega etra ni priskočil na pomoč. Še en odgovor je prišel iz ladje [[SS Frankfurt]], vendar je bila predaleč, da bi dosegla ladjo. Na Titanicove klice v sili se je odzvala tudi njegova sestrska ladja [[RMS Olympic]], ki je takrat ravno plula iz New Yorka na vzhod, vendar pa je bila veliko predaleč, da bi dosegla potapljajoči se Titanic. Nekateri potniki so obupali nad reševanjem in so odšli raje nazaj v svoje kabine, kjer so se sprijaznili z usodo.<ref>{{cita testo|url=http://archiviostorico.corriere.it/1998/febbraio/08/Titanic_una_lapide_scuote_Belfast_co_0_9802088795.shtml|titolo=Titanic, una lapide scuote Belfast}} [[Corriere della Sera]] – 8 febbraio 1998</ref> Ameriški milijonar in najbogatejši potnik na Titanicu, [[John Jacob Astor IV]] je rekel: "Tu smo varnejši, kot na teh čolnih". Vodilni gasilec [[Charles Hendrickson]] je povedal, da je videl množico potnikov tretjega razreda, zbranih v krogu sredi jedilnice, kjer so molili. Opisal je:<blockquote>Na stotine ljudi je bilo zbranih v krogu v jedilnici tretjega razreda, z pridigarjem na sredini. Molili so in jokali ter prosili Boga in Marijo naj jim pomagata. Ležali so na tleh in izgubili svojo lastno moč ter pričakovali, da bo Bog vse naredil za njih. </blockquote> === Spuščanje zadnjih čolnov === Do 1:30, ko je bil ves sprednji del premca že pod vodo, se je Titanic za 5 stopinj obrnil na levo stran. Ob 1:45 je posadka dobila sporočilo iz podpalubja, da je kotlovnica cela pod vodo in da je v strojnico že veliko vode vdrlo. To je bilo zadnje sporočilo, ko je električni sistem začel počasi odpovedovati. Kljub temu sta oba radijska operaterja uspela poslati po eterju vse SOS signale.<ref name="autogenerato4" /> [[Slika:Leaving the sinking liner.jpg|sličica|Reševalni čoln št. 15 je bil skoraj spuščen na čoln št. 13. ]] Preostali čolni so bili veliko bolj napolnjeni.  Čoln št. 11 je bil napolnjen za pet ljudi več, kot je znašala njegova zmogljivost. Ko so ga začeli spuščati, ga je skoraj preplavila voda, ki je tekla iz ladje. Čoln št. 13 se je povsem izognil isti težavi, toda tisti na krovu niso mogli prerezati vrvi, s katere je bil čoln spuščen. Ko se je spuščal, je bil skoraj spuščen, neposredno na čoln št. 15. Vrvi so pravočasno prerezali in oba čolna sta varno zapustila ladjo. Čoln št. 14 je bil spuščen ob 1:30, ko so nekateri potniki zaradi panike hoteli skočiti v čoln. Čoln št. 16 je bil spuščen pet minut pozneje, na tem čolnu je bila tudi stevardesa [[Violet Jessop]], ki je štiri leta pozneje preživela podobno izkušnjo, ko je bila na krovu Titanicove sestrske ladje [[HMHS Britannic]], ki je potonila v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], ko je zadela nemško mino. Zložljivi čoln C je bil spuščen ob 1:40, na tem čolnu je bil tudi [[J. Bruce Ismay]], ki so njegovo dejanje pozneje označili za strahopetno.<ref>{{cita|Gracie 1998|p. 268}}.</ref> Zadnji čoln, zložljivi čoln D, je ladjo zapustil ob 2:05, na njem je bilo 25 ljudi; med spuščanjem sta še dva moška skočila v čoln. Zatem je kapitan Smith po palubi naredil še zadnji obhod in posadko obvestil, naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel tudi v radijsko sobo, kjer je Phillipsa in Bridea obvestil, da sta opravila njuno delo in da naj gresta. Glasbeniki so medtem na palubi zaigrali svojo zadnjo pesem, preden so se tudi oni prepustili usodi.<ref name="Marcus" /> V tistem trenutku je ladji ostalo še nekaj minut življenja. === Zadnje minute potopa === [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica.]] Ob 2:10 je voda dosegla ladijski most in začela poplavljati glavno palubo čolnov. Častniki so se medtem močno trudili prerezati vrvi in vkrcati zadnje preživele na zadnja zložljiva čolna, na katerih so plavali v vodi. Večina potnikov se je odpravila na krmo, ki je iz minute v minuto vedno bolj gledala iz vode.<ref name="Ballard" /> Na krmi so [[Duhovnik|duhovniki]] dajali [[Zakrament|zakramente]], medtem, ko je kapitan Smith s preostalimi častniki, ki so ostali na ladji, konec pričakal na ladijskem mostu. Tudi ladijski konstruktor Andrews se ni hotel rešiti z "svoje" ladje, ampak je po znanih podatkih ostal v kadilnici prvega razreda, kjer naj bi tudi on pričakal svoj konec.<ref name="Ballard" /> Ladijski most je bil čez dobro minuto ves pod vodo. Častnik Lightoller in nevesta Gracie sta se rešila na plavajoči zložljiv čoln B, na levi strani ladje, medtem, ko so se Wilde, Murdoch in Moody utopili v vodi. [[Slika:Nearer My God To Thee Titanic.png|levo|sličica|"Nearer My God To Thee Titanic" - risanka iz leta 1912. ]] Potem, ko se je Lightoller odločil zapustiti ladjo zaradi naraščajoče vode, je odplaval na plavajoči zložljiv čoln. Ko je splezal nanj, je poskušal v vodi s preostalimi potniki obrniti čoln v normalen položaj.<ref name="Ballard" /> Tisti trenutek se je sprednji prvi dimnik zrušil pod svojo lastno težo, pri čemer je v vodi zmečkal veliko ljudi in za las zgrešil plavajoči čoln B.<ref name="Ballard" /> Lightollerja je zgrešil za dober meter in pol, pri tem pa je ustvaril velik val, ki je čoln odplaknil dobrih 20 metrov stran od ladje. Tisti, ki so takrat bežali na krmo, so lahko začutili rahle tresljaje in čudne zvoke, ki so najverjetneje povzročilo manjše eksplozije kotlov. Drugi dimnik se je zrušil kmalu in najverjetneje zaradi eksplozije enega od kotlov.<ref name="Ballard" /> Očividci so videli, kako se je krma dvigala visoko v zrak, ko je premec tonil navzdol. Govorili so, da so med 30–45 stopinj propelerji gledali iz vode. Ladja se je že tako nagnila naprej, da je vanjo začela z vso silo vdirati voda pri čem se njeno potapljanje še pospešilo. Pri tem so nastali veliki vrtinci v vodi, da je marsikaterega potnika odneslo iz palube in ga vsrkalo v drobovje ladje.<ref name="Ballard" /> Mnogi preživeli so opisali velik hrup, ki so ga nekateri pripisali eksploziji kotlov. Preživeli potnik Beesley je hrup označil za "delno grobo ropotanje, deloma pa zvijanje in ni bil nenaden ropot, kot bi bila eksplozija: nadaljevala se je nekaj sekund zaporedoma, morda petnajst do dvajset sekund".<ref name="Ballard" />  Pripisal ga je "motorjem, kotlom in strojem, ki so se iztaknili od svojih vijakov in položajev ter padali skozi predelke ter razbili vse, kar jim je bilo na poti". Ob 2:17 so sijoče luči enkrat močno utripnile in potem ugasnile, nato pa je Titanic pahnil v temo.<ref name="Ballard" /> Preživeli potnik [[Jack Thayer]] se je spomnil, da je videl skupine petnajst sto ljudi, ki so še vedno na krovu stiskali v veliki množici, kot rojijo [[čebele]]; le da so med množico nastali v vodi manjši vrtinci zaradi česar je marsikaterega potnika odplaknilo ter ga posrkalo v drobovje ladje, ko se je velika ladja, dolga skoraj dvesto sedemdeset metrov dvignila visoko nad morjem. === Titanicovi zadnji trenutki === [[Slika:Titanic's sinking stern.jpg|sličica|Titanicova krma približno pol minute pred dokončnim potopom. ]] Titanic je trpel skrajno nasprotne sile - potopljeni premec, napoljen z vodo, je ladjo vlekel dol medtem, ko je krma vsa še z zrakom napolnjena, ostajala na vodni gladini, zaradi česar takega naklona ladijska konstrukcija enostavno ni zdržala.<ref name="Ballard" /> Kmalu potem, ko so luči ugasnile, se je ladja prelomila na dvoje tako, da je krma pristala nazaj v vodi in pri tem ubila na stotine plavajočih ljudi.<ref name="Ballard" /> Med prelomom sta se pravtako zrušila preostala zadnja dva dimnika.<ref name="Ballard" /> Kmalu zatem je v prelomljenem delu med premcom in krmo nastal manjši vodni vrtinec, zaradi česar je premec potonil in krmo povlekel navpično preden sta se oba dela ločila. Krma se je nekaj minut zibala, a se je tudi ta hitro potopila in ob 2:20, 2 uri in 40 minut po trku, je ladja dokončno potonila.<ref name="Ballard" /> Potem, ko je ladja potonila pod morsko gladino, sta premec in krma potrebovala 5 do 6 minut da sta pristala na morskem dnu [[Severni Atlantik|severnega Atlantika]], v globini 3.800 m, pri čemer so iz ladje popadali številni ladijski stroji, kotli, tone premoga in druga notranja ladijska oprema.<ref name="Ballard" /> Oba dela ladje sta pristala na nežno valovitem območju morskega dna, približno 600 m narazen. Premec je še naprej tonil skoraj navpično in je imel hitrost z prebitim delom trupa 25 do 30 vozlov. Njegov pristanek na morsko dno je povzročil, da se je kobilica zarila 7 m globoko v mulj, palube na odlomljenem delu, ki so bile že med potopitvijo oslabljene, so se zaradi močnega udarca sesedle druga na drugo.<ref name="Ballard" /> Krma je tonila tudi navpično, a le kratek čas, do pristanka na dno, se je vrtela. Kmalu zatem, ko je potonila, so cisterne in jeklenke počile in železo na odlomljenem delu strukture na krmi se je odlomilo in odletelo.<ref name="Ballard" /> Krma je na morsko dno pristala s tako silo, da se je kobilica zarila 15 m globoko v mulj, palube na krmi pa so se sesedle druga na drugo.<ref name="Ballard" /> Manjši ostanki so še nekaj ur po potopu padali čez morsko dno. === Potniki in posadka v vodi === [[Slika:Titanic watch.jpg|sličica|Ročna ura, ki so jo našli na eni mrtvi osebi v vodi, zaustavljena na času 2:28. ]] Po potopu je v ledeno mrzlem morju ostalo na stotine ljudi. Ko je ladja dokončno potonila, so jeklenke, cisterne in druge eksplozivne stvari ob poku povzročile, da so se iz ladje na površje dvignili številni plavalni kosi - lesne deske, ležalniki ipd. Te stvari so poškodovale in morda tudi ubile nekaj plavalcev v vodi, drugi so se poskusili zadržati na plavajočih kosih lesa.<ref>{{cita web|url=http://www.titanicinquiry.org/BOTInq/BOTInq06Joughin02.php|titolo=Testimony of Charles Joughin}}</ref> Zaradi zelo nizke temperature vode – 2&nbsp;°C, je bila voda smrtonosno hladna. Drugi častnik Lightoller je opisal, da je imel občutek, ko je bil v vodi, da ga tisoč nožev naenkrat zbada.<ref name="tllt">{{cita testo|url=http://www.titanic-titanic.com/lifeboat_lowering_times.shtml|titolo=Titanic Lifeboat Launching Times}}</ref> Nenadna potopitev v zamrzovalno vodo običajno povzroči smrt v nekaj minutah, bodisi zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], nenadzorovanega dihanja vode ali hladne onesposobitve (običajno mišljeno, kot podhladitve) in skoraj vsi v vodi so umrli zaradi zastoja srca ali druge telesne reakcije v ledeni vodi v 15 do 30 minutah. Preživeli v reševalnih čolnih, 100 m stran, so bili zgroženi, ko so slišali kričanje, rjovenje in jokanje potnikov v ledeni vodi. Preživeli potniki v čolnih so odklanjali, da bi se vrnili in pomagali plavalcem, saj so se bali, da bi množica utapljajočih se potnikov prevrnila čolne.<ref>{{cita testo|url=http://www.rshg.org.uk/featuredgravesarticle.asp?featuredgravesid=89|titolo=Walter Perkis of Ryde, Titanic survivor|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20130508065954/http://www.rshg.org.uk/featuredgravesarticle.asp?featuredgravesid=89 }}</ref> Približno dvajset minut po potopu se je kričanje in jokanje že začelo umirjati. Peti častnik Lowe, ki je bil zadolžen za čoln št. 14 se je odločil pomagati, vendar je čakal na trenutek, da se stanje umiri, medtem, pa so potnike izkrcali iz čolna št. 14 v druga dva čolna ter v čoln št. 14 vkrcali sedem članov posadke ter enega moškega potnika. Do 2:45 je na kraju nesreče zavladala smrtna tišina. Zaradi podhladitve je večina ljudi padla v nezavest in utonila. Takrat so potniki v čolnih zbrali dovolj poguma in čoln št. 14 je pod poveljstvom petega častnika Lowea odšel na kraj nesreče rešiti preživele potnike. Reševanje je trajalo tri četrt ure, več ali manj je posadka v vodi našla mrtve potnike, ki so bili tudi zamrznjeni, slišati pa ni bilo nič glasov. Reševalni čoln št. 14 je dobro uro po potopu iz ledeno mrzle vode uspel rešiti le 5 preživelih potnikov.<ref>{{cita testo|url=https://www.encyclopedia-titanica.org/titanic-survivor/frederick-maxfield-hoyt.html|titolo=Frederick Maxfield Hoyt – Titanic Survior}}</ref><ref>{{cita web|url=https://www.encyclopedia-titanica.org/jumped-from-sinking-ship.html|titolo=Jumped from sinking ship}}</ref> Ko so s čolnom zapuščali območje trupel, je Lowe našel enega moškega, vendar je kmalu zatem umrl, zato ga je spustil nazaj v ledeno mrzlo vodo. Sicer pa so lahko videli samo mrtve ljudi v reševalnih jopičih. V preostalih čolnih preživeli niso mogli storiti ničesar, ampak so čakali na prihod reševalnih ladij.  Zrak je bil grenko hladen in več čolnov je zajelo vodo. Preživeli v čolnih niso mogli najti hrane ali pitne vode, večina pa ni imela luči. Razmere so bile še posebej slabe na zložljivem čolnu B, ki ga je na površju zadrževal le blag zadržan zrak v prevrnjenem trupu. Ko se je zora bližala, se je veter dvigal in morje je postajalo vse bolj razburkano, kar je prisililo tiste, ki so bili na zložljivem čolnu, da so se postavili za ravnotežje.<ref>{{cita web|url=https://mredtaser.blogspot.it/|titolo=Titanic Lifeboats}}</ref> Nekateri so, izčrpani s težavo, padli v morje in se utopili. Ostalim je bilo vedno težje ohranjati ravnotežje na trupu, saj so se valovi zaletavali vanj. Eni od redkih preživelih iz vode so bili [[Archibald Gracie IV.|Archibald Gracie]], [[Jack Thayer]] in [[Charles Lightoller]], ki so ostali na plavajočem zložljivem čolnu. === Reševanje in odhod === [[Slika:TITANIC life boats on way to CARPATHIA (02).tif|sličica|Reševalni čolni s Titanica, na poti h Carpathiji.]] Preživele potnike in posadko s Titanica je rešila RMS Carpathia, ki je skozi celo [[noč]] plula s polno hitrostjo proti kraju nesreče, vendar pa je bilo tudi veliko tveganje saj se je Carpathia morala na poti izogibati ledu in ledenim goram. Luči s Carpathie so potniki prvič opazili ob 3:30, ko je izstreljevala signalne rakete, na kar je hotela Titanicu sporočiti, da je pomoč na poti.<ref name="cita|Ferruli 2003|p. 266">{{cita|Ferruli 2003|p. 266}}.</ref> Reševanje preživelih na Carpathio je trajalo več ur. 30 moških na zložljivem čolnu B se je uspelo vkrcati na drug reševalne čoln, preden je en moški umrl zaradi podhladitve. Zložljiv čoln A je bil tudi v slabem stanju saj je bil več, kot pol poplavljen z vodo. Mnogi od njegovih potnikov (morda celo več, kot polovica) so umrli čez noč.<ref name="cita|Ferruli 2003|p. 2662">{{cita|Ferruli 2003|p. 266}}.</ref> [[Slika:Colin Campbell Cooper, Rescue of the Survivors of the Titanic by the Carpathia.jpg|levo|sličica|Prihod Carpathie na kraj nesreče. ]] Ob 4:10 se je začelo vkrcavanje preživelih na Carpathijo. Ko je Carpathia priplula do reševalnih čolnov, so se potniki na Carpathio vkrcali z različnimi sredstvi. Nekateri so bili dovolj močni, da so sami splezali po dani lestvi, druge pa so dvignili v reševalnih čolnih z vrvmi za spuščanje čolnov, otroke so dvignili v vrečah za pošto. Zadnji reševalni čoln, ki je prišel na ladjo, je bil čoln št. 12, z 74 ljudmi na krovu, med njimi tudi Lightoller. Lightoller je bil zadnji preživeli, ki so ga rešili iz čolna na Carpathio.<ref name="cita|Ferruli 2003|p. 2663">{{cita|Ferruli 2003|p. 266}}.</ref> Ob 9:00 so bili vsi preživeli na krovu Carpathie. Takrat se je J. Bruce Ismay dogovoril z kapitanom Carpathie, [[Arthur Rostron|Arthurjem Rostronom]], da nadaljujejo pot v New York, kjer izkrcajo preživele potnike.<ref name="cita|Ferruli 2003|p. 2664">{{cita|Ferruli 2003|p. 266}}.</ref> Bilo je nekaj srečnih prizorov, ko so se družine in prijatelji spet srečali. Preživele je začudil prizor, ko je sonce vzšlo: vidno je bilo veliko ledeno polje z veliki ledenimi gorami. Kapitan Rostron je videl led naokoli, vključno z 20 velikimi ledenimi gorami, ki so bile visoke do 61 m in številne manjše ledene skale, pa tudi lesene ostanke in trupla iz Titanica.<ref name="cita|Ferruli 2003|p. 2665">{{cita|Ferruli 2003|p. 266}}.</ref> Potnikom Carpathije se je zdelo, da je bila njihova ladja sredi velike bele ledene ravnine, obsijane z ledenicami, ki so se na daleč videle kot hribi. Do 8:30 je na kraj nesreče priplul tudi SS Californian, kateri je potem, ko je vklopil radijski eter, dobil klic v sili iz sedaj že potopljenega Titanica, vendar je kmalu zatem ugotovil, da je preživele že rešila Carpathia. Carpathia je po vkrcanju vseh preživelih potnikov ob 9:00 zapustila kraj potopa in nadaljevala pot v New York ter prepustila Californianu, da išče druge preživele. Californian pa je našel le raztresene lesene ostanke, prazne reševalne čolne in trupla umrlih, zato je kmalu zatem tudi Californian zapustil območje potopa in nadaljeval svojo pot v Ameriko.<ref>{{harvnb|Butler|2009|p=101}}</ref> == Dogodki po potopu == [[Slika:Crowds at Cunard pier awaiting Titanic survivors.jpg|sličica|Svojci preživelih potnikov na newyorškem pomolu št. 54, ki čakajo na prihod Carpathie.]] Potem, ko je Carpathia 18. aprila zvečer priplula v New York, po dolgi in težki plovbi skozi ledena polja, [[Nevihta|nevihte]] in [[Megla|megle]], jo je na pomolu št. 54 pričakalo okoli 4000 ljudi. Po prihodu so različne organizacije poskrbele za preživele. Še preden je Carpathia priplula v New York, so izvedli za nesrečo in na obeh straneh Atlantika so začeli delati preiskave o nesreči, da bi natančneje ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo in kaj naj bi naredil, da se kaj takega ne bi več zgodilo. "Zakaj se je J. Bruce Ismay rešil, ko jih je toliko umrlo?" "Zakaj je Titanic plul s tako hitrostjo, ko je zadel ledeno goro?" To so bila najpogostejša vprašanja, ki so si jih zastavljali tudi preživeli potniki.<ref>{{Cita news|lingua=en|url=https://www.encyclopedia-titanica.org/the-finding-titanic-life-raft.html|titolo=THE FINDING OF A TITANIC LIFE RAFT|pubblicazione=Encyclopedia Titanica|accesso=18 aprile 2017}}</ref> Čeprav sta preiskavi potekali ločeno, sta na koncu prišli do istih ugotovitev: do trka z ledeno goro je prišlo zaradi Smithovega neupoštevanja svaril o pojavu ledenih gor ter prevelike hitrosti s katero je ladja plula skozi nevarne vode. Preiskava je tudi ugotovila, da je bila ladja opremljena z premajhnim številom reševalnih čolnov, posadka pa ni bila pravilno usposobljena za reševanje.<ref>{{Cita web|url=http://www.titanic-titanic.com/thomson_beattie.shtml|titolo=BEATTIE, Mr Thomson - Titanic First Class Passenger Biography|accesso=17 aprile 2017|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20170418082326/http://www.titanic-titanic.com/thomson_beattie.shtml|urlmorto=sì}}</ref> Nesreča je privedla do velikih sprememb v pomorskih predpisih za izvajanje novih varnostnih ukrepov, na primer zagotavljanja več reševalnih čolnov, pravilnega izvajanja vaj za reševalne čolne in urejanja radijske opreme na potniških ladjah.<ref>{{Cita web|url=http://www.titanic-titanic.com/thomson_beattie.shtml|titolo=BEATTIE, Mr Thomson - Titanic First Class Passenger Biography|accesso=17 aprile 2017|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20170418082326/http://www.titanic-titanic.com/thomson_beattie.shtml|urlmorto=sì}}</ref> Ustanovljena je bila mednarodna ledena patrulja, ki je spremljala prisotnost ledenih gor v severnem Atlantiku, pomorski varnostni predpisi pa so bili mednarodno usklajeni z Mednarodna konvencija o varnosti človeškega življenja na morju ([[SOLAS]]); oba ukrepa veljata še danes. === Kulturni vpliv in razbitina === [[Slika:Titanic wreck bow.jpg|sličica|Premec Titanica, fotografiran junija 2004. ]] Potopitev Titanica je postala kulturni vpliv, ki ga umetniki, filmski ustvarjalci, pisatelji, skladatelji, glasbeniki in plesalci spominjajo iz časa takoj po potopu do današnjih dni. 1. septembra 1985 je skupna ameriško-francoska odprava, ki jo je vodil [[Robert Ballard]], našla [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitino Titanica]] na globini 3.800 metrov, in ponovno odkrivanje ladje je povzročilo zanimanje za zgodbo o Titanicu. Za snemanje razbitine in kontroverzno reševanje predmetov z naplavin je bilo izvedenih veliko odprav. Prva večja razstava najdenih artefaktov je bila v londonskem Nacionalnem pomorskem muzeju v letih 1994–95. Nesreča je navdihnila številne filme; leta 1997 je [[Titanik (film, 1997)|istoimenski]] film [[James Cameron|Jamesa Camerona]] postal prvi film, ki je na svetovni blagajni zaslužil milijardo dolarjev, zvočen posnetek filma pa je postal najbolje prodajani zvočni posnetek vseh časov. Razbitina počasi propada in se po oceni strokovnjakov spreminja v [[oksid]] s hitrostjo 0,5–1 tone na dan.<ref>Francesco Ambrosini, ''Tutta la storia del Titanic – Fatti, personaggi, misteri'', Edizioni del Capricorno, [[Torino]], 2012, p. 153, [[Speciale:RicercaISBN/9788877071484|ISBN 978-88-7707-148-4]]</ref> S časoma se bo konstrukcija Titanicove razbitine zrušila, razbitina pa se bo spremenila v velik kup rje, ki bo na morskem dnu ostal prepleten z trpežnejšo ladijsko opremo, kot so propelerji, ladijski stroji, bronasti nosilci, kompasi, telemotor, sidra, porcelan ter nekateri debeljši in močnejši jekleni deli ladijskega trupa.<ref>Francesco Ambrosini, ''Tutta la storia del Titanic – Fatti, personaggi, misteri'', Edizioni del Capricorno, [[Torino]], 2012, p. 153, [[Speciale:RicercaISBN/9788877071484|ISBN 978-88-7707-148-4]]</ref> == Žrtve in preživeli == {| class="wikitable" |+ !Posadka in potniki !Število potnikov in posadke !Število rešenih !Število umrlih !Odstotek rešenih !Odstotek umrlih |- |'''otroci, prvi razred''' |6 |5 |1 |83.4 % |15.6 % |- |'''otroci, drugi razred''' |24 |24 |0 |99.9 % |0 % |- |'''otroci, tretji razred''' |79 |27 |52 |34 % |66 % |- |'''ženske, prvi razred''' |144 |140 |4 |97 % |3 % |- | '''ženske, drugi razred''' |93 |80 |13 |86 % |14 % |- | '''ženske, tretji razred''' |165 |76 |89 |46 % |54 % |- | '''ženske, posadka''' |23 |20 |3 |87 % |13 % |- | '''moški, prvi razred''' |175 |57 |118 |33 % |67 % |- | '''moški, drugi razred''' |168 |14 |154 |8 % |92 % |- | '''moški, tretji razred''' |462 |75 |387 |16 % |84 % |- | '''moški, posadka''' |865 |192 |693 |22 % |78 % |- |'''skupaj''' |'''2224''' |'''710''' |'''1514''' |'''32%''' |'''68%''' |} === Slovenski potniki === Po zdaj znanih podatkih je bilo na Titanicu pet Slovencev: * Franc Karun, iz [[Milje|Milj]] pri Kranju, rojen 2. decembra 1872, številka vozovnice 349256 * Manca Karun, rojena leta 1907, številka vozovnice 349256, štiriletna hči Franca Karuna - potovala sta v [[Galesburg, Illinois|Galesburg]] v [[Illinois]] * Janez Merkun, iz [[Spodnja Bela|Spodnje Bele]] pri [[Preddvor|Preddvoru]], o njem ni veliko podatkov, mogoče je tudi zaslediti, da ni bil vkrcan na ladjo * Janko Vovk, iz [[Sava pri Jesenicah|Save]], starost 21 let, neporočen, številka vozovnice 349252 * Jakob Pašič, iz Štrekljevca pri Semiču, star 21 let, neporočen, številka vozovnice 315097 Preživela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z reševalnim čolnom številka 15. Trupel treh slovenskih potnikov, ki so umrli v potopu, niso nikoli našli. ==Opombe == {{notes}} == Sklici== {{sklici|15em}} == Bibliografija == === Knjige === * {{navedi knjigo | last = Halpern | first = Samuel | year = 2011 | chapter = Account of the Ship's Journey Across the Atlantic | title = Report into the Loss of the SS ''Titanic'': A Centennial Reappraisal | url = https://archive.org/details/lossofsstitanicc0000unse | editor-last = Halpern | editor-first = Samuel | publisher = The History Press | location = Stroud, Gloucestershire | isbn = 978-0-7524-6210-3 }} * {{navedi knjigo | last1 = Hutchings | first1 = David F. | last2 = de Kerbrech | first2 = Richard P. | year = 2011 | title = RMS ''Titanic'' 1909–12 (''Olympic'' Class): Owners' Workshop Manual | url = https://archive.org/details/rmstitanic1909120000hutc | location = Sparkford, Somerset | publisher = Haynes | isbn = 978-1-84425-662-4 }} * {{navedi knjigo | last = Butler | first = Daniel Allen | year = 1998 | title = Unsinkable: The Full Story of RMS ''Titanic'' | publisher = Stackpole Books | location = Mechanicsburg, PA | isbn = 978-0-8117-1814-1 | url = https://archive.org/details/unsinkablefullst00butl }} * {{navedi knjigo | last = Bartlett | first = W.B. | year = 2011 | title = ''Titanic'': 9 Hours to Hell, the Survivors' Story | publisher = Amberley Publishing | location = Stroud, Gloucestershire | isbn = 978-1-4456-0482-4 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/titanic9hourstoh0000bart }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sinking of the RMS Titanic}} {{Wikisource|Portal:RMS Titanic|RMS ''Titanic''}} * [http://www.encyclopedia-titanica.org/ Encyclopedia Titanica: facts and research about the ship and her sinking] * [http://www.titanicology.com/FloodingByCompartment.html Flooding by Compartment (Samuel W. Halpern)] * [http://timesmachine.nytimes.com/browser/1912/04/16/ TimesMachine browser] – ''[[The New York Times]]'', Tuesday, 16 April 1912 * {{YouTube|id=rs9w5bgtJC8|title=Full-length animation of the ''Titanic'' sinking}} [[Kategorija:RMS Titanic]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1912]] rjs2bbv0cnz5rxvllm85hifpr0igzwb Judaist 0 483898 6772988 5742121 2026-10-31T22:21:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772988 wikitext text/x-wiki Je [[znanstvenik]], ki deluje na področju [[Judovstvo|judovstva]] in judovske kulture. Lahko označuje tudi osebo, ki verjame v judovsko vero ali prakticira judovstvo.<ref>{{Navedi revijo|title=Judaist|url=https://www.thefreedictionary.com/Judaist}}</ref> V Sloveniji je judovstvo predmet preučevanja na katedri za Sveto pismo in judovstvo, [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke]] fakultete v Ljubljani in Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katedra za Sveto pismo in judovstvo|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/katedre/katedra-za-sveto-pismo-in-judovstvo/|website=Teološka fakulteta|accessdate=2020-09-19|language=en-US|date=|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125120452/https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/katedre/katedra-za-sveto-pismo-in-judovstvo|archive-date=2021-01-25|url-status=dead}}</ref> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Teologi]] sbcg7sncch4izpdsxc4m88ojw4o20e0 Huriti 0 484430 6772808 6702240 2026-10-31T14:51:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Huriti | native_name = 𒄷𒌨𒊑 | native_name_lang = klinopis | image = [[Slika:Orientmitja2300aC.png|300px]] | image_caption = Približno naselitveno ozemlje Huritov v srednji [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (škrlatno) | total = <!-- total population worldwide --> | total_year = <!-- year of total population --> | total_source = <!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --> | total_ref = <!-- references supporting total population --> | genealogy = | regions = [[Bližnji vzhod]] | languages = [[huritščina]] | philosophies = | religions = huritsko mnogoboštvo | related_groups = Urarti | footnotes = }} '''Huriti''' ([[klinopis]]no 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo [[Bronasta doba|bronaste dobe]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Govorili so huro-urartski jezik [[Huritščina|huritščino]]. Živeli so v [[Anatolija|Anatoliji]], [[Sirija|Siriji]] in severni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Največja in najvplivnejša huritska država je bilo kraljestvo [[Mitani]], v katerem so vladajoči razred morda tvorili indo-iranski govorci. Prebivalstvo indoevropsko govorečega [[Hetitski imperij|Hetitskega cesarstva]] v Anatoliji so v velikem številu tvorili tudi Huriti in imeli celo velik vpliv na hetitsko mitologijo. V starejši [[Železna doba|železni dobi]] so se Huriti asimilirali z drugimi ljudstvi. Njihove ostanke je podjarmilo njim sorodno ljudstvo, ki je ustanovilo državo [[Urartu]]. Sedanji [[Armenci]] so amalgam indoevropskih etničnih skupin s Huriti in Urarti.<ref>Mallory, J.P.; Adams, Douglas Q., ur. (1997). ''"Armenians"''. Encyclopedia of Indo-European Culture. Fitzroy Dearborn.</ref> ==Jezik== {{glavni|Huritščina}} [[Slika:Incense_burner._Hurrian_period,_1300-1000_BC._From_Tell_Basmosian,_Dukan,_Iraq._Erbil_Civilization_Museum.jpg|thumb|right|[[Kadilnica]] iz Tell Basmosiana, [[Irak]], huritsko obdobje 1300-1000 pr. n. št., trenutno v Muzeju erbilske civilizacije]] [[Slika:Hurrian foundation document-AO 19937-IMG 3470-gradient.jpg|thumb|right|Huritski temeljni zatič Louverski lev in pripadajoča kamnita plošča z najstarejšim znanim napisom v huritskem jeziku]] Huritski jezik je zelo soroden [[Urartščina|urartskemu]] jeziku, ki se je govoril v kraljestvu [[Urartu]]. Jezika tvorita huro-urartsko družino jezikov. Povezave te jezikovne družine z drugimi družinami jezikov so sporne, ker nobena predlagana povezava ni bila soglasno sprejeta.<ref> Wilhelm, Gernot (2008). ''"Hurrian"''. V Woodard, Roger D. (ur.). ''The Ancient Languages of Asia Minor''. Cambridge: Cambridge University Press. str. 81–104.</ref> Od 21. stoletja pr. n. št. do poznega 18. stoletja pr. n. št. je imela [[Asirija]] oblast nad kolonijami v Anatoliji, zato so Huriti, tako kot [[Hati]] in [[Lulubi]], za pisanje v svojem jeziku okoli leta 2000 pr. n. št. privzeli asirski akadski [[klinopis]]. Besedila v huritskem jeziku, pisana s klinopisom, so odkrili v [[Hatuša|Hatuši]], [[Ugarit]]u (Ras Šamra) in enega od najdaljših v [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]]. Slednja je pisal mitanski kralj [[Tušratta]] egipčanskemu faraonu [[Amenhotep III.|Amenhotepu III.]] Do odkritja huritske tablice s hetistkim prevodom v Hatuši leta 1983, so bila Amarnska pisma edino dolgo besedilo, pisano v huritščini. ==Zgodovina== ===Srednja bronasta doba=== Huritska imena se v srednji bronasti dobi naključno pojavljajo v severozahodni Mezopotamiji in na ozemlju okoli sodobnega [[Kirkuk]]a, [[Irak]]. Imena so bila dokazana v [[Nuzi]]ju, [[Urkeš]]u in drugod. Huriti so se zatem infiltrirali in naselili na obsežnem loku obdelovalne zemlje, ki je segal od doline reke Habur na zahodu do gorovja [[Zagros]] na vzhodu. I.J. Gelb in E.A. Speiser sta prepričana, da so bili na tem ozemlju od davnine naseljeni vzhodnosemitsko govoreči Asirci/Subari, Huriti pa so bili prišleki.<ref>Gelb, Ignace J.(1963). ''The History of Writing''. University of Chicago Press.</ref> Za Subare zdaj velja, da so bili Huriti ali vsaj huro-urartsko ljudstvo.<ref>''History of Mesopotamia''. Encyclopaedia Britannica. [https://www.britannica.com/topic/Subarian].</ref> ====Urkeš==== [[Slika:Foundation tablet, dedication to God Nergal by Hurrian king Atalshen, king of Urkish and Nawar, Habur Bassin, circa 2000 BC Louvre Museum AO 5678.jpg|thumb|levo|300px|<center> Ustanovitvena tablica s posvetilom huritskega kralja Atalšena, kralja Urkiša in Navara, bogu Nergalu, okoli 2000 pr. n. št.; Muzej Louvre AO 5678<br>''"Od Nergala gospodar Havaluma Atal-šen, skrbni pastir, kralj Urkeša in Navarja, sin Sadar-mata kralja, je graditelj templja Nergalu, ki premaga nasprotnike. Naj Šamash in Ištar uničita seme tistega, ki odstrani to tablo. Šaum-šen je mojster."''<ref>[http://urkesh.org/pages/571.htm Royal inscriptions]. urkesh.org.</ref>]] Dolina reke Habur je za tisočletje postala srce huritskga ozemlja. Prvo znano huritsko kraljestvo je nastalo okoli mesta Urkeš (sodobni Tell Mozan) v 3. tisočletju pr. n. št. Obstajajo dokazi, da je bilo prvotno povezano z vzhodnosemitskim [[Akadsko kraljestvo|Akadskim kraljestvom]] v Mezopotamiji, kar kaže, da so imeli Huriti med vladavino [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sina Akadskega]] (okoli 2254–2218 pr. n. št.) oblast trdno v svojih rokah. V regiji je cvetela bogata kultura, kar dokazujejo najdbe v Tell Halafu in Tell Braku. Mesto Urkeš je imelo nekaj močnih sosedov. V nekem trenutku na začetku 2. tisočletja pr. n. št. je severozahodnosemitsko govoreče amoritsko kraljestvo [[Mari]] podredilo Urkeš, da je postal vazalna država. V nenehnih bojih za oblast nad Mezopotamijo je druga amoritska dinastija uzurpirala prestol Starega Asirskega cesarstva, ki je od 21. stoletja pr. n. št. nadziralo kolonije v huritskih, hatskih in hetitskih regijah vzhodne [[Anatolija|Anatolije]]. Konec 19. in v začetku 18. stoletja pr. n. št. so v Mariju in večini severovzhodnega [[Amurru]]ja (Sirija) oblast prevzeli Asirci. [[Šamši-Adad I.]] je prestolnico svojega cesarstva preselil iz [[Ašur]]ja v Šubat-Enlil (sodobni Tell Leilan). ====Jamhad==== V tem obdobju so se Huriti selili še bolj proti zahodu. Do leta 1725 so se naselili tudi v delih severne Sirije, tudi v [[Alalah]]u. Zapisi kažejo, da se je mešano amoritsko-huritsko kraljestvo Jamhad iz tega dela Sirije okoli leta 1600 pr. n. št. vojskovalo z zgodnjim hetitskim kraljem [[Hatušili I.|Hatušilijem I.]] Huriti so se naselili tudi v obalni regiji Adanija v državi [[Kizuvatna]] v južni Anatoliji. Jamhad je sčasoma oslabel v primerjavi z močnimi Hetiti, vendar je odprl vrata Anatolije za huritske kulturne vplive. Hetiti so bili v več stoletjih pod vplivom huritske in [[Hati (Anatolija)|hatske]] kulture. ===Pozna bronasta doba=== ====Mitani==== {{glavni|Mitani}} Indoevropski [[Hetiti]] so se po porazu Jamhada še naprej širili na jug. Vojska hetitskega kralja [[Muršili I.|Muršilija I.]] se je odpravila na pohod na [[Babilon]], takrat majhno in šibko državo, in ga opustošila. Uničenje babilonskega kraljestva, prisotnost neambicioznih ali izolacionističnih kraljev v [[Asirija|Asiriji]], pa tudi uničenje kraljestva Jamhad, so pripomogli k vzponu druge huritske dinastije. Njen prvi vladar je bil legendarni kralj [[Kirta]], ki je okrog leta 1500 pr. n. št. ustanovil kraljestvo [[Mitani]]. Asirci so ga poznali pod imenom Hanigalbat/Ḫanigalbat, [[Egipčani]] pa kot ''nhrn''. Mitani je iz regionalnega kraljestva okoli doline reka Habur postal verjetno najmočnejše kraljestvo na Bližnjem vzhodu (okoli 1475–1365 pr. n. št.), potem pa ga je zasenčilo in nazadnje uničilo Srednje asirsko cesarstvo. Nekaj teonimov, lastnih imen in mitansko izrazoslovje kažejo, da je imelo Mitansko kraljestvo indo-arijski vladajoči sloj, kar kaže, da je med indo-arijsko ekspanzijo na oblast v Mitaniju prišla indo-arijska elita.<ref>Manfred Mayrhofer. ''Welches Material aus dem Indo-arischen von Mitanni verbleibt für eine selektive Darstellung?'' V E. Neu (ur.). ''Investigationes philologicae et comparativae: Gedenkschrift für Heinz Kronasser''. Wiesbaden, O. Harrassowitz 1982. str. 72–90.</ref><ref>Paul Thieme. "The 'Aryan Gods' of the Mitanni Treatie". ''Journal of the American Oriental Society'' '''80''' (1960): 301–317.</ref> ====Arrapha==== Upadanje babilonske moči v 16. stoletju pr. n. št. je omogočilo ustanovitev drugega huritskega kraljestva. Huriti so naselili predele severovzhodno od [[Tigris]]a okoli sodobnega Kirkuka in ustanovili kraljestvo [[Arrapha]]. Izkopavanja v Jogan Tepeju, starodavnem [[Nuzi]]ju, so se izkazala kot eden od najpomembnejših virov znanja o Huritih. Huritski kralji Arraphe, kot sta bila Tešup in Itija, so že sredi 15. stoletja pr. n. št. postali [[vazal]]i velikega kralja Mitanija. Kraljestvo Arrapha so uničili Asirci sredi 14. stoletja pr. n. št. Mesto samo je postalo eno od asirskih mest. ===Propad bronaste dobe=== Do 13. stoletja pr. n. št. so druga ljudstva uničila vse huritske države, kraljestvo Mitani pa je uničila Asirija. Osrčje Huritov, dolina reke Habur in jugovzhodna Anatolija, je postalo provinca Srednjega asirskega cesarstva (1366–1020 pr. n. št.), ki je zavladalo velikemu delu Bližnjega vzhoda in Male Azije. Kaj se je zgodilo s Huriti ob koncu bronaste dobe, ni jasno. Nekateri znanstveniki trdijo, da so v zgodnji železni dobi živeli v [[Nairi]]ju v Armenskem višavju, ki se približno ujema s provincama Van in Hakkari v sodobni [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Azerbajdžan]]u. Kasneje je tudi Hairi osvojila Asirija. Zdi se, da se je huritsko prebivalstvo severne Sirije v naslednjih stoletjih odpovedalo svojemu jeziku v korist asirskega narečja [[Akadščina|akadskega]] in kasneje [[Aramejščina|aramejskega]] jezika. ===Urartu=== Vakuum moči je omogočil nastanek nove močne države, katere vladarji so govorili urartsko, podobno kot pred njimi Huriti. Srednje asirsko cesarstvo je po osvojitvi [[Mitani|huritsko-mitanskega kraljestva]], [[Hetitski imperij|Hetitskega cesarstva]], porazu [[Frigijci|Frigijcev]] in [[Elamiti|Elamitov]], osvojitvi [[Babilon]]a, porazu Aramejcev v [[Sirija|Siriji]], osvojitvi severnega [[Iran]]a in [[Kanaan]]a ter izgonu [[Stari Egipt|Egipčanov]] iz večjega dela [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] v poznem 11. stoletju pr. n. št. zašlo v stoletje relativnega upadanja. Urarti so izkoristili priložnost in v okolici jezera [[Van]] in [[Ararat]]a ustanovili močno kraljestvo [[Urartu]]. V 11. in 10. stoletju pr. n. št. se je kraljestvo sčasoma razširilo na ozemlje od [[Kavkaz]]a na severu do severne meje Asirije in Irana na jugu. Obvladovalo je tudi večino vzhodne Anatolije. Asirija se je začela okoli leta 935 pr. n. št. ponovno širiti in postala močna tekmica Urartuja. Urartu je nekaj časa uspešno odbijal asirski ekspanzionizem, vendar je od 9. do 7. stoletja pr. n. št. postopoma izgubljal ozemlje v korist Asirije. Preživel naj bi do 7. stoletja pr. n. št., potem pa ga je v celoti osvojilo [[Novo asirsko cesarstvo]] (911–605 pr. n. št.). Novo asirsko cesarstvo se je sesulo v letih 620-605 pr. n. št. po nizu brutalnih državljanskih vojn, ki so državo oslabile do te mere, da ga je koalicija njegovih nekdanjih vazalov [[Medijci|Medijcev]], [[Perzijci|Perzijcev]], [[Babilon]]cev, [[Kaldeja|Kaldejcev]], [[Skiti|Skitov]] in [[Kimerijci|Kimerijcev]] napadla in postopoma uničila. Urartu so v tem času opustošili indoevropsko govoreči skitski in kimerijski napadalci. Vazalni urartski kralj in kralj sosednje Lidije sta zaman prosila za pomoč obleganega asirskega kralja. Po padcu Asirije je Urartu v 6. stoletju pr. n. št. prišel pod oblast [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]] in nato njegovega naslednika [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]]. V 2. tisočletju pr. n. št. je preko Kavkaza na urartsko ozemlje vdrl val indoevropsko govorečih prišlekov – [[Armenci|Armencev]]. Alternativna teorija trdi, da so bili Armenci avtohtona plemena na severnih obalah jezera Van ali na severnem obrobju Urartuja, morda Hajasani, Etuini in/ali Diauehi. Vsa omenjena plemena so znana samo iz omemb sosednjih ljudstev - Hetitov, Urartov, in Asircev.<ref>Armen Petrosyan (1. januar 2007). ''The Problem Of Identification Of The Proto-Armenians: A Critical Review''. Society For Armenian Studies. str. 46, 49. Pridobljeno 23. novembra 2018.</ref> To teorijo podpirajo genetski in arheološki dokazi, ki kažejo na prisotnost Indoevropejcev v Armeniji in vzhodni Turčiji od konca 3. tisočletja pr. n. št.<ref>John A.C. Greppin, I.M. Diakonoff. "Some Effects of the Hurro-Urartian People and Their Languages upon the Earliest Armenians". ''Journal of the American Oriental Society'' '''111''' (4, okt.-dec. 1991): 721.</ref><ref>Joan Aruz, Kim Benzel, Jean M. Evans. ''Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C''. Metropolitan Museum of Art, New York, N.Y. (2008). str. 92.</ref><ref>Kossian, Aram V. (1997). ''The Mushki Problem Reconsidered''. str. 254.</ref><ref>Peter I. Bogucki, Pam J. Crabtree. ''Ancient Europe, 8000 B.C. to A.D. 1000''. An Encyclopedia of the Barbarian World. Charles Scribner's Sons. 2004. ISBN 978-0684806686.</ref><ref>Daniel T. Potts. ''A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East''. Volume 94 of Blackwell Companions to the Ancient World. John Wiley & Sons, 2012. str. 681. ISBN 1405189886.</ref><ref>Simonyan, Hakob Y. (2012). ''New Discoveries at Verin Naver, Armenia''. Backdirt. The Cotsen Institute of Archaeology at UCLA (The Puzzle of the Mayan Calendar): 110–113. Pridobljeno 5. avgusta 2019.</ref><ref>Martirosyan, Hrach (2014). ''Origins and Historical Development of the Armenian Language'' (PDF). Leiden University: 1–23. Pridobljeno 5. avgusta 2019.</ref> Trdi se, da so Protoarmenci prišli v stik z Urartujem že prej – v 3. ali 2. tisočletju pr. n. št., se pravi še pred nastankom Urartskega kraljestva. Urartska elita naj bi govorila urartsko, preprosto prebivalstvo pa naj bi govorilo več jezikov, tudi armensko.<ref> Zimansky, Paul. "Xenophon and the Urartian legacy". ''Dans les pas des Dix-Mille'' (1995): 264-265</ref> V 6. stoletju pr. n. št. je regija prišla pod oblast armenske Orontidske dinastije. Zgleda, da so Huro-urarti približno takrat izginili iz zgodovine. Skoraj zagotovo jih je absorbirala indoevropska armenska populacija. ==Kultura in družba== Poznavanje huritske kulture temelji na arheoloških izkopavanjih v njihovih mestih, kot sta [[Nuzi]] in [[Alalah]], pa tudi na [[klinopis]]nih tablicah, predvsem iz [[Hatuša|Hatuše]] (sodobni Boghazköy, [[Turčija]]), središča hetitske civilizacije, na katero so močno vplivali Huriti. Tablice iz Nuzija, Alalaha in drugih mest s huritskim prebivalstvom, kot kažejo osebna imena, razkrivajo huritske kulturne značilnosti, čeprav so napisane v [[Akadščina|akadščini]]. Huritski valjasti pečatniki so bili skrbno izrezljani in so pogosto vsebovali mitološke motive. Pečatniki so ključ za razumevanje huritske kulture in zgodovine. ===Keramika=== Huriti so bili mojstrski keramiki. Njihovo keramiko pogosto najdemo tudi v Mezopotamiji in deželah zahodno od Evfrata. V [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem egipčanskem kraljestvu]] so je cenili tudi oddaljeni Egipčani. Arheologi uporabljajo za huritsko keramiko, izdelano na lončarskem vretenu, dve imeni: haburska in nuzijska keramika. Za habursko posodje so značilne rdečkaste črte s trikotnim geometrijskim vzorcem in pikami, medtem ko so za nuzijsko značilne zelo prepoznavne oblike in rjava ali črna barva. ===Metalurgija=== Huriti so bili vešči [[Metalurgija|metalurgi]]. Domneva se, da je bil sumerski naziv za obdelovalca [[Baker|bakra]] ''tabira/tibira'' izposojen od Huritov in kaže, da so bili Huriti prisotni v Sumeriji pred njihovo prvo zgodovinsko omembo v akadskih virih.<ref>Wilhelm, Gernot (1989). ''The Hurrians''. Warminster: Aris & Phillips.str. 8-9. ISBN 0-85668-442-2.</ref><ref>Kassian, Alexei (2014). "Lexical Matches between Sumerian and Hurro-Urartian: Possible Historical Scenarios". ''Cuneiform Digital Library Journal'' ('''4''').</ref> Z bakrom iz anatolskega visokogorja se je trgovalo na jug do Mezopotamije. Središče trgovanja z bakrom, [[Srebro|srebrom]] in celo [[Kositer|kositrom]] iz huritske [[Kizuvatna|Kizuvatne]] in [[Išuva|Išuve]], je bila dolina reke Habur. [[Zlato|Zlata]] je primanjkovalo. Iz [[Amarnska pisma|Amarnskih pisem]] je razvidno, da so ga dobivali iz Egipta. Ohranjenih huritskih kovinskih izdelkov je zelo malo. Izjema so izdelki iz kasnejšega Urartuja. V [[Urkeš]]u je bilo odkritih nekaj majhnih bronastih figuric levov. ===Konjereja=== Mitanci so bili tesno povezani s konji. Ime države Išuva, v kateri je verjetno živel številna huritska populacija, pomeni ''"dežela konj"''. Ime bi lahko imelo anatolske ali protoarmenske korene.<ref>Armen Petrosyan (2002). [https://www.academia.edu/3656244/The_Indo_European_and_Ancient_Near_Eastern_Sources_of_the_Armenian_Epic_Washington_D_C_2002 ''The Indo European and Ancient Near Eastern Sources in the Armenian Epic'']. str. 23.</ref> Besedilo, odkrito v Hatuši, govori o šolanju konj. Mož, ki je bil odgovoren za njihovo šolanje, je bil Hurit Kikkuli. Izrazi, povezani s konji, vsebuje veliko indo-arijskih sposojenk.<ref>Mayrhofer, 1974.</ref> ===Glasba=== Med hurirskimi besedili iz Ugarita so odkrili tudi najstarejše znane primere pisane glasbe, ki izvirajo iz okoli 1400 pr. n. št.<ref>West 1994, str. 161; Duchesne-Guillemin (1975, 1977, 1980 in 1984); Anne Draffkorn Kilmer (1965, 1971, 1974, 1976 in 1984); David Wulstan (1968); Raoul Vitale (1982).</ref> Na drobcih so odkrili celo imena štirih huritskih skladateljev: Tapšiẖunija, Puẖije (Puhijana), Urẖije in Ammije.<ref> West 1994, 171.</ref> ===Religija=== Huritska kultura je močno vplivala na religijo Hetitov. V Hetitsko cesarstvo se je razširila iz huritskega kultnega središča Kumani v Kizuvatni. Huritska verovanja so se razširila tudi v Sirijo, kjer je [[Baal]] postal [[Tešub]]ov dvojnik. V kraljestvu Urartu so častili tudi bogove huritskega izvora. Huritska religija je v različnih oblikah vplivala na celoten stari Bližnji vzhod, razen Starega Egipta in južne Mezopotamije. [[Slika:Hurrian incense container.JPG|thumb|Huritska kadilnica]] [[Slika:Chamber_A,_Yazilikaya_06.jpg|thumb|Hetitska bogova Tešub in Hebat; soba A hetitskega skalnega svetišča v Yazilikayi, Turčija]] Glavni bogovi huritskega panteona so bili: * [[Tešub]] (''Tešup''), mogočni bog vremena * [[Hebat]] (''Hepa''), njegova žena, boginja mati, pri Hetitih boginja sonca, preslikana iz pobožene sumerske kraljice Kubabe * [[Šaruma]] ali Saruma (''Šarruma''), njun sin * [[Kumarbi]], starodavni Tešubov oče; kot njegovo domovanje je v mitolologiji omenjeno mesto Urkeš * [[Šauška]] alu Šavuška (''Šauska''), huritska dvojnica asirske [[Ištar]] in boginja plodnosti, vojne in zdravilstva * [[Šimegi]] (''Šimegi''), bog sonca * [[Kušuh]] (''Kušuh''), bog lune; v huritski ikonografiji se simbola sonca in lune združena * [[Nergal]]; babilonsko božanstvo spodnjega sveta, katerega huritsko ime ni znano * [[Ea]]; tudi on je bil babilonskega izvora in je morda vlival na [[kanaan]]skega Ela in ים (Jama), boga morja in rek Na huritskih valjastih pečatnikih so pogosto upodobljena mitološka bitja, kot so krilati ljudje ali živali, zmaji in druge pošasti. Razlaga teh upodobitev bogov in demonov je nezanesljiva. Lahko bi bili zaščitniški ali zli duhovi. Nekateri spominjajo na asirskega [[Lamassu|šeduja]]. Zdi se, da huritski bogovi niso imeli posebnih "domačih templjev", kot so jih imeli bogovi v mezopotamski in staroegipčanski religiji. Pomembni kultni središči sta bili Kumani v Kizuvatni in hetitska Yazilikaya. [[Harran]] je bil kasneje versko središče luninega boga, Šauša pa je imela pomemben tempelj v [[Ninive|Ninivah]], ko je bilo mesto pod huritsko oblastjo. Nergalov tempelj je bil v poznem 3. tisočletju pr. n. št. zgrajen v Urkešu. V kraljestvu Mitani je bilo versko središče mesto Kahat. Huritski mit ''"Ulikumijeve pesmi"'', ohranjen med Hetiti, je vzporednica [[Heziod]]ove ''Teogonije''. [[Kronos|Kronova]] kastracija [[Uran (mitologija)|Urana]] bi lahko izvirala iz Kumarbijeve kastracije [[Anu]]ja, medtem ko je [[Zevs]]ovo strmoglavljenje Krona in Kronovo izbruhanje pogoltnjenih bogov podobno huritskemu mitu o Tešubu in Kumarbiju.<ref>Güterbock, Hans Gustav. ''Hittite Religion''. V ''Forgotten Religions: Including Some Living Primitive Religions''. ur. Vergilius Ferm. NY, Philosophical Library, 1950. str. 88–89, 103–104.</ref> Domneva se, da čaščenje boginje Atis izvira iz huritskega mita.<ref>Jane Lightfoot. ''Times Literary Supplement'', 22. julij 2005. str. 27.</ref> Frigijska boginja [[Kibela]] bi torej lahko bila dvojnica huritske boginje Hebat. ===Urbanizem=== Huriti niso imeli veliko urbanih naselij. V 3. tisočletju pr. n. št. je bil edino huritsko mesto Urkeš. Iz 2. tisočletju pr. n. št. so znana huritska mesta [[Arrapha]], [[Harran]], [[Kahat]], [[Nuzi]], [[Taidu]] in [[Vašukani]] - glavno mesto [[Mitani]]ja. Vašukani naj bi bilo najdišče Tell Fakhariya, kar pa ni zanesljivo, ker v dolini reke Habur noben noben [[Tell|tell]] (mestni grič) ne presega velikosti enega kvadratnega kilometra, večina lokacij pa je veliko manjših. Zdi se, da se je huritska urbana kultura precej razlikovala od kultur centraliziranih držav v Asiriji in Starega Egipta. To bi lahko bilo posledica fevdalne organizacije huritskih kraljevin, ki ni dovolila razvoja velikih dvornih in tempeljskih posesti. ==Arheologija== Huritska naselja so razpršena po treh sodobnih državah: Iraku, Siriji in Turčiji. Srce huritskega sveta je bilo področje ob meji med sodobno Sirijo in Turčijo. Veliko naselij je v mejnem pasu, kar otežuje arheološka izkopavanja. Starodavna najdišča ogrožajo tudi številni načrti gradnje jezov v dolinah rek Evfrat, Tigris in Habur. Izvedenih je bilo že več reševalnih akcij, ko je gradnja jezov poplavila cele rečne doline. Prva velika izkopavanja huritskih najdišč v Iraku in Siriji so se potekala v 1920. in 1930. letih. Vodila sta jih ameriški arheolog Edward Chiera v Yorghan Tepeju (Nuzi) in britanski arheolog Max Mallowan v Čagar Bazarju in Tell Braku. Nadavno začeta izkopavanja in raziskave še potekajo. Izvajajo jih skupine ameriških, belgijskih, danskih, nizozemskih, francoskih, nemških in italijanskih arheologov z mednarodno podporo in sodelovanjem s Sirskim uradom za starine. Telli ali mestni griči pogosto razkrivajo, da so bili naseljeni od kamene dobe do rimskega obdobja ali celo kasneje. Za določanje različnih naselitvenih plasti znotraj gomil je v veliko pomoč značilna huritska haburska keramika. Večina huritskih naselij je iz srednje bronaste dobe do konca pozne bronaste dobe. Glavna izjema je Tell Mozan (Urkeš). ===Pomembna najdišča=== Na seznamu je nekaj pomembnih starodavnih najdišč z območja, kjer so prevladovali Huriti. Pomembna odkritja, povezana s huritsko kulturo in zgodovino, izvirajo tudi iz Alalaha, Amarne, Hatuše in Ugarita. * [[Urkeš|Tell Mozan]] ([[Urkeš]])<ref>{{Navedi splet |url=http://128.97.6.202/urkeshpublic/overview.htm |title=Urkesh an overview |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2006-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060208083617/http://128.97.6.202/urkeshpublic/overview.htm |url-status=dead }}</ref> * Yorghan Tepe (Nuzi)<ref>[http://www.fas.harvard.edu/~semitic/hsm/NFNuziRest.htm The Semitic Museum: Nuzi and the Hurrians] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080510152907/http://www.fas.harvard.edu/~semitic/hsm/NFNuziRest.htm |date=10 May 2008 }}</ref> * [[Tell Brak]] (Nagar)<ref>[http://www.learningsites.com/Brak/Tell-Brak_home.html Tell Brak Learning Sites]</ref> * Tell Leilan (Šehna in Šubat-Enlil) <ref>[http://research.yale.edu/leilan/index.html Yale Tell Leilan Project] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060218185827/http://research.yale.edu/leilan/index.html |date=18. februar 2006 }}</ref> * Tell Barri (Kahat)<ref>[http://www.storia.unifi.it/_onr/Tell%20Barri/tellbarriintro.htm Missione Italiana archaeologica a Tell Barri] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110714010329/http://www.storia.unifi.it/_onr/Tell%20Barri/tellbarriintro.htm |date=14 July 2011 }}</ref> * Tell Beydar (Nabada)<ref>[http://ugarit.uni-muenster.de/esetbmai.htm ESE Tell Beydar] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060109011302/http://ugarit.uni-muenster.de/esetbmai.htm |date=9. januar 2006 }}</ref> * Kenan Tepe<ref>{{cite journal | last=Parker | first=Bradley J. | last2=Dodd | first2=Lynn | last3=Creekmore | first3=Andrew | last4=Healey | first4=Elizabeth | last5=Painter | first5=Catherine | title=The Upper Tigris Archaeological Research Project (UTARP) | journal=Anatolica | volume=32 | date=2006-01-01 | doi=10.2143/ana.32.0.2012554 | pages=72–151}}</ref> * Tell Tuneinir<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stlcc.edu/fv/tuneinir |title=Tell Tuneinir St. Louis Archaeological Expeditions |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2006-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060903143259/http://www.stlcc.edu/fv/tuneinir/ |url-status=dead }}</ref> * Umm el-Marra (Tuba?)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jhu.edu/neareast/uem/index.html |title=The Johns Hopkins/University of Amsterdam Joint Expedition to Tell Umm el-Marra |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2006-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060116025549/http://www.jhu.edu/neareast/uem/index.html |url-status=dead }}</ref> * Tell Chuera<ref>{{Navedi splet |url=http://www.orientarch.uni-halle.de/digs/chuera/chuinfo.htm#Plan |title=Grabung Tell Chuera |access-date=2020-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220050752/http://www.orientarch.uni-halle.de/digs/chuera/chuinfo.htm#Plan |archive-date=2006-02-20 |url-status=dead}}</ref> * Hammam al Turkman (Zalpa?)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.archeologie.leidenuniv.nl/index.php3?m=26&c=22&garb=0.012277051289166896&session= |title=Excavation Hammam al Turkman, Leiden University |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2007-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070425103722/http://www.archeologie.leidenuniv.nl/index.php3?m=26&c=22&garb=0.012277051289166896&session= |url-status=dead }}</ref> * Tell Sabi Abyad<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sabi-abyad.nl/main.tpl?language=en |title=Dutch Excavation at Tell Sabi Abyad |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2008-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080603222022/http://www.sabi-abyad.nl/main.tpl?language=en |url-status=dead }}</ref> * Hamoukar<ref>{{Navedi splet |url=http://oi.uchicago.edu/OI/PROJ/HAM/Hamoukar.html |title=The Hamoukar Expedition University of Chicago |accessdate=2020-10-06 |archive-date=2006-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060208185834/http://oi.uchicago.edu/OI/PROJ/HAM/Hamoukar.html |url-status=dead }}</ref> * Čagar Bazar * Tell el Fakhariya/Ras el Ayn (Vašukani ?) * Tell Hamidiya (Taidu ?)<ref>[http://www.hamidiya.unibe.ch For the results of the Swiss excavations at Tell al-Hamidiya see] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070502191932/http://www.hamidiya.unibe.ch/ |date=2. maj 2007 }}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * [[Isaac Asimov|Asimov, Isaac]]. ''The Near East: 10,000 Years of History''. Boston: Houghton Mifflin, 1968. * Chahin, M. ''The Kingdom of Armenia''. London and New York: Croom Helm, 1987. Reprint, New York: Dorset Press, 1991. Second, revised edition, as ''The Kingdom of Armenia: A History''. Richmond, Surrey: Curzon, 2001. {{ISBN|0-7007-1452-9}} * Diakonov, Igor M., Sergei Starostin. ''Hurro-Urartian as an Eastern Caucasian Language''. Münchener Studien zur Sprachwissenschaft. Munich: R. Kitzinger, 1986. {{ISBN|3-920645-39-1}} * Duchesne-Guillemin, Marcelle. ''A Hurrian Musical Score from Ugarit: The Discovery of Mesopotamian Music''. Sources from the ancient near east, vol. 2, fasc. 2. Malibu, CA: Undena Publications, 1984. {{ISBN|0-89003-158-4}} * Gelb, Ignace J. ''Hurrians and Subarians'', Studies in Ancient Oriental Civilization No. 22. Chicago: University of Chicago Press, 1944. * Gurney, O. R., ''The Hittites'', Hardmonsworth 1952. * Güterbock, Hans Gustav, ''Musical Notation in Ugarit'' in ''Revue d'Assyriologie'' 64 (1970): 45–52. * Hawkes, Jacquetta, ''The First Great Civilizations: Life in Mesopotamia, the Indus Valley, and Egypt'', Knopf, 1973. * Ivanov, Vyacheslav V., and Thomas Gamkrelidze. "The Early History of Indo-European Languages". ''Scientific American'' 262, no. 3, (March 1990): 110–116. * Kilmer, Anne Draffkorn. "The Discovery of an Ancient Mesopotamian Theory of Music". ''Proceedings of the American Philosophical Association'' 115, no. 2 (April 1971): 131–49. * Kilmer, Anne Draffkorn. "The Cult Song with Music from Ancient Ugarit: Another Interpretation". ''Revue d'Assyriologie'' 68 (1974): 69–82. * Kilmer, Anne Draffkorn, Richard L. Crocker, and Robert R. Brown. ''Sounds from Silence: Recent Discoveries in Ancient Near Eastern Music''. Berkeley: Bit Enki Publications, 1976. (booklet and LP record, Bit Enki Records BTNK 101, reissued [s.d.] with CD). * Kurkjian, Vahan M. ''A History of Armenia''. New York: Armenian General Benevolent Union, 1958. * Mayrhofer, Manfred. ''Die Arier im Vorderen Orient—ein Mythos?''. Vienna: Verlag der Österreichischer Akademie der Wissenschaften, 1974. * Movsisyan, Artak Erjaniki. ''The Sacred Highlands: Armenia in the Spiritual Geography of the Ancient Near East''. Yerevan: Yerevan University Publishers, 2004. {{ISBN|5-8084-0586-6}} * Nersessian, Hovick. ''Highlands of Armenia''. Los Angeles, 2000. * Speiser, E. A., ''Introduction to Hurrian'', New Haven, ASOR 1941. * Vitale, Raoul. "La Musique suméro-accadienne: gamme et notation musicale". ''Ugarit-Forschungen'' 14 (1982): 241–63. * Wilhelm, Gernot. ''The Hurrians''. Aris & Philips Warminster, 1989. * Wilhelm, Gernot (ed.). ''Nuzi at Seventy-five''. Studies in the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians. Bethesda: Capital Decisions, Ltd., 1999. * Wegner, Ilse. ''Einführung in die hurritische Sprache'', 2. überarbeitete Aufl. Wiesbaden: Harrassowitz, 2007. {{ISBN|3-447-05394-1}} * West, M[artin] L[itchfield]. "The Babylonian Musical Notation and the Hurrian Melodic Texts". ''Music and Letters'' 75, no. 2 (May 1994): 161–79. * Wulstan, David. "The Tuning of the Babylonian Harp", ''Iraq'' 30 (1968): 215–228. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Huriti]] [[Kategorija:Mezopotamija]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Zgodovina Iraka]] a74ak0upernc172mqmhjjktmji1r6pc Mirko Mayer 0 487483 6772978 6506712 2026-10-31T21:41:07Z MaksiKavsek 244409 np 6772978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mirko Mayer|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Mirko Mayer''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]], * [[23. december]] [[1984]].<ref>{{Navedi splet|title=Nogometni klub kot prepoznavna tržna znamka : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=10211|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2008|accessdate=2021-03-28|first=Mirko|last=Mayer}}</ref> Mayer je nekdanji novinar v oddaji ''Svet'' na [[Kanal A|Kanalu A]], od leta 2014 do 2023 pa je deloval na [[Planet TV]], kjer je bil odgovorni urednik informativnega programa. Od 1. decembra 2023 je svetovalec madžarske medijske hiše TV2 Media Group.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija danes že na Planet TV, Mayer postal svetovalec madžarske TV|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urbanija-danes-ze-na-planet-tv-mayer-postal-svetovalec-madzarske-tv/|website=n1info.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mirko Mayer ni več voditelj na Planet TV|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/mirko-mayer-ni-vec-voditelj-na-planet-tv-338780|website=zurnal24.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Od septembra 2024 skupaj s [[Peter Merše|Petrom Meršetom]] ustvarja podkast ''Tedenski safari po politični savani'', ki izhaja vsak petek. == Zasebno == Bil je poročen s Tjašo Mayer (prej Golob), s katero ima dva otroka. Leta 2016 se je zaročil z novinarko [[Kaja Flis|Kajo Flisar]], s katero ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Televizijski parček Mirko Mayer in Kaja Flisar bosta kmalu zibala|url=https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5efc7e7752e51/televizijski-parcek-mirko-mayer-in-kaja-flisar-bosta-kmalu-zibala|website=Svet24.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> == Kontroverze == Mayer je marca 2021 v polemiki o nastopu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]] pred posebno skupino [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]] za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in temeljnih svoboščin, kjer je premier predčasno zapustil razpravo, ker predsedujoča [[Nizozemci|nizozemska]] poslanka ni predvajala njegovega posnetka o svobodi medijev, zavzel stališče, v katerem je [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemsko]] in politične predstavnike te države označil za neugledne, saj da Nizozemska nosi krivdo za genocid v Srebrenici.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1375852774160801794|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1375852774160801794|website=Twitter|accessdate=2021-03-28|date=27. marec 2021|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mirko Mayer, Siol.net se sprašuje, v kakšni neambiciozni koloniji želite živeti? Na delu Nizozemci, krivci za Srebrenico!|url=https://vfokusu.si/post/586716/mirko-mayer-siolnet-se-sprasuje-v-kaksni-neambiciozni-koloniji-zelite-ziveti-na-delu-nizozemci-krivci-za-srebrenico|website=vfokusu.si|accessdate=2021-03-28|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012025/https://vfokusu.si/post/586716/mirko-mayer-siolnet-se-sprasuje-v-kaksni-neambiciozni-koloniji-zelite-ziveti-na-delu-nizozemci-krivci-za-srebrenico|url-status=dead}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji|Mayer, Mirko]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] {{Novinar-stub}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mayer_Mirko}} 7r7zcmk7bldmuq9507mkg3l19gqgx0s Erice 0 501214 6772927 6722402 2026-10-31T19:17:25Z TadejM 738 --archive.today 6772927 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Erice | official_name = Città di Erice | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Chiesa madre Erice 08 10 2017 05.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na Erice | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Sicilija]] | province = [[Trapani (pokrajina)|Trapani]] (TP) | frazioni = Ballata, Casa Santa, Crocefissello, Napola, Pizzolungo, Rigaletta, San Cusumano, Torretta | mayor_party = | mayor = | population_demonym = Ericini | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = SS. Mary of Custonaci | day = | postal_code = 91016 | area_code = 0923 | website = {{official website|http://www.comune.erice.tp.it/}} | footnotes = }} '''Erice''' ({{jezik-scn|Èrici}}) je zgodovinsko mesto in občina v [[Trapani (pokrajina)|pokrajini Trapani]] na [[Sicilija|Siciliji]] v južni [[Italija|Italiji]]. == Geografija == Glavno mesto Erice je na vrhu Monte Erice, na približno 750 metrih nadmorske višine, s pogledom na mesto [[Trapani]], nizko zahodno obalo proti Marsali, dramatično Punta del Saraceno in Capo San Vito na severovzhod in [[Egadsko otočje|Egadske otoke]] na severozahodni obali Sicilije. Casa Santa je del mesta Erice ob vznožju Monte Erice, tik ob Trapaniju. Žičnica se priključi na zgornji in spodnji del Erice. Mejne občine so Buseto Palizzolo, Paceco, Trapani, Valderice in Custonaci. Zaselki (''frazioni'') so Ballata, Casa Santa, Crocefissello, Napola, Pizzolungo, Rigaletta, San Cusumano in Torretta. == Zgodovina == [[File:Erice-Chiesa-Madre-bjs-3.jpg|thumb|240px|Tower of the Chiesa Madre (Cathedral).]] Starogrško ime ''Erice'' je bilo ''Eryx'' (v grščini Έρυξ), njegov temelj pa je bil povezan z istoimenskim grškim junakom [[Eriks (mitologija)|Eriksom]]. To ni bila grška kolonija, saj so jo ustanovili [[Feničani]], ampak je bila v veliki meri helenizirana. V [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] so jo uničili [[Kartagina (mesto)|Kartažani]] in od takrat naprej je propadala. Eryx so osvojili [[Aglabidi]] leta 831 in ga preimenovali v Cebel Hamid (v zahodnih virih Gebel Hamed, kar pomeni Hamidova gora). Vladali so ji [[Arabci]] do osvajanja [[Normani|Normanov]]. Leta 1167 so ga Normani preimenovali v '''Monte San Giuliano''', ime se je ohranilo do leta 1934. == Znamenitosti == V severovzhodnem delu mesta so ostanki starodavnih [[Elimijci|elimijskih]] in feničanskih zidov ([[kiklopski zid]]), ki kažejo na različne stopnje naselitve in zasedbe v antiki. V mestu sta ostala dva gradova: grad Pepoli, ki izvira iz [[Saraceni|saracenskih]] časov in Castello di Venere ('Venerin grad') iz normanskega obdobja, zgrajen na vrhu starodavnega Venerinega templja, kjer so častili [[Venera (mitologija)|Venero]] Ericino. Po legendi je tempelj ustanovil [[Enej (mitologija)|Enej]]. V antični dobi je bil dobro znan po celotnem sredozemskem območju in v njem so častili pomemben kult. Klavdij Elijan v svoji knjigi ''O naravi živali'' piše, da bi se živali, izbrane za žrtvovanje, prostovoljno sprehodile do oltarja da so jih pobili. Žičnica (''funivia'') je vozila od leta 2005 do 2017, ko je bila zaradi gozdnega požara zaprta, od obrobja Trapanija do mesta Erice. Žičnica je bila obnovljena in ponovno odprta junija 2018. == Kultura == Erice gosti znanstvena srečanja v centru Ettore Majorana, ki jih organizira kontroverzni astrofizik Antonino Zichichi. Obstaja tudi letna delavnica o molekularni gastronomiji. == Galerija == <gallery> File:Church (9524863018).jpg|Stolnica v Erice z zvonikom File:Erice - interieur de la Chiesa Matrice.JPG|Notranjost stolnice File:EriceDomRosette.jpg|Rozeta stolnice File:Erice mura3.jpg|Kiklopski zid File:Erice-streets-bjs-3.jpg|Via San Carlo File:San Giuliano church - Erice.jpg|Cerkev sv. Juliana File:Erice-Castle-bjs-1.jpg|Grad Balio File:Erice - Castello 03.JPG|Trdnjava in Venerin grad File:Erice-Castle-bjs-2.jpg| Venerin grad File:Erice-views-bjs-1.jpg|Pogled na monte Cofano File:Erice-views-bjs-2.jpg|Trapani z gradu File:Monte Cofano seen from Erice.jpg|Monte Cofano </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage}} {{commons|Erice}} * [http://www.360travelguide.com/360VirtualTour.asp?iCode=eri04 Panoramic view from Erice castle] * [http://palermo.for91days.com/11/12/02/sopping-wet-in-medieval-erice Erice Photo Essay] {{Pokrajina Trapani}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Siciliji]] {{normativna kontrola}} 076ojfch1cz3hsrfxndwufkebuv1oa6 Resni.ca 0 506414 6773107 6772173 2026-11-01T10:28:10Z VidicK01 193275 Martina Haring po 4 zavrnitvah mandata 6773107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Cigaletova ulica 4a<br>1000 Ljubljana | slogan = ''Moč ljudem!'' | youth_wing = Resni.Carji | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem|Desni populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|Desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = [[Evropa suverenih narodov (stranka)|Evropa suverenih narodov]]<br>(Od 2026) | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska parlamentarna [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Resni.Carji, katerega prvi predsednik je postal Samo Juršič.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) === V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Izvolitev predsednika državnega zbora ==== 8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
 ==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ==== 13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
 20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana. Po odhodu dotedanjega predsednika Sama Juršiča, ki je konec junija stranko zaradi nesoglasij zapustil, je podmladek Resni.Carji 3. avgusta 2026 dobil novo vodstvo.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Resni.co zapušča vodja podmladka Juršič, v stranki trdijo, da so ga odslovili oni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-co-zapusca-vodja-podmladka-jursic-v-stranki-trdijo-da-so-ga-odslovili-oni/786444 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za predsednika je bil izvoljen Matevž Koren, podpredsednik je postal Jure Oblak, generalni sekretar pa Gašper Škof.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Podmladek Resnice oblikoval vodstvo, preverite imena vodilnih |url=https://vecer.com/slovenija/podmladek-resnice-oblikoval-vodstvo-preverite-imena-vodilnih-10422879 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> === Afere poslanca Borisa Mijiča === Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati izjavil, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Predlog na septembrskem glasovanju ni prejel zadostne podpore glasov.<ref>{{Navedi novice |last=A. S., M. Z. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-10-08 |work=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Mijičev odstop in iskanje nadomestnega poslanca ==== V intervjuju, ki je bil objavljen 5. oktobra, je Boris Mijič napovedal, da sta s Stevanovićem sklenila »moralni dogovor« o vrnitvi denarja za poplačilo dolgov delavcev. Dejal je, da tudi po 10. oktobru, ko odstop poslanca ne pomeni več razpisa nadomestnih volitev v njegovem okraju, namerava ostati na poslanski funkciji.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Poslanec Mijič tudi po 10. oktobru ne namerava odstopiti, »Kar sem obljubil, bom izpolnil« |url=https://www.zanima.me/poslanec-mijic-tudi-po-10-oktobru-ne-namerava-odstopiti-kar-sem-obljubil-bom-izpolnil/ |access-date=2026-10-08 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> Stevanović je ob tem dejal, da je Mijiča večkrat pozval k odstopu, vendar da v stranki nimajo vzvodov za njegovo odstavitev.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič ne bo odstopil, Stevanović: nimamo vzvodov za njegovo odstavitev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-ne-namerava-odstopiti.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 12. oktobra 2026 je Mijič po pozivu sveta stranke, predsednika Stevanovića ter po izključitvi iz stranke vendarle odstopil kot poslanec.<ref>{{Navedi splet |title=Resnica Mijiča izključila iz stranke, odstopil kot poslanec {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-mijica-izkljucila-iz-stranke-odstopil-kot-poslanec.html |access-date=2026-10-25 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Naslednji v vrsti za prevzem mandata je bil [[Slavko Moharič]], ki pa je 21. oktobra na tiskovni konferenci sporočil, da ga ne bo sprejel. Povedal je, da ni bil deležen nobenih pritiskov ter da se bo raje usmeril k delovanju na lokalni ravni.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Slavko Moharič ne bo sprejel funkcije nadomestnega poslanca Resni.ce |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slavko-moharic-ne-bo-sprejel-funkcije-nadomestnega-poslanca-resni-ce/797603 |access-date=2026-10-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je prevzem mandata zavrnil podjetnik Mirko Radujković, naslednji za Moharičem.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-21 |title=Kdo bo nasledil Mijiča? Dva kandidata zavrnila mandat, tudi tretja nad njim ni navdušena {{!}} Ptujinfo.com |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-bo-nasledil-mijica-dva-kandidata-zavrnila-mandat-tudi-tretja-nad-njim-ni-navdusena/453382 |access-date=2026-10-25 |website=ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Tretja na seznamu ptujske volilne enote je bila Marjana Matjašič, ki je zaradi nestrinjanja s potezami stranke ter sodelovanjem z vlado Janeza Janše, 23. oktobra prav tako zavrnila prevzem funkcije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Marjana Matjašič ne bo prevzela poslanskega mandata, v Resni.ci skopi s komentarji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjana-matjasic-ne-bo-prevzela-poslanskega-mandata-v-resni-ci-skopi-s-komentarji/797879 |access-date=2026-10-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po zavrnitvi še četrte kandidatke, Anite Bratinščak Hanželič, je mandat poslanke prevzela Martina Haring, ki je marca kandidirala v okraju Ptuj 3 in prejela 6,1 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Nova poslanka Resni.ce v DZ-ju bo Martina Haring |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-poslanka-resni-ce-v-dz-ju-bo-martina-haring/798206 |access-date=2026-11-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pridružitev evropski stranki ESN === Avgusta 2026 so v Resni.ci začeli s konkretnejšimi pogovori o evropskem sodelovanju. Delegacija stranke je 10. septembra obiskala Evropski parlament in se tam sestala z evroposlanci politične skupine [[Evropa suverenih narodov]] (ESN), po srečanju pa so pogovore označili za konstruktivne in dejali, da jih povezuje veliko skupnih stališč.<ref>{{Navedi splet |title=Resnica išče zaveznike na evropski skrajni desnici {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-se-preko-esn-povezuje-z-afd.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Resnica se povezuje z evropsko skrajno desnico |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/resnica-se-bo-povezala-s-evropsko-skrajno-desnico-464947 |access-date=2026-10-08 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> S 5. oktobrom 2026 je Resni.ca tudi uradno postala članica stranke [[Evropa suverenih narodov (stranka)|Evropa suverenih narodov]].<ref>{{Navedi splet |title=Resnica postala članica skrajno desne Evrope suverenih narodov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-postala-clanica-evropske-stranke-evropa-suverenih-narodov.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi napovedal, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Resni.ca}} *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec === Podmladek Resni.carji === *'''Predsednik:''' Matevž Koren *'''Podpredsednik:''' Jure Oblak *'''Generalni sekretar:''' Gašper Škof == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] lulubbdqvccsx9f64mlbyqbhs5wl33r Hlevska reja 0 509372 6772794 5960574 2026-10-31T13:50:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772794 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ferma niosek segmentowych (40324113023).jpg|sličica|320x320px|Primer hlevske reje, kjer se kokoši prosto gibljejo znotraj ograjenega hleva]] '''Hlévska'''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Katera jajca v trgovini so najboljša?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/katera-jajca-v-trgovini-so-najboljsa/305439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-06|language=sl}}</ref><ref name=":2" /> ali '''tálna rêja'''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic|url=https://www.worldcat.org/oclc/1146270237|publisher=Kmečki glas|date=2020|location=Ljubljana|isbn=978-961-203-484-9|oclc=1146270237|first=Antonija|last=Holcman|first2=Dušan|last2=Terčič|first3=Janez|last3=Salobir|first4=Olga|last4=Zorman-Rojs}}</ref> je eden izmed načinov vzrejanja domačih živali, ki se ga uporablja predvsem za rejo [[Perutnina|perutnine]]. Z oznako hlevska (oziroma talna) reja definiramo vsak tip rejenja perjadi, kjer je ptičem (najpogosteje [[Kokoš|kokošim]]) omogočeno prosto gibanje v [[Hlev|hlevu]],<ref name=":0" /> pri čemer živali ne bivajo znotraj kletk.<ref name=":1" /> Po dogovoru se v Sloveniji [[Kokošje jajce|jajca kokoši nesnic]], ki so jih gojili v talni reji, označi z zaporedno številko 2, čemur sledijo tudi označba porekla in informacije o proizvajalcu.<ref name=":0" /><ref>[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], Direktorat za varno hrano: [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/JAJCA/Oznacevanje-jajc.pdf OZNAČEVANJE JAJC] (2009). Ljubljana.</ref> Skupaj s [[Prosta reja|prosto]] in [[Ekološka reja|ekološko]] spada hlevska reja med alternativne načine reje kokoši,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120285|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2020|accessdate=2021-12-06|first=Janja|last=Adamič}}</ref> ki jih ločujemo od [[Baterijska reja|baterijske reje]].<ref name=":2" /> == Značilnosti == === Načini === [[Slika:StoneBarns-ChickenCoop.tif|sličica|Primer uhlevljenih kokoši z gredami, vidnimi v ozadju|267x267px]] V osnovi talno oziroma hlevsko rejo delimo na dva podtipa, ki se med seboj razlikujeta po načinu nastanitve kokoši (predvsem po postavitvi opreme v hlevu in ravni izkoriščenosti hlevske notranjosti). Klasični način zajema hlev, kjer se lahko kokoši prosto gibljejo po talni površini, nameščene pa so tudi živalim dostopne gredi, ki so postavljene na različnih nivojih.<ref name=":0" /> Drug bolje poznan tip hlevske reje so tako imenovane [[Voljera|voljere]], kjer je hlevski prostor izkoriščen še v večji meri kot pri klasičnem načinu in se lahko živali gibljejo med različnimi višinskimi ravnmi hleva. Za voljerski sistem je značilno, da se poleg tal ekonomično koristi tudi višje površine (prostor je na tak način bolje vertikalno izkoriščen); kokoši lahko pretikajo steljo, postavljene grede pa jim zraven večnivojskega gibanja omogočajo tudi počivanje. V okviru voljerske reje morajo rejci poskrbeti, da imajo vse kokoši omogočen dostop do redno polnjenih in čiščenih napajalnikov ter krmilnic. V sistemih z več (največ štirimi<ref name=":3" />) med seboj prehodnimi gredmi je pomembno, da so te med seboj razmaknjene za vsaj 45 cm in preprečujejo padanje kokošjih [[Iztrebek|iztrebkov]] na nižje ležeče nivoje.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> === Splošni pogoji === Po pravilnikih alternativnih rejskih sistemov hlevska reja obeh možnih načinov zahteva, da je vsaj ena tretjina hlevskih tal prekrita z ustrezno [[Stelja|steljo]] (čisto, suho, iz materiala, ki je kokošim nenevaren in dovoljuje izpolnjevanje kokošjih vedenjskih zahtev). Na posamezno nesno kokoš mora biti na voljo najmanj 250 cm{{Sup|2}} površine s steljo.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov)|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-06}}</ref> Maksimalno 9 živali je lahko preračunanih na m{{Sup|2}} uporabne površine (gnezditveni prostor ne spada med uporabne površine)<ref name=":3" /> – kokoš ima na voljo minimalno 1100 cm{{Sup|2}} prostora.<ref name=":4" /> [[Slika:Florida chicken house.jpg|levo|sličica|170x170px|Talna reja komercialnih [[Brojler|brojlerjev]]]] Nujna oprema kokošjih hlevov so tudi gredi, ki morajo biti prisotne v ustrezni veličini (minimalno 15 cm gredi na kokoš), so med seboj vodoravno razmaknjene vsaj 30 cm in od stene oddaljene minimalno 20 cm. Kokošjih gredi se ne sme nameščati nad s steljo postlana hlevska tla.<ref name=":2" /> Poleg skupnega prostora imajo v okviru hlevske reje živali na voljo poseben prostor, namenjen polaganju in valjenju jajc,<ref name=":5">{{Navedi splet|title=To so dobra jajca|url=https://zurnal24.si/zdravje/prehrana/to-so-dobra-jajca-267554|website=zurnal24.si|accessdate=2021-12-06|language=sl}}</ref> pri čemer so lahko [[Gnezdo|gnezda]] individualna (namenjena eni kokoši, eno gnezdo uporablja največ 7 živali) ali perjad vali na skupnih gnezdiščih (1 m{{Sup|2}} površine je namenjen največ 120 nesnicam).<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kokošji krmilniki so lahko ravni ali okrogli; v primeru ravnih pravilniki zahtevajo vsaj 10 cm{{Sup|2}} na žival, pri okroglih je zahteva manjša, 4 cm{{Sup|2}} po glavi. Podobno velja za napajalnike; ravni zahtevajo vsaj 2,5 cm{{Sup|2}} napajalnega prostora, medtem ko pri okroglih zadostuje že 1 cm{{Sup|2}} na žival. Ponekod rejci uporabljajo kapljične napajalnike in napajalne skodelice (velja kriterij 1 napajalnik na 10 kokoši).<ref name=":2" /> == V družbi == [[Slika:Jajci s slovenskimi oznakami.jpg|sličica|220x220px|Slovenski jajci (Sl) hlevske reje (2)]] V [[Slovenija|Sloveniji]] med štirimi najpogostejšimi načini vzrejanja domačih kokoši z 61 % prevladuje [[baterijska reja]], kjer se kokoši vzreja v obogatenih baterijskih kletkah. Na drugem mestu je talna oziroma hlevska reja, ki naj bi zavzemala 36 % proizvodnje. Manj razširjena sta alternativna sistema, [[Prosta reja|prosta]] oziroma pašna reja z 2 % in [[ekološka reja]] z zgolj 1 % deležem.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=O jajcih in reji kokoši nesnic|url=https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|website=Blog.imasjajca.|accessdate=2021-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206210110/https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|archive-date=2021-12-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?|url=https://www.kmetijski-zavod.si/sl-si/novosti-in-nasveti/objava/id/303/kaj-moramo-vedeti-preden-si-omislimo-jato-kokoi|website=Kmetijsko gozdarski zavod Maribor|accessdate=2021-12-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske kokoši znesejo milijon jajc na dan, večina iz baterijske reje|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenske-kokosi-znesejo-milijon-jajc-na-dan-vecina-iz-baterijske-reje/450236|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-07|language=sl}}</ref> Slovenski potrošniki povprašujejo predvsem po jajcih iz hlevske (talne) reje, četudi je proizvodnja še vedno najobsežnejša v obratih z baterijsko rejo<ref name=":6" /> in je hkrati paket desetih jajc talne reje za skoraj evro dražji od enakega števila baterijskih jajc.<ref name=":1" /> Po javnem mnenju je baterijska reja manj zaželena, kar naj bi bilo posledica slabih rejskih razmer in manjše dobrobiti v kletkah gojenih kokoši.<ref name=":6" /> Prevladuje mišljenje, da je hlevski rejski način kokošim prijaznejši, saj živali ne omejujejo kletke in se lahko prosto gibljejo znotraj razmeroma velike površine (hleva).<ref name=":5" /> Javnim trendom so sledile tudi določene trgovine in trgovske verige, ki jajc baterijske reje bodisi ne prodajajo več bodisi so povečale zalogo kokošjih jajc iz talne reje in hkrati omejile oziroma začele zmanjševati prodajo baterijskih jajc.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Baterijska reja, dobrobit živali in padec samooskrbe|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/baterijska-reja-dobrobit-zivali-in-padec-samooskrbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-12-06}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večina trgovcev bo umaknila jajca iz baterijske reje {{!}} Novice|url=http://www.viva.si/Novice/15531/Večina-trgovcev-bo-umaknila-jajca-iz-baterijske-reje|website=www.viva.si|accessdate=2021-12-07}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Baby chickens in a grower broiler house. (24481449624).jpg|Uhlevljeni mladi brojlerji File:Ferma niosek segmentowych (33413020538).jpg|V voljerah (večnivojskih prehodnih sistemih) imajo kokoši tudi steljo File:Ferma niosek segmentowych (32346732077).jpg|Živali se gibljejo pod voljerskimi gredmi File:Aviary-husbandry.jpg|Nekateri primeri hlevske reje lahko postanejo sporni File:Barn hens.jpg|Hlev z belo obarvanimi brojlerji </gallery> == Glej tudi == * [[baterijska reja]] * [[ekološka reja]] * [[prosta reja]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 Pravilnik o zaščiti rejnih živali ] * [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov) Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic ] [[Kategorija:Domača kokoš]] [[Kategorija:Perutnina]] no2lkznan6edaym4d9ajfwsrfmz9emx Lakota v Kazahstanu 1931–1933 0 510304 6773075 6718775 2026-11-01T09:52:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773075 wikitext text/x-wiki '''Lakota v Kazahstanu 1931–1933''', znana tudi kot '''Asharshylyk''' in '''Zulmat''' ter '''Kazahstanska katastrofa''',<ref>[[:en:Robert_Conquest|Conquest, Robert]] (1987). ''The Harvest of Sorrow: Soviet Collectivization and the Terror-famine''.</ref> je bila lakota, v kateri je umrlo 1,5 milijona ljudi v sovjetskem [[Kazahstan|Kazahstanu]], ki je bil takrat del Ruske socialistične federativne sovjetske republike v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], od katerih je bilo 1,3 milijona etničnih Kazahstancev. Ocenjujejo, da je zaradi lakote umrlo od 38 do 42 odstotkov vseh Kazahstancev,<ref name="Getty and Manning">{{navedi knjigo|title=Stalinist Terror: New Perspectives|url=https://archive.org/details/stalinistterrorn00gett|url-access=limited|publisher=Cambridge University Press|year=1993|isbn=9780521446709|editor-last1=Getty|editor-first1=J. Arch|editor-last2=Manning|editor-first2=Roberta Thompson|page=[https://archive.org/details/stalinistterrorn00gett/page/n274 265]}}</ref> kar je najvišji odstotek katere koli etnične skupine, ki jo je ubila [[Sovjetska lakota 1932-1933|sovjetska lakota v letih 1932–1933]]. Drugi viri navajajo, da je umrlo kar 2,0 do 2,3 milijona.<ref>{{navedi splet|last=Pannier|first=Bruce|date=28 December 2007|url=https://www.rferl.org/a/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine|website=RFERL|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|accessdate=26 November 2021}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Lakota v Kazahstanu 1931–1933|image=ALAGolod.jpg|caption=Spominska kocka na mestu, postavljena za bodoči spomenik žrtvam lakote (1931–1933) v središču Almatyja v Kazahstanu. Spomenik je bil zgrajen leta 2017.|date=1931–1933|location=[[Kazahstan]], [[Sovjetska zveza]]|victims=2,0 do 2,3 milijona}} Lakota se je začela pozimi 1930, eno leto pred drugo lakoto v [[Ukrajina|Ukrajini]], imenovano [[gladomor]], z vrhuncem v letih 1931–1933.<ref>{{navedi splet| url=http://www.rferl.org/content/article/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine|last=Pannier|first=Bruce|date=28 December 2007|publisher=Rferl.org|access-date=9 July 2015}}</ref><ref name="Ohayon">{{navedi splet|last=Isabelle|first=Ohayon|title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization|date=13 January 2016|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization|access-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190529051309/https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization|archive-date=2019-05-29|url-status=dead}}</ref><ref name="Cameron 2016">{{cite journal|last=Cameron|first=Sarah|date=10 September 2016|title=The Kazakh Famine of 1930–33: Current Research and New Directions|url=https://www.researchgate.net/publication/308010845_The_Kazakh_Famine_of_1930-33_Current_Research_and_New_Directions|journal=East/West: Journal of Ukrainian Studies|language=en|volume=3|issue=2|pages=117–132|doi=10.21226/T2T59X|issn=2292-7956|access-date=19 November 2021|via=ResearchGate}}</ref> Zaradi lakote so Kazahstanci postali manjšina v Kazahstanski ASSR, kar je povzročilo ogromno ljudi, ki so umrli ali so sami se izselili in šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so Kazahstanci ponovno postali največja etnična skupina v Kazahstanu. Pred lakoto je bilo okoli 60 % prebivalcev republike etničnih Kazahstancev, delež pa se je po lakoti močno zmanjšal na okoli 38 % prebivalstva.<ref name="auto">Қазақстан тарихы: Аса маңызды кезеңдері мен ғылыми мәселелері. Жалпы білім беретін мектептің қоғамдык- гуманитарлық бағытындағы 11-сыныбына арналған оқулық / М.Қойгелдиев, Ә.Төлеубаев, Ж.Қасымбаев, т.б. — Алматы: «Мектеп» баспасы, 2007. — 304 бет,суретті. {{ISBN|9965-36-106-1}}</ref> Nekateri znanstveniki menijo, da lakota spada v širšo zgodovino kolektivizacije v Sovjetski zvezi in del sovjetske lakote v letih 1932–1933. Nekateri zgodovinarji in znanstveniki lakoto opisujejo kot genocid nad Kazahstanci, ki ga je zagrešila sovjetska država, vendar ni dokazov, ki bi podprli to stališče.<ref>{{navedi splet|last=Ohayon|first=Isabelle|date=28 September 2013|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization.html|url-status=live|title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization|website=Sciences Po|publisher=Paris Institute of Political Studies|access-date=19 December 2021|quote=V zgodnjih 1990-ih so nekateri kazahstanski zgodovinarji (Abylkhozhin, Tatimov) lakoto označili za »Gološčekinov genocid«, pri čemer so izključno odgovornost za to tragedijo pripisali prvemu sekretarju Komunistične partije Kazahstana in poudarili njegovo prezir do ljudi, ki so jih dojemali kot zaostale. Čeprav v magnum opusu zgodovine Kazahstana (Zgodovina Kazahstana s drevnejshyhvremen do našihdnej, 2010: 284 in drugo), argument o genocidu, ki ga trenutno najdemo v nekaterih učbenikih, ni omenjen, je bil do neke mere prazna vaja, ker ni temeljil na mednarodnopravni definiciji genocida in ni šel posebej daleč v smislu dokazov. Namesto tega so bili ti argumenti skladni z uradno sovjetsko trditvijo, da prisilni odstop Gološčekina in njegova zamenjava z Mirzojanom razkrivata, da je bil celoten dogodek delo enega samega človeka. Čeprav je bilo dokazano in priznano, da je Gološčekin kot politični vodja igral ključno vlogo pri prikrivanju celotnega obsega povečanja umrljivosti med letoma 1930 in 1933, še vedno obstaja malo dokazov o želji vlade ali posameznih posameznikov, da bi iztrebili Kazahstance kot skupino, ali celo o tem, da bi ugotovili prepričljive motive za takšno premišljeno strategijo. Dejansko kazahstansko prebivalstvo nikoli ni predstavljalo politične nevarnosti za sovjetsko vlado, niti protestno gibanje ali secesionistična nagnjenja med prebivalstvom niso nikoli ogrožala sovjetske ozemeljske celovitosti.(Ohayon, 2006: 365).}}</ref> V Kazahstanu so nekatere študije ponovile sovjetsko razlago genocida in ga označile kot genocid Gološčekin (kazaško: Голощёкин геноциді / Goloşekindık genotsid, kazahstanska izgovorjava: [ɡɐləˌʂʲokʲinˡtʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdəpchysɪma-je-tətəschyɐɪ]. Gološčekin je bil prvi sekretar komunistične partije v Kazahstanski SSR in je znan tudi kot eden glavnih storilcev [[Usmrtitev družine Romanov|usmrtitve družine Romanov]]. == Etimologija == Lakota je splošno znana kot ''Ašaršilik''.<ref name=":0">{{cite journal |last=Ertz |first=Simon |year=2005 |title=The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives |journal=Zhe: Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies |issue=1 |pages=1–14}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Levene |first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=OwBGDwAAQBAJ |title=Devastation Volume I: The European Rimlands 1912–1938 |publisher=Oxford University Press |year=2018 |isbn=978-0-1925-0941-3 |edition=E-book |location=Oxford}}</ref> Izvira iz kazaščine: Ашаршылық, [ɑʃɑrʃɯˈɫɯq], kar pomeni 'lakota' ali 'strah'. == Ozadje == V letih pred lakoto je več medsebojno povezanih dejavnikov igralo ključno vlogo pri poslabšanju težkih razmer. Zgodovinski kontekst je oblikoval kompleksen preplet demografskih sprememb in tradicionalnih nomadskih živinorejskih praks v Srednji Aziji, zlasti osredotočenih na prehrano, ki je temeljila na mesu in mlečnih izdelkih. Nomadski življenjski slog Kazahov je vključeval sezonsko selitev čred čez prostrana stepska območja kot odgovor na nepredvidljivo razpoložljivost pašnih virov, ki jo je povzročalo ostro podnebje in raznolik teren regije. Posledično je odvisnost od mesa živine, zlasti med dolgimi in ostrimi zimami, postala temeljni vidik preživetja v kazahstanski stepi.<ref>{{navedi knjigo |last=Cope |first=Tim |title=On the Trail of Genghis Khan: An Epic Journey Through the Land of the Nomads |url=https://archive.org/details/ontrailofgenghis0000cope |publisher=Bloomsbury |year=2013 |isbn=9781408825051 |page=[https://archive.org/details/ontrailofgenghis0000cope/page/32 33]}}</ref> Ključno vlogo je imela tudi demografska krajina, saj je bilo prebivalstvo v regiji zaznamovano s precejšnjim številom nomadskih kazaških pastirjev, kar je prispevalo k odvisnosti od živine za preživetje. Tradicionalne prakse reje živali in uživanja njihovega mesa so bile tesno povezane s kulturnimi normami in zgodovinskimi tradicijami Kazahstana.<ref name=":13">{{navedi knjigo |last=Breyfogle |first=Nicholas B. |title=Eurasian Environments: Nature and Ecology in Imperial Russian and Soviet History |publisher=University of Pittsburgh Press |isbn=978-0-8229-6563-3 |location= |publication-place= |publication-date=6 November 2018}}</ref> Vendar pa je uničenje nomadskega živinorejstva imelo korenine v 19. stoletju z rusko osvojitvijo Srednje Azije, kar je pomenilo pomembno prelomnico. Ruske oblasti so uvedle spremembe, ki so vključevale prodajo rodovitne zemlje na dražbi, da bi v regijo privabile ruske kmete s poudarkom na kmetijstvu, s ciljem preoblikovanja tradicionalnega nomadskega načina življenja.<ref>{{navedi knjigo |title=Conflict, Cleavage, and Change in Central Asia and the Caucasus |url=https://archive.org/details/conflictcleavage0000unse |publisher=Cambridge University Press |year=1997 |isbn=0-521-59246-1 |editor-last=Dawisha |editor-first=Karen |pages=[https://archive.org/details/conflictcleavage0000unse/page/203 203]–204 |editor-last2=Barrott |editor-first2=Bruce}}</ref> Ta sprememba v rabi zemljišč in gospodarskih dejavnostih je porušila občutljivo ravnovesje, ki so ga kazaški pastirji vzdrževali tisočletja, kar je povzročilo zmanjšano nomadsko mobilnost in povečano porabo žita. Te spremembe so postavile temelje za nadaljnje motnje v začetku 20. stoletja, ko se je regija spopadala s posledicami [[ruska revolucija|ruske revolucije]] in poznejše [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]. Razmere je še poslabšala politika ''Prodrazvyorstke'', ki jo je sprejela boljševiška vlada, skupaj z že tako zahtevnimi posledicami hude občasne suše, ki je vključevala rekviriranje žita s podeželja za podporo mestnemu prebivalstvu in izvoz, kar je privedlo do kazahstanske lakote med letoma 1919 in 1922, v kateri je umrlo približno od 400.000 do 2 milijona ljudi.<ref name="Krasnobaeva">{{navedi splet |last=Krasnobaeva |first=Nelli Leonidovna |date=2004 |title=Население Казахстана в конце XIX-первой четверти XX века |trans-title=Population of Kazakhstan from late 19th to early 20th centuries |url=http://cheloveknauka.com/naselenie-kazahstana-v-kontse-xix-pervoy-chetverti-xx-veka |journal= |language=ru |access-date=26 September 2016}}</ref><ref name=":02">{{navedi knjigo |last=Everett-Heath |first=Tom |url=https://books.google.com/books?id=lF2QAgAAQBAJ&pg=PA7 |title=Central Asia: Aspects of Transition |date=8 December 2003 |publisher=Routledge |isbn=9781135798239 |pages=7 |language=en}}</ref> Z ustanovitvijo Sovjetske zveze leta 1922 je bil Kazahstan potegnjen v sfero sovjetske oblasti. Ta prehod je regijo postavil pod vpliv politik, ki jih je sprejela sovjetska vlada, zlasti prvega petletnega načrta, ki ga je izvajal Josif Stalin. V središču teh politik je bilo prizadevanje za kolektivizacijo kmetijstva, prakso, ki je vključevala vključevanje zasebnih zemljiških posesti in dela v kolektivno kmetovanje.<ref>{{navedi knjigo |last=Daly |first=Jonathan |title=Hammer, Sickle, and Soil: The Soviet Drive to Collectivize Agriculture |url=https://archive.org/details/hammersicklesoil0000daly |publisher=Hoover Institution Press |year=2017 |isbn=9780817920661 |location=Leland Stanford Junior University |publication-place=Stanford, California}}</ref> == Pregled == Znaki kazahstanske lakote so se začeli pojavljati v poznih 1920-ih, dejavnik pa je bilo obdobje med letoma 1927 in 1928, obdobje ekstremnega mraza, v katerem je govedo stradalo in se ni moglo pasti.<ref>{{cite magazine |last=Bird |first=Joshua |date=13 April 2019 |title='The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan' by Sarah Cameron |url=https://asianreviewofbooks.com/content/the-hungry-steppe-famine-violence-and-the-making-of-soviet-kazakhstan-by-sarah-cameron/ |magazine=Asian Review of Books |access-date=17 November 2021}}</ref><ref name="Wheatcroft 2020">{{cite journal |last=Wheatcroft |first=Stephen G. |date=August 2020 |title=The Complexity of the Kazakh Famine: Food Problems and Faulty Perceptions |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |issue=4 |pages=593–597 |doi=10.1080/14623528.2020.1807143 |s2cid=225333205}}</ref> Leta 1928 so sovjetske oblasti začele kolektivizacijsko kampanjo za zaplembo goveda bogatejšim Kazahom, imenovanim ''bai'', znano kot ''Mali oktober''. Kampanjo zaplembe so Kazahi izvajali proti drugim Kazahom, ti Kazahi pa so se sami odločili, kdo je ''bai'' in koliko jim bodo zaplenili.{{sfnp|Cameron|2018|p=71}} Nomadski Kazahi, ki so se ukvarjali s pašništvom, so bili prisilno nameščeni v kolektivne kmetije, kar je povzročilo zmanjšanje ustrezne paše.<ref name=":32">{{navedi splet |last=Cameron |first=Sarah |date=26 March 2012 |title=The Kazakh Famine of 1930-33 and the Politics of History in the Post-Soviet Space |url=https://www.wilsoncenter.org/event/the-kazakh-famine-1930-33-and-the-politics-history-the-post-soviet-space |access-date=29 July 2022 |website=www.wilsoncenter.org |language=en}}</ref> Namen te akcije je bil, da bi Kazahe aktivno vključili v preobrazbo kazahstanske družbe.{{sfnp|Cameron|2018|p=72}} Zaradi kampanje proti njim je bilo morda deportiranih več kot 10.000 bajev.{{sfnp|Cameron|2018|p=95}} Kampanja je sledila aretacijam nekdanjih članov gibanja Alaš ter zatiranju verskih oblasti in praks.<ref name="compnicc">{{cite journal |last=Pianciola |first=Niccolò |title=Ukraine and Kazakhstan: Comparing the Famine |journal=Contemporary European History |date=23 July 2018 |volume=27 |issue=3 |pages=440–444 |doi=10.1017/S0960777318000309 |s2cid=165354361 |doi-access=free }}</ref> Kazahstanska živina in žito sta bila v veliki meri pridobljena med letoma 1929 in 1932, pri čemer je bila leta 1930 zasežena tretjina žita v republiki in več kot milijon ton zaplenjenih za oskrbo mest s hrano. Med letoma 1930 in 1931 je bila zasežena tretjina kazahstanske živine. Živina je bila premeščena v [[Moskva|Moskvo]] in [[Leningrad]], kar po mnenju Niccola Pianciole kaže, da so bili Kazahstanci zavestno žrtvovani imperialni hierarhiji potrošnje.<ref>{{cite journal |last1=Pianciola |first1=Niccolò |date=28 September 2022 |title=Sacrificing the Qazaqs: The Stalinist Hierarchy of Consumption and the Great Famine of 1931–33 in Kazakhstan |url=https://brill.com/view/journals/jcah/1/2/article-p225_1.xml?ebody=abstract%2Fexcerpt |journal=Journal of Central Asian History |volume=1 |issue=2 |pages=225–272 |doi=10.1163/27728668-12340008 |url-access=subscription |access-date=17 October 2023}}</ref> Nekateri Kazahi so bili izgnani s svoje zemlje, da bi naredili prostor za 200.000 ''posebnih naseljencev'' in zapornikov [[gulag]]a,{{sfnp|Cameron|2018|p=175}} del nezadostne zaloge hrane v Kazahstanu pa je bil namenjen tudi takim zapornikom in naseljencem.{{sfnp|Cameron|2018|p=99}} Pomoč v hrani Kazahom je bila selektivno razdeljena za odpravo razrednih sovražnikov. Mnogim Kazahom je bila zavrnjena pomoč v hrani, saj so jih lokalni uradniki imeli za neproduktivne, zato so pomoč v hrani namesto tega zagotovili evropskim delavcem v državi.{{sfnp|Kindler|2018|pp=176–177}} Kljub temu so Kazahi od države prejeli nekaj nujne pomoči v hrani,<ref name="Newton 2014">{{navedi knjigo |last=Newton |first=Scott |url=https://books.google.com/books?id=KU2LBQAAQBAJ |title=Law and the Making of the Soviet World: The Red Demiurge |publisher=Routledge |year=2014 |isbn=978-1-317-92977-2 |page=[https://books.google.com/books?id=KU2LBQAAQBAJ&pg=PT100 100]}}</ref> čeprav večina ni prispela ali pa je prispela z veliko zamudo.{{sfnp|Cameron|2018|p=159}} Sovjetski uradniki so v Kazahstan poslali zdravstveno osebje, da bi cepili 200.000 Kazahstancev proti črnim kozam.<ref name="Taugerreview">Cameron (2018), p. 175.</ref> Kazahstanske žrtve lakote so bile močno diskriminirane in izgnane iz praktično vseh sektorjev kazahstanske družbe.{{sfnp|Kindler|2018|p=180}} Sovjetske oblasti so Kazahstance v zasebnih dopisih označevale za ''dvonoge volkove''.<ref>Kindler, Robert, 2018, pg. 197</ref> Medtem ko je divjala lakota, so sovjetske oblasti še naprej nabavljale žito od Kazahov, Stalin pa se je izrecno zavzemal za ''represivno pot'' v procesu zbiranja, ker so se nabave ''ostro zmanjšale''.{{sfnp|Cameron|2018|p=159}} V tem duhu je bilo leta 1932 32 od manj kot 200 okrožij v Kazahstanu, ki niso izpolnjevala kvot za proizvodnjo žita, uvrščenih na črni seznam, kar pomeni, da jim je bilo prepovedano trgovati z drugimi vasmi.<ref name="Pianciola 2020">{{cite journal |last=Pianciola |first=Niccolò |date=August 2020 |title=Environment, Empire, and the Great Famine in Stalin's Kazakhstan |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |issue=4 |pages=588–592 |doi=10.1080/14623528.2020.1807140 |s2cid=225294912}}</ref> Kot je zgodovinarka Sarah Cameron opisala v intervjuju za Davisov center Univerze Harvard, je »[v] strategiji, ki je bila izrecno zasnovana po tehniki, ki so jo uporabljali proti stradajočim Ukrajincem, več regij Kazahstana uvrstilo na črni seznam. To je v bistvu ujelo stradajoče Kazahe v cone smrti, kjer ni bilo mogoče najti hrane.«<ref name=":2">{{navedi splet |last=Cameron |first=Sarah |date=20 May 2020 |title=Remembering the Kazakh Famine |url=https://daviscenter.fas.harvard.edu/insights/remembering-kazakh-famine |access-date=29 December 2021 |website=Davis Center for Russian and Eurasian Studies |publisher=Harvard University |quote="Moscow's sweeping program of state-led transformation clearly anticipates the cultural disruption of Kazakh society. And there's evidence to indicate that the Kazakh famine fits an expanded definition of genocide."}}</ref> Leta 1933 je Filippa Gološčokina zamenjal Levon Mirzojan iz Armenije,<ref>Kindler, Robert, 2018, p. 193</ref> ki je bil represiven zlasti do beguncev zaradi lakote in je odrekal pomoč s hrano območjem, ki so jih vodili kadri, ki so prosili za več hrane za svoje regije z uporabo, po Cameronovih besedah, »solznih telegramov«; v enem primeru je pod Mirzojanovo vladavino potisnil pooblaščenec dokumente o pomoči s hrano v žep in imel poročno slavje, namesto da bi jih prenesel cel mesec, medtem ko je na stotine Kazahov stradalo.{{sfnp|Cameron|2018|p=162}} Kmalu po prihodu je Mirzojan napovedal, da so tisti, ki so pobegnili ali kradli žito, »sovražniki« Sovjetske zveze in da bo republika proti njim sprejela »stroge ukrepe«. Vendar pa, kot ugotavlja Cameron, bi to definicijo lahko razširili na vsakega stradajočega begunca v državi.<ref name=":14">Cameron, Sarah (2018). ''The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan''. Cornell University Press. {{ISBN|978-1-5017-3044-3}}. p. 162.</ref> Mirzojan se je s to kampanjo zavzemal za uporabo brutalnega kaznovanja, kot je streljanje. Na tisoče Kazahov se je nasilno uprlo kolektivizacijski kampanji z orožjem, ki ga je pustila bela vojska, samo leta 1930 pa je prišlo do osmih uporov.{{sfnp|Cameron|2018|p=124}} Na polotoku Mangišlak se je med letoma 1929 in 1931 uprlo 15.000 upornikov. V enem uporu so Kazahi zavzeli mesto Suzak v Irgizu, vrnili zaseženo premoženje in uničili skladišča žita. Uporniki so ob prevzemu omenjenega mesta tudi obglavili in odrezali ušesa članom stranke.{{sfnp|Cameron|2018|p=125}} Drugi Kazahstanci v uporih so se borili za ponovno odprtje prej zaprtih mošej in osvoboditev verskih voditeljev. Poročajo, da so uradniki OGPU pili kri Kazahstancev, ustreljenih med zatiranjem uporov. Nižji kadri so bili pogosto nezadovoljni in so se pridružili uporom, da bi pomagali v boju proti silam Rdeče armade.{{sfnp|Cameron|2018|p=125}} Pomemben kazahstanski pisatelj [[Gabit Musirepov]] je poročal, da je v okrožju Turgai v Kazahstanu našel trupla, ''zložena kot drva'' ob cesti. Drugo poročilo je pričalo, da »ni redko srečati kazahstanske družine, ki bežijo od nevednega kraja in za seboj vlečejo sani, na katerih leži truplo otroka, ki je umrl na poti.«<ref name=":15">Richter, James, [https://citations.springernature.com/item?doi=10.1057/9780230116429_5 ''Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250105032805/https://citations.springernature.com/item?doi=10.1057/9780230116429_5 |date=5 January 2025 }}, Nationalities Papers, 2019, P. 1 {{doi|10.1017/nps.2019.17}}</ref> Čeprav tega ni videl neposredno, je bil Valižan Gareth Jones verjetno prvi novinar, ki je poročal o lakoti v Kazahstanu.<ref>{{navedi splet | title=Hungersnot in Russland? - Berliner Tageblatt, April 1st 1933 | url=https://www.garethjones.org/published_articles/soviet_articles/hungersnot_in_russland.htm |website=www.garethjones.org |access-date=4 August 2025}}</ref> Marca 1933 mu je »Nemec iz Srednje Azije« povedal, da je »vsaj milijon od 5 milijonov ... umrlo zaradi lakote«, v svoj dnevnik pa je zapisal tudi »trupla v Kazahstanu. Grozne razmere.«<ref>{{navedi splet | title=Russian Diary, 1933, March 20-24 | url=https://viewer.library.wales/5170708#?xywh=-1233%2C0%2C3954%2C2330&cv=71 |website=National Library of Wales Viewer |access-date=4 August 2025}}</ref> V knjigi učenjaka Jamesa Richterja z naslovom ''Lakota, spomin in politika v postsovjetskem prostoru: kontrastni odmevi kolektivizacije v Ukrajini in Kazahstanu'', ki jo je izdala založba Cambridge University Press, je dokumentiranih veliko pričevanj preživelih: <blockquote>Moj prvi spomin je na luno. Bila je jesen, mrzlo in bili smo nekje na poti. Zavit, se je voz pod mano zibal. Nenadoma sem se ustavil in na črnem nebu sem zagledal to ogromno luno. Bila je polna, okrogla in močno svetila. Ležal sem na hrbtu in se dolgo nisem mogel odtrgati od pogleda. Ko sem se obrnil, sem na tleh jasno videl nekakšno goščavo z raztegnjenimi, skrivljenimi vejami; veliko jih je bilo na obeh straneh ceste: bili so ljudje. Togi in tihi so ležali na tleh ... Bilo je leto '31 in takrat smo se premikali iz razpadajočega avla v Turgaj.<ref name=":3">Richter, J. (2020). [https://www.cambridge.org/core/journals/nationalities-papers/article/famine-memory-and-politics-in-the-postsoviet-space-contrasting-echoes-of-collectivization-in-ukraine-and-kazakhstan/A50AB1E3CDAD358A19800A18DB1C03C3 Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan.] ''Nationalities Papers,'' ''48''(3), 476-491. {{doi|10.1017/nps.2019.17}}</ref></blockquote> == Žrtve == Kazahstan je vključeval nekatere regije, ki jih je lakota močno prizadela, v odstotkih, čeprav je v sovjetski Ukrajini, ki se je začela leto kasneje, umrlo več ljudi.<ref name=Pannier>{{navedi splet|last=Pannier|first=Bruce |date=28 December 2007 |url=https://www.rferl.org/a/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine |website=RFERL|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|access-date=26 November 2021}}</ref> Poleg kazahstanske lakote med letoma 1919 in 1922 je Kazahstan zaradi dejanj sovjetske države v 10–15 letih izgubil več kot polovico svojega prebivalstva.<ref>{{navedi novice|url=https://rus.azattyq.org/a/Valery_Mikhailov/1357347.html|title=Во время голода в Казахстане погибло 40 процентов населения|first=Болат|last=Рыскожа|newspaper=Радио Азаттык |date=25 January 2012|via=rus.azattyq.org}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|last=Snyder|first=Timothy|publisher=Hachette UK|year=2012|isbn=978-0-4650-3297-6|page=[https://archive.org/details/deadlyinnocentsp0000gard/page/90 90]|url=https://archive.org/details/deadlyinnocentsp0000gard/page/90}}</ref> Dva sovjetska popisa prebivalstva sta pokazala, da se je število Kazahov v Kazahstanu zmanjšalo s 3.637.612 leta 1926 na 2.181.520 leta 1937.<ref>{{navedi knjigo|title=Central Asia on Display: Proceedings of the VIIth Conference of the European Society for Central Asian Studies|author=European Society for Central Asian Studies|publisher=LIT Verlag Münster|year=2004|isbn=978-3-8258-8309-6|editor-last1=Katschnig|editor-first1=Julia|editor-last2=Rasuly-Paleczek|editor-first2=Gabriele|page=236}}</ref> Tudi etnične manjšine v Kazahstanu so bile močno prizadete. Ukrajinsko prebivalstvo v Kazahstanu se je zmanjšalo z 859.396 na 549.859 (kar je skoraj 36-odstotno zmanjšanje prebivalstva), medtem ko so druge etnične manjšine v Kazahstanu izgubile 12 % oziroma 30 % svojega prebivalstva.<ref name="Ohayon 2016">{{navedi splet |last=Ohayon |first=Isabelle |date=28 September 2013 |title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization |url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization.html |access-date=19 December 2021 |website=Sciences Po |publisher=Paris Institute of Political Studies}}</ref> Ukrajinci, ki so umrli v Kazahstanu, včasih veljajo za žrtve gladomorja.{{Navedi vir}} === Begunci === Zaradi lakote je med 665.000 in 1,1 milijona Kazahstancev z živino pobegnilo izven Kazahstana na Kitajsko, v Mongolijo, Afganistan, Iran, Turčijo in sovjetske republike Uzbekistan, Kirgizistan, Turkmenistan, Tadžikistan in Rusijo, da bi iskali hrano in zaposlitev v novih industrializiranih območjih Zahodne Sibirije. Ti begunci so s seboj vzeli približno 900.000 glav goveda.<ref name="Ohayon 2016"/> Kazahi, ki so poskušali pobegniti, so bili razvrščeni kot razredni sovražniki in ustreljeni.<ref>{{navedi splet |title=Kazakhstan's 1930s Famine Gets Dramatic but Imperfect Portrayal |url=https://www.wilsoncenter.org/blog-post/kazakhstans-1930s-famine-gets-dramatic-imperfect-portrayal |access-date=21 March 2023 |website=www.wilsoncenter.org |date=24 February 2021 |language=en}}</ref> Sovjetska vlada si je prizadevala tudi za njihovo repatriacijo nazaj na sovjetsko ozemlje.{{sfnp|Ohayon|2006}} Ta postopek repatriacije je bil lahko brutalen, saj so v kazahstanske domove vlamljali, tako begunske kot nebegunske Kazahstance pa so na silo izgnali v vlake brez hrane, ogrevanja ali vode.{{sfnp|Cameron|2018|p=150}} 30 % beguncev je umrlo zaradi epidemij in lakote. Begunci, ki so bili repatrirani, so bili vključeni v kolektivne kmetije, kjer so bili mnogi prešibki za delo, v tovarni v [[Semipalatinsk]]u pa je bila polovica beguncev odpuščena v nekaj dneh, drugi polovici pa so odrekli obroke hrane.{{sfnp|Cameron|2018|p=153}} Profesor K.M. Abžanov, direktor Inštituta za zgodovino in etnologijo Kazahstanske akademije znanosti, je izjavil, da je »šestina avtohtonega prebivalstva za vedno zapustila svojo zgodovinsko domovino«.<ref name=":12">{{navedi splet |title=Institute of History and Ethnology named after Ch. Ch. Valikhanov hosted scientific-practical conference |url=https://e-history.kz/en/news/show/7902 |access-date=9 June 2023 |website=e-history.kz |date=17 April 2014 |language=en}}</ref> Ko so begunci bežali pred lakoto, jih je sovjetska vlada nasilno poskušala ustaviti.{{sfnp|Kindler|2018|p=11}} V enem primeru so trgovci s humanitarno pomočjo naložili hrano v zadnji del tovornjaka, da bi privabili begunce, nato pa so jih zaklenili v tovornjak in jih odvrgli sredi gora; usoda teh beguncev ni znana.{{sfnp|Kindler|2018|p=177}} Od leta 1930 naprej je bilo na tisoče Kazahstancev ustreljenih, ko so poskušali pobegniti na Kitajsko, na primer v enem zloglasnem umoru 18 do 19 Kazahstancev s strani državnih mejnih stražarjev, imenovanem ''afera Karatal'', v katerem ni bilo le umorov, temveč tudi posilstev več žensk in otrok, kot je ugotovil zdravnik, ki je dogodek analiziral.{{sfnp|Cameron|2018|p=123}}<ref>TsGARK f. 44, op. 12, d. 492, ll. 54, 58.</ref> Oblasti so beg beguncev opredelile kot postopen pojav nomadov, ki se oddaljujejo od svojega "primitivnega" načina življenja. Uradniki OGPU so begunce zaradi lakote sumili, da vzdržujejo kontrarevolucionarne, bai in kulaške 'težnje', ker so se nekateri begunci v republikah, v katere so prispeli, ukvarjali s kriminalom.{{sfnp|Cameron|2018|p=149}} Švicarska poročevalka Ella Maillart, ki je v zgodnjih 1930-ih potovala po sovjetski Srednji Aziji in Kitajski, je bila priča in zapisala o neposrednih učinkih repatriacijske kampanje:<ref name="Ohayon 2016" /> {{quote|V vsakem vagonu, ki je prevažal blago, so bile kazahstanske družine, oblečene v cunje. Čas so si krajšali z nabiranjem uši ... Vlak se ustavi sredi izsušene pokrajine. Ob železnici so natlačene kamele, bombaž, ki ga razkladajo in stehtajo, kupi pšenice na prostem. Iz kazahstanskih vagonov se sliši pridušen zvok kladiva, ki se ponavlja po celotni dolžini vlaka. Zanimivo odkrijem ženske, ki v možnarjih tolčejo žito in delajo moko. Otroci prosijo, naj jih spustijo na tla; na ramenih imajo oblečeno četrtino srajce in na glavah kraste. Ženska si spet nadene beli turban, edini kos oblačila, ki ni raztrgan, in vidim njene mastne lase in srebrne uhane. Njen dojenček, ki se oklepa njene obleke in ima suhe noge, iz katerih štrlijo njegova koščena kolena; njegova majhna zadnjica je brez mišic, majhna masa gumijaste, močno nagubane kože. Od kod prihajajo? Kam gredo?<ref>{{navedi knjigo |url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.17474 |title=Maillart, Aimé |date=2001 |publisher=Oxford University Press |series=Oxford Music Online |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.17474}}</ref>}} Eno poročilo častnika iz Sibirije pravi: »Ko pomislimo na izjemno stisko, v kateri Kazahstanci živijo tukaj z nami, si zlahka predstavljamo, da so stvari v Kazahstanu veliko slabše.«<ref>Kindler, Robert, 2018, pg. 199</ref> Mariam Hakimzhanova opisuje situacijo takole: {{quote|Množice jokajočih ljudi so se zbrale v bližini naše študentske menze. Večina jih je bila žensk. Vsi so imeli otroke: nekateri so jih držali v naročju, drugi so jih vodili za roko. Otroci so obupano jokali: »Na-an, na-an« (»kruh, kruh«). Njihovi kriki so bili srce parajoči. »Dragi moji, prosim, dajte jokajočemu otroku nekaj za jesti,« so s šibkimi glasovi šepetale suhljate ženske. Njihovi prošnji pogledi so me boleli pri srcu.<ref>{{navedi splet|last1=Азия |first1=Азаттык |url=https://rus.azattyq.org/a/sbrasyvali-trupy-s-obryva-vospominaniya-svideteley-goloda/33433011.html|title="They threw corpses off the cliff, and there was a pile of human remains at the bottom." Memories of witnesses to the famine in Kazakhstan |website=rus.azattyq.org |date=13 June 2025 }}</ref>}} === Kanibalizem === Nekateri stradajoči so postali tako obupani, da so se zatekli h kanibalizmu. To je segalo od uživanja trupel do umorov, da bi se prehranjevali.{{sfnp|Kindler|2018|p=11}}{{sfnp|Cameron|2018|p=156}} Podobna dejanja so se zgodila med vzporedno lakoto v Ukrajini, ko so Ukrajinci in Kazahi stradali po isti taktiki. Kot je Timothy Snyder zapisal o lakotah, ki jih je vsiljevala Sovjetska zveza: {{quote|Preživetje je bil moralni in fizični boj. Zdravnica je junija 1933 pisala prijateljici, da še ni postala kanibalka, vendar "ni prepričana, da ne bom to, ko bo moje pismo prispelo do vas." Dobri ljudje so umrli prvi. Umrli so tisti, ki niso hoteli krasti ali se prostituirati. Umrli so tisti, ki so drugim dajali hrano. Umrli so tisti, ki niso hoteli jesti trupel. Umrli so tisti, ki niso hoteli ubiti svojega bližnjega. Starši, ki so se upirali kanibalizmu, so umrli pred svojimi otroki.<ref name="Snyder 2010">{{navedi knjigo | last=Snyder | first=Timothy | title=Bloodlands : Europe between Hitler and Stalin | url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 | publisher=Basic Books | publication-place=New York | date=2010 | isbn=978-0-465-00239-9 | oclc=449858698 | author-link = | pages=[https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9/page/20 21]–58}}</ref>}} == Posledice in zapuščina == Dve tretjini kazahstanskih preživelih lakote sta se uspešno ustalili zaradi 80-odstotnega zmanjšanja čred, nezmožnosti ponovnega začetka pašništva v neposrednem okolju po lakoti in programa repatriacije in preselitve, ki so ga izvedle sovjetske oblasti.{{sfnp|Ohayon|2006}} Kljub temu Niccolò Pianciola pravi, da je bila sovjetska kampanja za uničenje nomadstva po lakoti hitro zavrnjena in da je nomadstvo celo doživelo ponovni vzpon med drugo svetovno vojno po prenosu živine z nacistično okupiranih ozemelj.<ref name="Pianciola 2020"/> Ibragim Khisamutdinov, ki je kot mlad fant preživel lakoto, je na poti v šolo videl umirati stradajoče Kazahe na ulicah. Več kot 50 let pozneje je zapisal: »Še danes slišim obupane krike umirajočih in njihove klice na pomoč.« Spomenik žrtvam lakote je bil postavljen leta 2017.<ref name=rferl>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/kazakhstan-unveils-monument-victims-soviet-era-famine/28520523.html|title=Kazakhstan Unveils Monument To Victims Of Soviet-Era Famine|website=RFERL |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=31 May 2017|access-date=19 November 2021}}</ref> Turški svet je lakoto opisal kot »zločinsko stalinistično etnično politiko«.<ref>{{navedi splet|title=Message of the Turkic Council Secretary General on the occasion of the Remembrance Day of the Victims of Political Repressions and Starvation.|date=31 May 2021|publisher=Turkic Council |url=https://www.turkkon.org/en/haberler/message-of-the-turkic-council-secretary-general-on-the-occasion-of-the-remembrance-day-of-the-victims-of-political-repressions-and-starvation_2255}}</ref> Dan spomina na genocid se začne 31. maja za žrtve lakote.<ref>{{cite journal |last=Richter|first=James|date=May 2020|title=Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan|journal=Nationalities Papers|volume=48 |issue=3|pages=476–491|doi=10.1017/nps.2019.17|s2cid=212964880|issn=0090-5992}}</ref> <gallery widths="320px" heights="250px"> File:FINAL PROJECT.pdf|Sovjetska lakota 1932–1933 prikazuje migracije iz Kazahstana in visoko oceno 2,3 milijona smrtnih žrtev. Drugi znanstveniki ocenjujejo število smrtnih žrtev 1,5 milijona. File:Kazakhstan demographics 1897-1970 en.png|Glavne etnične skupine v Kazahstanu, 1897–1970. Število Kazahstanov in Ukrajincev se je v tridesetih letih 20. stoletja zaradi lakote zmanjšalo. </gallery> == Upodobitve v medijih == ''Jokajoča stepa'' (''The Crying Steppe'') je kazahstanska dramska igra iz leta 2020, ki jo je režirala Marina Kunarova. Izbrana je bila kot kazahstanski kandidat za najboljši mednarodni celovečerni film na 93. podelitvi nagrad Akademije, vendar ni bila nominirana.<ref name="Kazakhstan">{{navedi splet |url=https://timeskz.kz/77811-film-plach-velikoy-stepi-vydvinuli-na-oskar-ot-kazahstana.html |title=Фильм "Плач великой степи" выдвинули на "Оскар" от Казахстана |work=Times.kz |date=4 December 2020 |access-date=4 December 2020 |archive-date=4 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201204060245/https://timeskz.kz/77811-film-plach-velikoy-stepi-vydvinuli-na-oskar-ot-kazahstana.html |url-status=dead }}</ref> Film spremlja lovca na orle, ki poskuša rešiti svojo družino. ''Kaš'' (2023), režija Aisultan Seitov. Film spremlja grobarja, ki se med lakoto sooča s težko izbiro.<ref>{{Citation |title=Qash - IMDb |url=https://www.imdb.com/title/tt22046284/ |access-date=7 April 2023 |language=en-US}}</ref> == Glej tudi == * [[Sovjetska lakota 1932-1933|Sovjetska lakota 1932–1933]] * [[Ruska lakota 1921–1922|Ruska lakota 1921–1922]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |last=Cameron |first=Sarah |title=The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-3044-3 |url=https://books.google.com/books?id=a-ZmDwAAQBAJ}} * Conquest, Robert, ''The Harvest of Sorrow|The Harvest of Sorrow: Soviet Collectivization and the Terror-famine'', Edmonton: The University of Alberta Press in Association with the Canadian Institute of Ukrainian Studies, 1986. * {{navedi knjigo|last=Kindler|first=Robert|title=Stalin's Nomads: Power and Famine in Kazakhstan |place=Pittsburgh |publisher=Pittsburgh University Press|year=2018|isbn=978-0-8229-8614-0 |url=https://books.google.com/books?id=aMVnDwAAQBAJ}} * {{navedi knjigo |last=Ohayon |first=Isabelle |title=La sédentarisation des Kazakhs dans l'URSS de Staline. Collectivization et changement social (1928–1945) |place=Paris |publisher=Maisonneuve et Larose |year=2006 |language=fr}} * Sahni, Kalpana. ''Crucifying the Orient: Russian orientalism and the colonization of Caucasus and Central Asia''. Bangkok: White Orchid Press, 1997. [[Kategorija:Lakote v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Katastrofe v Kazahstanu]] kzxs4o1tfzo83y5ye4ykbl9ejbhqrnx Heiko Ruprecht 0 510308 6772767 6713331 2026-10-31T12:43:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec|name=Heiko Ruprecht|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|image=<!-- Wikidata -->|caption=<!-- Wikidata -->|occupation=<!-- Wikidata -->|birthname=<!-- Wikidata -->|yearsactive=1997–danes}} '''Heiko Ruprecht''', [[Nemci|nemški]] [[Gledališki igralec|gledališki]], [[Filmski igralec|filmski]] in [[Televizijski igralec|televizijski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[30. marec]] [[1972]], [[Friedrichshafen]], [[Nemčija]]. == Življenje == === Izobraževanje in gledališče === Heiko Ruprecht se je rodil 30. marca 1972 v Friedrichshafnu na jugu Nemčije.<ref>{{Navedi splet|url=http://de.fanmail.biz/19905.html|title=Heiko Ruprecht|accessdate=24. 12. 2021|website=Fanmail}}</ref> Odraščal je v kraju Lindau ob Bodenskem jezeru. Med letoma 1993 in 1996 se je šolal za igralca na [[Salzburg|salzburškem]] [[Mozarteum]]u. Leta 1997 je dobil prvo vlogo v mestnem gledališču v [[Ulm]]u, kjer je igral naslovno vlogo ''Claviga'' (sezona 1998/99), vojvode Orsina v ''Was ihr wollt'' (sezona 1997/98), študenta Trofimowa v ''Der Kirschgarten'' (sezona 1998), odvetnika in moža Torvalda Helmerja v predstavi ''[[Nora]]'' (sezona 1998/99), Goldberga v ''Goldberg-Variationen'' avtorja Georgea Taborisa (sezona 1997/98) in Wilhelma v drami Roberta Wilsona ''Črni jezdec'' (sezona 1997/98). Z začetkom sezone 1999/2000 se je Ruprecht angažiral v gledališču Kammerspiele v [[München|Münchnu]]. Nastopil je kot Guiderius v drami [[William Shakespeare|Williama Shakespearja]] ''Cymbeline'' v produkciji Dieterja Dorna.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.residenztheater.de/personen/personen.php?cat=show&id=56|title=Heiko Ruprecht|accessdate=24. 12. 2021|website=Residenztheater}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prevzel je tudi dve vlogi v dramah Theresie Walser – v njeni predstavi ''King Kongs Töchter'' je bil pustolovec Rolfi. Leta 2000 je nastopil tudi v svetovni premieri ''So wild ist es in unseren Wäldern schon lange nicht mehr''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zeit.de/zustimmung?url=https%3A%2F%2Fwww.zeit.de%2F2000%2F46%2F200046_waelder.xml|title=Sonate aus Seifenblasen|accessdate=24. 12. 2021|website=Die Zeit|archive-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211224133629/https://www.zeit.de/zustimmung?url=https://www.zeit.de/2000/46/200046_waelder.xml|url-status=dead}}</ref> V sezoni 2001/02 se je preselil v Bavarsko deželno gledališče, katerega stalni član je ostal do leta 2005. Tu je nastopil kot Lorenzo v ''[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]'' (2005-2008, režiser Dieter Dorn) in kot Karl v ''Der Bauer als Millionär'' (režiser Franz Xaver Kroetz). Leta 2005 se je predstavil v naslovni vlogi ''Fausta'' na festivalu na gradu Heidelberg.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.heidelberg.de/stadtblatt/25-05/2005_25_Titel.pdf|title=Die Schlossfestspiele beginnen|accessdate=24. 12. 2021|website=Heidelberg}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med letoma 2006 in 2007 je v Deželnem gledališču Karlsruhe nastopil v naslovni vlogi Shakespearjeve tragedije ''Rihard III.''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.karlsruhe.de/kultur/kik/archiv/HF_sections/content/1237473883039/kikfeb06.3.pdf|title=Kultur in Karlsruhe|accessdate=24. 12. 2021|website=Karlsruhe}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na festivalu v Luisenburgu julija in avgusta 2007 je nastopal kot vojvoda buckinghamski v ''[[Trije mušketirji|Treh mušketirjih]]''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.luisenburg-aktuell.de/musketiere.html|title=Musketiere|accessdate=24. 12. 2021|website=Luisenburg Aktuell|archive-date=2010-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100607011849/http://www.luisenburg-aktuell.de/musketiere.html|url-status=dead}}</ref> Istega leta je prevzel tudi vlogo vojvode Albrechta v priljubljeni drami [[Carl Orff|Carla Orffa]] ''Die Bernauerin''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.luisenburg-aktuell.de/bernauerin.html|title=Bernauerin|accessdate=24. 12. 2021|website=Luisenburg Aktuell|archive-date=2007-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20071205210409/http://www.luisenburg-aktuell.de/bernauerin.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.luisenburg-aktuell.de/bernauerin-press.html|title=Bernauerin-Presse|accessdate=24. 12. 2021|website=Luisenburg Aktuell|archive-date=2007-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20070803100043/http://www.luisenburg-aktuell.de/bernauerin-press.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2008 je nastopal v gledališču Essen v vlogi Aarona v predstavi ''Anatomie Titus Fall of Rome'', ki jo je napisal Heiner Müller.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theater-essen.de/|title=Heiko Ruprecht|accessdate=24. 12. 2021|website=Theater Essen}}</ref> Leta 2010 se je tam pojavil tudi v odrski uprizoritvi romana ''Transit'', ki ga je napisala Anne Seghers. Predstavil se je v vlogi emigranta Seidlerja, ki sedi pred kosom pice in kozarcem vina ter začne pripovedovati zgodbo za nazaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.derwesten.de/kultur/transit-laehmendes-warten-im-schatten-id3308612.html|title=„Transit“ – Lähmendes Warten im Schatten|accessdate=25. 12. 2021|website=Der Westen|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225123342/https://www.derwesten.de/kultur/transit-laehmendes-warten-im-schatten-id3308612.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dorstenerzeitung.de/nachrichten/exklusiv/kudo/art1541,795078|title=Anselm Weber inszeniert Bühnenadaption von Seghers Roman "Transit".|date=22. 1. 2010|accessdate=25. 12. 2021|website=Dorstener Zeitung}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Večkrat je nastopil tudi v Mestnem gledališču Fürth, na primer v predstavah ''Mass für Mass'' (april/junij 2013, vloga Lucia), ''Ein Volksfeind'' (januar 2014) in ''Die kleinen Füchse'' (januar 2015). Od marca do maja 2017 je Ruprecht igral skupaj z Isabel Varell v predstavi za dve osebi ''Die Nacht – oder nie!'' v komediji na Marquardtu v [[Stuttgart]]u.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stuttgarter-zeitung.de/inhalt.zdf-serienstar-heiko-ruprecht-in-stuttgart-wenn-kerle-auf-dem-schlauch-stehen.c18ca7c2-f875-4a8b-ad0f-06e2d5f0ba51.html|title=ZDF-Serienstar Heiko Ruprecht in Stuttgart: Wenn Kerle „auf dem Schlauch“ stehen|accessdate=25. 12. 2021|website=Stuttgarter Zeitung|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225124844/https://www.stuttgarter-zeitung.de/inhalt.zdf-serienstar-heiko-ruprecht-in-stuttgart-wenn-kerle-auf-dem-schlauch-stehen.c18ca7c2-f875-4a8b-ad0f-06e2d5f0ba51.html|url-status=dead}}</ref> Julija/avgusta 2017 je to produkcijo izvedel tudi v gledališču Heilbronn. Julija/avgusta 2019 je v tej produkciji nastopil še na odru komedije v Bayerischer Hofu v Münchnu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abendzeitung-muenchen.de/kultur/buehne/isabell-varell-ueber-diese-nacht-oder-nie-art-472072|title=Komödie im Bayerischen Hof: Isabell Varell über "Diese Nacht – oder nie“|date=18. 6. 2019|accessdate=25. 12. 2021|website=Abendzeitung}}</ref> === Film in televizija === Ruprecht je prve izkušnje pred kamero dobil leta 1997, ko je še nastopal v gledališču. Tega leta se je pojavil kot žrtev umora Stefan v seriji ''Sophie – Schlauer als die Polizei erlaubt''. Sledile so manjše vloge v serijah ''Derrick'' (1997), nato pa malo večje v serijah ''[[Gozdarska hiša Falkenau]]'' (2005) in ''Die Rosenheim Cops'' (2006). [[File:Bergdoktor Filmset in Going - am Tisch sitzend Heiko Ruprecht (Hans Gruber).jpg|thumb|250px|right|Heiko Ruprecht kot Hans Gruber na snemanju 14. sezone Gorskega zdravnika.]] Od leta 2008 nastopa v stalni vodilni vlogi Hansa Gruberja, brata gorskega zdravnika dr. Martina Gruberja v televizijski seriji hiše ZDF ''[[Gorski zdravnik (2008)|Gorski zdravnik]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://derbergdoktor.zdf.de/web/20100406194804/http://derbergdoktor.zdf.de/ZDFde/inhalt/3/0,1872,7151459,00.html?dr=1|title=Porträt: Heiko Ruprecht spielt Hans Gruber|accessdate=25. 12. 2021|website=Der Bergdoktor}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ZDF je Ruprechta leta 2010 angažiral za vlogo učitelja Stefana Brennerja v televizijski seriji ''Liebe, Babys und Familienglück''. Marca 2012 je v javnost prišel televizijski film ''Sprung ins Glück'' po scenariju Katie Fforde, kjer je Ruprecht odigral privlačnega šepetalca konjem Jaka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tittelbach.tv/programm/reihe/artikel-1857.html|title=Reihe „Katie Fforde – Sprung ins Glück“|accessdate=28. 12. 2021|website=Tittel Bach|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306085713/http://www.tittelbach.tv/programm/reihe/artikel-1857.html|archive-date=2016-03-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.tvspielfilm.de/kino/filmarchiv/film/katie-fforde-sprung-ins-glueck,4850982,ApplicationMovie.html|title=Katie Fforde: Sprung ins Glück|accessdate=28. 12. 2021|website=TV Spielfilm}}</ref> Aprila 2015 so premierno predstavili še en televizijski film po scenariju Ffordove, in sicer ''Zurück ans Meer'', kjer je Ruprecht ob boku Jennifer Ulrich odigral morskega biologa in pisatelja Ryana Bishopa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tittelbach.tv/programm/reihe/artikel-3625.html|title=Reihe „Katie Fforde – Zurück ans Meer“|accessdate=28. 12. 2021|website=Tittel Bach}}</ref> V sklopu projekta Rosamunde-Pilcher-Film je v filmu ''Schutzengel'' (premiera marca 2016) odigral glavno moško in naslovno osebo policista in <nowiki>''</nowiki>angela varuha<nowiki>''</nowiki> Dava, v vlogi njegove partnerke pa se je prestavila Suzan Anbeh.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tittelbach.tv/programm/reihe/artikel-4075.html|title=Reihe „Rosamunde Pilcher – Schutzengel“|accessdate=28. 12. 2021|website=Tittel Bach}}</ref> V filmski adaptaciji še enega dela Katie Fforde ''Mein Sohn und seine Väter'' (premiera oktobra 2016) je odigral novega partnerja mame samohranilke, ki je zaposlena kot prodajalka knjig v New Yorku (igrala jo je Julia Malik).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tittelbach.tv/programm/reihe/artikel-4267.html|title=Reihe „Katie Fforde – Mein Sohn und seine Väter“|accessdate=3. 1. 2022|website=Tittel Bach}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med letoma 2017 in 2019 se je predstavil v več epizodnih vlogah v več različicah kriminalne serije ''SOKO'' na ZDF in ORF. === Preostalo delo === Ruprecht je sodeloval tudi pri več kratkih filmih in radijskih igrah. Med drugim je leta 2007 sodeloval pri radijski igri na podlagi kriminalnega romana ''Tannöd'' avtorice Andree Marie Schenkel.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ard.de/radio/hoerspieltage2007/preise/ard-online-award/tannoed/-/id=658842/nid=658842/did=674500/1sikftb/index.html|title=Tannöd|accessdate=3. 1. 2022|website=Radio ARD|archive-date=2010-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100110002651/http://www.ard.de/radio/hoerspieltage2007/preise/ard-online-award/tannoed/-/id=658842/nid=658842/did=674500/1sikftb/index.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Od oktobra 2015 je bil na turneji s svojim solo programom ''Die Geister, die ich rief'', v katerem izvaja znane balade [[Friedrich Schiller|Schillerja]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheja]]. Marca 2017 je pri založbi Audio Verlag izšla zvočna knjiga ''Ein Monat auf dem Land'' po romanu J. L . Carrja in jo je prebral prav Ruprecht.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.der-audio-verlag.de/hoerbuecher/ein-monat-auf-dem-land-carr-j-l-978-3-7424-0004-8/|title=Ein Monat auf dem Land|accessdate=3. 1. 2022|website=Audio Verlag}}</ref> Za to delo je bil Heiko Ruprecht leta 2018 nominiran za nemško nagrado za zvočno knjigo v kategoriji najboljšega govornika. === Zasebno življenje === Heiko Ruprecht živi s partnerko in dvema hčerkama v Münchnu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bunte.de/stars/star-news/bergdoktor-star-heiko-ruprecht-die-heissen-liebesbriefe-halten-sich-grenzen.html|title=Bergdoktor Star Heiko Ruprecht: "Heiraten war für uns nicht wichtig"|date=23. 7. 2019|accessdate=5. 1. 2022|website=Bunte}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.news.de/tv/855685960/heiko-ruprecht-privat-frau-nicole-prommer-verheiratet-mit-kindern-schauspieler-bruder-vom-bergdoktor-familie-karriere-serien/1/|title=Heiko Ruprecht privat: So lebt der Bruder des "Bergdoktors" mit Frau und Kindern|date=21. 1. 2021|accessdate=5. 1. 2022|website=News}}</ref> == Izbrana filmografija == * 1997: ''Sophie – Schlauer als die Polizei erlaubt'' (televizijska serija; sezona 1, epizoda 11) * 1997: ''Derrick'' (televizijska serija, sezona 24, epizoda 5) * 2001: ''Mein Bruder der Vampir'' * 2005: ''[[Gozdarska hiša Falkenau]]'' (televizijska serija, sezona 15, epizoda 12) * 2005: ''Oktoberfest'' * 2006–2013: ''Die Rosenheim-Cops'' (televizijska serija, sezona 6, epizoda 1 in sezona 12, epizoda 14, različni vlogi) * 2006: ''Stunde der Entscheidung'' * 2008–2011: ''SOKO 5113'' (televizijska serija, sezona 34, epizoda 9, sezona 34, epizoda 16 in sezona 37, epizoda 7, različne vloge) * od 2008: ''[[Gorski zdravnik (2008)|Gorski zdravnik]]'' (televizijska serija; ena od glavnih vlog serije) * 2009: ''SOKO Köln'' (televizijska serija, sezona 6, epizoda 12) * 2010: ''Liebe, Babys und Familienglück'' (televizijski film) * 2011: ''Seerosensommer'' (televizijski film) * 2012: ''Katie Fforde: Sprung ins Glück'' (televizijska serija) * 2012; 2021: ''Heiter bis tödlich: Morden im Norden'' (televizijska serija, sezona 1, epizoda 16 in sezona 7, epizoda 8) * 2013: ''Alles Klara'' (televizijska serija, sezona 2, epizoda 7) * 2013: ''Heiter bis tödlich: Hubert und Staller'' (televizijska serija, sezona 3, epizoda 4) * 2013: ''Um Himmels Willen'' (televizijska serija, sezona 12, epizoda 6) * 2015: ''Katie Fforde – Zurück ans Meer'' (televizijska serija) * 2015: ''Der Alte'' (televizijska serija, sezona 43 epizoda 3) * 2016: ''Rosamunde Pilcher – Schutzengel'' (televizijska serija) * 2016: ''In aller Freundschaft – Die jungen Ärzte'' (televizijska serija, sezona 2, epizoda 23) * 2016: ''Katie Fforde – Mein Sohn und seine Väter'' (televizijska serija) * 2017: ''SOKO München'' (televizijska serija, sezona 42, epizoda 13) * 2017: ''Die Chefin'' (televizijska serija, sezona 8, epizoda 3) * 2017: ''Die Rosenheim-Cops'' (televizijska serija, sezona 17, epizoda 8) * 2018: ''SOKO Kitzbühel'' (televizijska serija, sezona 17, epizoda 10) * 2018: ''SOKO Donau'' (televizijska serija, sezona 14, epizoda 2) * 2019: ''SOKO Wismar'' (televizijska serija, sezona 17, epizoda 10) * 2020: ''SOKO München'' (televizijska serija, sezona 45, epizoda 6) * 2020: ''Der Staatsanwalt'' (televizijska serija, sezona 15, epizoda 3) * 2020: ''Ein Sommer in Andalusien'' (televizijska serija) * 2020: ''Die Rosenheim-Cops'' (televizijska serija, sezona 20, epizoda 3) * 2020: ''Bettys Diagnose'' (televizijska serija, sezona 7, epizoda 7) * 2021: ''Kanzlei Berger'' (televizijska serija, sezona 1, epizoda 5) == Zvočne knjige (izbor) == * 2020: Hannahs Gefühl für Glück, Fran Kimmel, USM Audio, <nowiki>ISBN 978-3-8032-9239-1</nowiki>. == Zunanje povezave == * {{IMDb Name|id=1127319 | name=Heiko Ruprecht}} {{ikona en}} *https://www.agentur-dietrich.de/de/profil/heiko-ruprecht, profil na Agentur Dietrich (nemško) *https://www.vollfilm.com/de/actor/heiko-ruprecht?record=0, profil na Vollfilm (nemško) == Viri == {{Sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ruprecht, Heiko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nemški filmski igralci]] [[Kategorija:Nemški televizijski igralci]] [[Kategorija:Nemški gledališki igralci]] 16ovdhxk5835e2herw19w0zzvjci21n Lecce 0 514565 6773105 6722410 2026-11-01T10:25:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773105 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Lecce | official_name = Comune di Lecce | native_name = {{native name|scn|Lècce}}<br/>{{native name|el|Luppìu/Loupíai}} | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Collage Lecce.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Zgoraj levo: Cerkev sv. Križa, Zgoraj desno: Teatro Romano, Spodaj levo: Porta Napoli v ''Viale Università'', sredina spodaj: Stolnica sv. Janeza v območju Perroni, Spodaj desno: Stolnica na Stolničnem trgu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_alt = | coordinates = | latd = 40 |latm = 21 |lats = |latNS = N | longd = 18 |longm = 10 |longs = |longEW = E | coordinates_footnotes = | region = [[Apulija]] | province = [[Lecce (pokrajina)|Lecce]] (LE) | frazioni = | established_title = Ustanovitev | established_date = 200-ta pr. n. št.<ref> Naveden datum je za [[Rimska republika|Rimsko republiko]] imenovano mesto ''Lupiae''; datumi prejšnjih prebivalcev, kot so [[Mesapi]] in [[Japigi]], so izgubljeni v zgodovini</ref> | mayor_party = | mayor = | population_demonym = Leccese | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = Oroncij iz Lecceja | day = | postal_code = 73100 | area_code = 0832 | website = https://www.comune.lecce.it/ | footnotes = }}<!--LEAVE IMAGES HERE TO AVOID BLANK LINES--> [[File:Puglia Lecce1 tango7174.jpg|thumb|250px|Piazza del Duomo]] [[File:Puglia Lecce9 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev Santi Niccolò e Cataldo]] [[File:Puglia Lecce5 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] [[File:Anfiteatro romano Lecce.jpg|thumb|250px| Rimski amfiteater]] '''Lecce''' (salentino ''Lècce''; grško ''Luppìu''; {{jezik-la|Lupiae}}; {{jezik-grc|Λουiπία|Loupíai}}<ref>{{navedi splet |last=Rohlfs |first=Gerhard |title=Toponomastica greca nel Salento |url=http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |url-status=dead |quote=Ancient Greek name of Lecce according to [[Strabon]]. |date=1964 |page=13 |access-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801041216/http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |archive-date=1 August 2017 |language=it}}</ref>) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji. Je glavno mesto [[lecce (pokrajina)|pokrajine Lecce]], pokrajine z drugo največjo populacijo v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]], pa tudi eno najpomembnejših mest te pokrajine. To je glavno mesto polotoka [[Salento]] v peti [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in je staro več kot 2000 let. Zaradi bogatih baročnih arhitekturnih spomenikov, ki jih najdemo v mestu, se Lecce običajno imenuje "Južne Firence".<ref>{{navedi splet |title=Lecce: Italy |url=http://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce |publisher=Lifeinitaly.com |date=10 November 2009 |access-date=26 March 2013 |archive-date=2021-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420212231/https://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce/ |url-status=dead }}</ref> Mesto ima tudi dolgo tradicionalno sorodnost z grško kulturo, ki sega od njenih temeljev; v grških zapisih pravijo, da so bili [[Mesapi]], ki so ustanovili mesto, [[Kreta|Krečani]].<ref>Herodot, Zgodovina, 7.170.1, »in to naredili za svoje bivališče, s čimer so se iz Krečanov spremenili v Mesapije iz Japigije«.</ref> Do danes se v ''Grecìa Salentina'', skupini mest nedaleč od Lecceja, še vedno govori jezik griko. Kar zadeva industrijo, je ''[[Pietra leccese]] ‘’ – posebna vrsta apnenca<ref>{{Navedi splet |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=19055530 |title=Investigation on porosity change of Lecce stone |accessdate=2022-03-10 |archive-date=2012-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120523230056/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=19055530 |url-status=dead }}</ref> – eden glavnih izvoznih izdelkov mesta, ker je zelo mehak in obdelovalen, zato primeren za skulpture. Lecce je tudi pomembno kmetijsko središče, predvsem zaradi proizvodnje oljčnega olja in vina, pa tudi industrijsko središče, specializirano za proizvodnjo keramike. Lecce je dom Univerze v Salentu, ustanovljene leta 1955 in od leta 2017/18 vpisuje več kot 16.000 študentov.<ref>{{navedi splet | url = http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | title = Università del Salento | website = Ministero dell'Istruzione dell'Università e della Ricerca | lang = it | access-date = 2022-03-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230407234602/http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | archive-date = 2023-04-07 | url-status = dead}}</ref> == Zgodovina == Po legendi je mesto, imenovano ''Sybar'', obstajalo v času [[trojanska vojna|trojanske vojne]], ki so ga ustanovili [[Mesapi]]. Rimljani so ga osvojili v 3. stoletju pred našim štetjem in mu dali novo ime ''Lupiae''. Pod cesarjem [[Hadrijan]]om (2. stoletje n. št.) je bilo mesto premaknjeno 3 kilometre proti severovzhodu in dobilo ime ''Licea'' ali ''Litium''. Mesto Lecce je imelo gledališče in amfiteater ter bilo povezano s pristaniščem ''Hadrian'' (sedanji San Cataldo). Oroncij iz Lecceja, lokalno imenovan Sant'Oronzo, velja za prvega krščanskega škofa v mestu in je zavetnik Lecceja. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Lecce v [[gotska vojna|gotskih vojnah]] opustošil [[Ostrogoti|ostrogotski]] kralj [[Totila]]. Leta 549 je bilo obnovljeno pod rimsko oblastjo in je ostalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] pet stoletij, s kratkimi osvajanji [[Saraceni|Saracenov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Po [[Normani|normanskem]] osvajanju v 11. stoletju je Lecce ponovno pridobil komercialni in politični pomen (grof [[Tancredi Sicilski|Tancredi]] iz Lecceja je bil zadnji normanski kralj Sicilije), ki je cvetel v kasnejši vladavini [[Staufovci|Hohenstaufenov]] in [[Anžujci|Anžujcev]]. Grofija Lecce je bila eden največjih in najpomembnejših fevdov v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]] od leta 1053 do 1463, ko je bila priključena neposredno kroni. Od 15. stoletja je bil Lecce eno najpomembnejših mest južne Italije, od leta 1630 pa je bil obogaten z dragocenimi baročnimi spomeniki. Da bi preprečili invazijo Osmanov, je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (ki je bil tudi cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) v prvi polovici 16. stoletja zgradil novo linijo obzidja in grad. Leta 1656 je v mestu izbruhnila [[kuga]], ki je ubila tisoč prebivalcev. Leta 1943 so lovska letala s sedežem v Lecceju pomagala podpirati izolirane italijanske garnizije v Egejskem morju med drugo svetovno vojno. Ker so zavezniki zamudili, niso mogli preprečiti poraza. V letih 1944 in 1945 so bili v Lecceju bazirani [[Consolidated B-24 Liberator|bombniki velikega dosega B-24]] 98. bombne skupine 15. letalska sile ameriške vojske, od koder so posadke letele na misije nad Italijo, Balkan, Avstrijo, Nemčijo in Francijo. == Geografija == V lokalni geografiji Lecce zavzema osrednji-severni del ravnice [[Salento]], v tako imenovani plošči Lecce, obsežni in enotni nižini Salenta med terasastimi griči Murge na severu in rastlinjaki Salento na jugu. Za območje je značilna posebna zemlja, apnenčasto-lapornata iz [[miocen]]a, ki jo v južni Italiji najdemo skoraj izključno v [[Terra d'Otranto]] in ki je splošno znana kot ''pietra leccese'', ki se zlahka izkopava in reže. Morfologija ozemlja je na celotni ravnici. Značilnosti ozemlja so mogočne plasti rdeče zemlje in odsotnost površinskih vodnih poti. Kraški teren ima nešteto [[vrtača|vrtač]] (imenovanih ''vore'' ali ''capoventi''), zbirnih točk za padavine, ki prenašajo vodo v podzemlje in napajajo podtalnico. Številni kanali, izkopani, da bi olajšali pretok dežja v vrtače in zato, da bi se izognili nastajanju močvirja, prepredajo površje. Ozemlje občine Lecce prečka Idume, podzemna reka, ki se v bližini marine Torre Chianca izliva v Jadransko morje in tvori porečje Iduma.<ref>Descrizione geologica e idrografica della provincia di Lecce, Lecce 1922;</ref> Občinsko ozemlje se razteza na 241,00 km² in gleda na Jadransko morje več kot 20 km. Vključuje marine San Cataldo, administrativno razdeljene med Vernole in Lecce, Frigole, Torre Chianca, Spiaggiabella in Torre Rinalda ter zaselek Villa Convento, ki ga deloma upravljata občina Novoli in predmestje San Ligorio. Kraj Casalabate je 15. maja 2012 prešel v pristojnost občin Squinzano in Trepuzzi zaradi izida posvetovalnega referenduma 12. in 13. junija 2011. <ref> Copia archiviata [http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743, Casalabate, firmato il passaggio a Trepuzzi e Squinzano [https://web.archive.org/web/20150206224724/http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743] </ref> Enklava občine Surbo je zaprta na občinskem ozemlju Lecce. Ozemlje Lecceja meji na Jadransko morje na severu in vzhodu, na jugu z občinami Lequile, San Cesario di Lecce, Cavallino, Lizzanello in Vernole, na zahodu s Squinzano, Trepuzzi, Novoli, Arnesano in Monteroni di Lecce. Lecce ima mediteransko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija ''Csa''). == Znamenitosti == === Cerkve in religiozne stavbe === * '''[[Bazilika Svetega Križa (Lecce)|Bazilika sv. Križa]]''': gradnja se je začela leta 1353, vendar so se dela ustavila do leta 1549 in so bila dokončana šele leta 1695. Cerkev ima bogato okrašeno pročelje z živalmi, grotesknimi figurami in rastlinjem ter veliko okno [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ob cerkvi je vladna palača, nekdanji samostan. * '''[[Stolnica v Lecceju]]''': cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1144, obnovljena leta 1230, nato pa jo je v letih 1659–70 v celoti obnovil Giuseppe Zimbalo, ki je zgradil tudi petnadstropni 70 metrov visok zvonik z osmerokotno ložo. * '''Cerkev svetih Nicola in Catalda''': Cerkev je primer italo-normanske arhitekture. Ustanovil jo je [[Tancredi Sicilski]] leta 1180. Leta 1716 je bila obnovljena fasada, z dodanimi številnimi kipi, a ohranila prvotni romanski portal. Stene so bile poslikane v 15.-17. stoletju. * Samostan Celestine: zgradil ga je (1549–1695) v baročnem slogu Giuseppe Zimbalo. Dvorišče je oblikoval Gabriele Riccardi. * Santa Irene: to cerkev so leta 1591 naročili Teatinci in jo posvetili sveti Ireni. Arhitekt je bil Francesco Grimaldi). Ima veliko fasado, ki prikazuje različne sloge v zgornjem in spodnjem delu. Nad portalom stoji kip Svete Irene (1717) Maura Manierija. Notranjost je v tlorisu latinskega križa in je precej trezna. Glavna oltarna slika je kopija slike ''Sveti Mihael'' avtorja [[Guido Reni|Guida Renija]]. Glavni oltar ima ''Prevoz Svete skrinje'' Oronza Tisa. V desnem transeptu je eden največjih oltarjev v Lecceju, posvečen svetemu Kajetanu (1651). V bližini je rokoko oltar svetega Andreja Avellina. Iz sredine 17. stoletja je tudi oltar svetega Oroncija, delo Francesca Antonia Zimbala, sledi oltar svete Irene s platnom Giuseppeja Verria (1639), devet doprsnih kipov svetnikov z relikvijami in velik kip svetnice. Na oltarju svetega Štefana je Verriovo ''Kamenjanje sv. Štefana''. * San Matteo: ta cerkev je bila zgrajena leta 1667. Ima tipičen srednjeitalijanski baročni slog. Na fasadi ima dva stebra, od katerih je le eden okrašen, a le delno. Po lokalni legendi je ljubosumni hudič ubil kiparja, preden je lahko dokončal delo. === Druge stavbe === * Steber kipa sv. Oroncija: (zavetnika Lecceja) je mesto Brindisi dalo Lecceju, ker je veljalo, da je sveti Oroncij v Brindisiju ozdravil kugo. Steber je bil en od para, ki je označil konec [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], glavne ceste med Rimom in južno Italijo. * Torre del Parco je eden od srednjeveških simbolov Lecceja. Postavil ga je leta 1419 takrat 18-letni Giovanni Antonio Del Balzo [[Orsini]], princ Lecceja. Stolp, visok več kot 23 metrov, je obdan z jarkom, v katerem so gojili medvede (heraldični simbol Orsini del Balzo). Celoten kompleks je bil sedež Orsinijevega dvora in kovnice, po smrti Giovannija Antonija pa je postal rezidenca španskih namestnikov. * Palazzo Sedile: palača je bila zgrajena leta 1592 in jo je lokalni svet uporabljal do leta 1852. * Grad Karla V.: leta 1539–49 zgradil Gian Giacomo dell'Acaja. Ima trapezni tloris s kotnimi bastijoni. Drži se operne hiše Politeama Greco, ki je bila odprta 15. novembra 1884. * Slavolok (''Arco di Trionfo'', običajno imenovan ''Porta Napoli'', "Neapeljska vrata"), ki so ena od treh vrat za vstop v zgodovinsko mestno jedro Lecceja, postavljena leta 1548 v čast Karlu V. Nadomestil je starejša vrata, Porta S. Giusto, ki so po izročilu ležala nad grobom istoimenskega svetnika. Nad obstoječimi srednjeveškimi vrati so zgrajena tudi sedanja Porta San Biagio ("Vrata sv. Vlaha") in Porta Rudiae, tudi dvoje vrat v zgodovinsko mestno jedro Lecceja. Obe sta v baročnem slogu, slednja imajo na vrhu kip sv. Oroncija in ob straneh mitološke figure. * Palazzo dei Celestini, zdaj sedež province Lecce. Zgrajena je bila v letih 1659–1695 po načrtih Giuseppeja Zimbala. * Mestni obelisk, postavljen leta 1822 v čast Ferdinandu I. Dveh Sicilij. <gallery> File:Lecce01.jpg|City Square File:Puglia Lecce3 tango7174.jpg|Bazilika Svetega Križa File:Puglia Lecce4 tango7174.jpg|Notranjost bazilike Svetega Križa File:Detail santa croce main vault.jpg|Detajl iz bazilike File:Lecce cathedral court 1.jpg|Detajl Piazza del Duomo File:Teatro Romano (Lecce).jpg|Rimsko gledališče (2. st.) File:TORRE DEL PARCO - LECCE 2.jpg|Torre del Parco File:PORTA NAPOLI 01.JPG|Slavolok File:PORTA RUDIAE 01.JPG|Porta Rudiae </gallery> === Vrtovi in parki === *Orto Botanico di Lecce,botanični vrt v Lecceju. === Arheologija === * '''[[Rimski amfiteater v Lecceju|Rimski amfiteater]]''' iz 2. stoletja v bližini trga Sant'Oronzo, je lahko sprejel več kot 25.000 ljudi. Zdaj je napol zakopan, ker so nad njim skozi stoletja nastajali drugi spomeniki. Gledališče se trenutno uporablja za različne verske in umetniške dogodke. * Arheološki muzej Sigismondo Castromediano. * Arheološki muzej Faggiano. * Arheološki park Rudiae, tri kilometre jugozahodno od mesta, vendar znotraj njegovih meja. Kraj je renesančni humanist Antonio de Ferraris, ki je bil iz te regije, identificiral kot nekdanji dom pesnika Enija.<ref>Pietro Napoli Signorelli, Vicende della coltura nelle due Sicilie, Naples 1784, [https://books.google.co.uk/books?id=2kKKhwIqvO8C&dq=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&pg=PA246#v=onepage&q=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&f=false Vol.1, p.246ff]</ref> To je bilo nekoč pomembnejše mesto do rimskih časov in ima lasten amfiteater, nekropolo in ostanke močnega obzidja. Po njej se imenujejo vrata Porta Rudiae, zgrajena na cesti, ki vodi od tega kraja. ==Pobratena mesta== Lecce je pobraten z:<ref>Lecce: [http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi "Gemellaggi"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819085805/http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi |date=19 August 2014}}, 3 November 2011, retrieved 16 August 2014</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Murcia]], šSpanija, od 2004 *{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2005 *{{flagicon|POL}} Ostrów Wielkopolski, Poljska, od 2006 *{{flagicon|ESP}} [[Valladolid]], Španija, od 2009 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Lecce}} {{Commons category|Lecce}} * {{Uradna spletna stran|https://www.comune.lecce.it/}} {{in lang|it}} {{Pokrajina Lecce}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]] ia78a7jjhi4h0wv6d23wxks6l7ztb7c Kazino v Konstanci, Romunija 0 516699 6773031 6758390 2026-11-01T01:54:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773031 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kazino v Konstanci | native_name = Cazinoul din Constanța | native_language = romunsko | other_name = Kursaal; Cazin; Cazinoul Comunal | image = Casino de Constanza, Constanza, Rumania, 2016-05-27, DD 01-03 HDR.jpg | image_size = | alt = | caption = Casino pred prenovo ob sončnem vzhodu | locmapin = Romania | map_relief = | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | coordinates = <!-- {{Coord}} --> | gbgridref = | type = | etymology = | location = okrožje Constanța, [[Romunija]] | nearest_city = [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1880 | built_for = Splošna uporaba | original_use = | demolished = 1891; 1907 | rebuilt = 1893; 1910 | restored = večkrat obnovljena | restored_by = Daniel Renard | current_use = opuščena | architect = Daniel Renard; [[Petre Antonescu]] | sculptor = | architecture = [[Art nouveau]] | visitors_num = | visitors_year = | visitors_ref = | governing_body = Ministrstvo za kulturo in narodno dediščino | owner = | website = | designation1 = Monument istoric | designation1_offname = | designation1_type = Architectural Monument of National Interest | designation1_criteria = | designation1_date = 2004 | delisted1_date = | designation1_partof = Lista Monumentelor Istorice (LMI) <br/>Nacionalni register zgodovinskih spomenikov | designation1_number = CT-II-m-A-02801 }} '''Kazino v Konstanci''' (romunsko ''Cazinoul din Constanța'') je nekdanja [[igralnica]] v mestu [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (''Constanța'') v [[Romunija|Romuniji]]. Stoji na obali [[Črno morje|Črnega morja]] v zgodovinskem mestnem okrožju Peninsulă. Romunsko ministrstvo za kulturo in narodno dediščino jo je razglasilo za zgodovinski spomenik.<ref>{{in lang|ro}} [http://www.patrimoniu.ro/images/LMI/LMI-2010_CT.pdf Lista Monumentelor Istorice 2010: Județul Constanța] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190326175113/http://www.patrimoniu.ro/images/LMI/LMI-2010_CT.pdf |date=2019-03-26 }}</ref> Stavba, ki velja za simbol Konstance, je bila zasnovana in zgrajena po načrtih Daniela Renarda v slogu [[art nouveau]] in odprta avgusta 1910.<ref>{{navedi novice |last1=Leşcu |first1=Christine |title=The Casino in Constanta |url=https://www.rri.ro/en_gb/the_casino_in_constanta-2618228 |accessdate=16 November 2020 |publisher=Radio Romania International |date=15 August 2020}}</ref> Sedanji Casino je bil 38 let uporabljen za igre na srečo, prekinitev je nastala zaradi dveh svetovnih vojn: napadli in bombardirali so ga bolgarske in nemške čete v prvi svetovni vojni, opustošen je bil drugi svetovni vojni in na neki točki deloval kot improvizirana vojna bolnišnica. Leta 1948 so ga preuredili v občinski dom, leta 1960 pa so ga predali Državnemu uradu za turizem, ki ga je preoblikoval v restavracijo. Od leta 1990 do 2019 je bila stavba zapuščena,<ref name="marianaiancu">{{in lang|ro}} Mariana Iancu, [http://adevarul.ro/locale/constanta/fascinanta-poveste-cazinoului-constanta-cladirea-trei-fundatii-destramau-vieti-intr-o-clipita-zice-simbolul-orasului-bantuit-1_5506a956448e03c0fd9a9297/index.html "Fascinanta poveste a Cazinoului din Constanța"], ''Adevărul'', March 16, 2015</ref> leta 2025 pa se je po petletni prenovi spet odprla za javnost.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Cazinoul din Constanţa va fi destinație culturală: fără jocuri de noroc, cu bilete de vizitare|date=2025-05-29|url=https://www.digi24.ro/magazin/timp-liber/cultura/cazinoul-din-constanta-va-fi-destinatie-culturala-fara-jocuri-de-noroc-cu-bilete-de-vizitare-3261267|work=Digi24.ro|language=ro}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Iconic Constanța Casino reopens to the public during city celebration this month|date=2025-05-12|url=https://www.romania-insider.com/constanta-casino-reopning-may-2025|work=Romania-Insider.com|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20251108062259/https://www.romania-insider.com/constanta-casino-reopning-may-2025|archive-date=2025-11-08|access-date=2025-10-26|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Cazin Kursaal (1880–1891) === [[File:Primul Cazino.jpg|left|thumb| Prva igralnica v Konstanci z genovskim svetilnikom]] Prva različica igralnice v Konstanci je bila zgrajena iz lesenega okvirja leta 1880 in je bila poimenovana ''Cazin'' ali ''Kursaal'' (v nemščini »spa dvorana«). To je bila prva romunska stavba, ki je bila zgrajena na obali Črnega morja kmalu po tem, ko je Severna [[Dobrudža]] prišla pod romunsko upravo zaradi [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] in romunske osamosvojitvene vojne. Stavba je uporabila pobočje za ustvarjanje dveh zaokroženih teras, ki se prekrivata z namenom zagotavljanja popolnega pogleda na pečino, morje in [[pristanišče]] Konstanca z vseh zornih kotov. Stala je poleg genovskega svetilnika. Notranjost je imela plesno dvorano, dve igralnici in dve čitalnici, kjer so obiskovalci lahko brali domači, državni in mednarodni tisk. Sprva jo je mesto Konstanca dalo v najem stavbo in prostor podjetnikom. Eden od teh igralniških podjetnikov je bil stotnik Constantin Creangă, sin pisatelja Iona Creangăja in oče Horia Creangăja, vodilnega romunskega arhitekta v medvojnem obdobju. Kmalu po tem, ko je stavbo prenesel v upravljanje na okrajni svet, jo je ta odprl za uporabo. Ko so ugotovili, da je stavba prinesla dovolj dohodka za pokritje vzdrževanja, so jo ponovno oddali v najem bogatim podjetnikom. Leta 1891 je leseno stavbo ''Cazinoul din Constanța'' skoraj v celoti uničilo neurje in 29. januarja 1892 je bilo odobreno njeno rušenje. === Cazino (1893–1907) === Drugo različico igralnice je naročilo in zgradilo mesto Konstanca na bližnji lokaciji in je odprla svoja vrata leta 1893. Stavba je bila lesena in je bila postavljena v bližini trenutne lokacije igralnice. Imela je plesno dvorano, več sob, a samo eno teraso proti morju. Maja 1902 je stotnik Constantin Creangă zaprosil lokalnega župana in mestno upravo, da stavbo odda v najem. Oglašal se je kot kuhar, izkušen slaščičar in tekoče govoril dva takrat pogosto govorjena ''[[lingua franca]]''. Uspelo mu je in stavbo so mu prenesli v oskrbo za 2000 lejev na leto, z določitvijo, da mora »prodajati blago in izdelke samo najboljše in najvišje kakovosti« in uporabljati »nafto najboljše kakovosti na posestvu, da ne bi proizvajajo kakršen koli vonj pri gorenju« za svetlobo. Romunski [[pisatelj]] Petre Vulcan je o svojih vtisih o igralnici zapisal: »Na prvi pogled nas je pritegnil paviljon za zabavo, katerega mamutske noge se dvigajo iz valov, z zavito verando, potisnjeno nad morje. Iz notranjosti se je slišala glasba in veseli pari so plesali; od zunaj očarljivo plešejo luči, ki visijo proti morju, pod katerimi se plemenite dame in gospodje intimno pogovarjajo in izginejo v množici ljudi pred njimi, kot v 'Tisoč in eni noči'«. <gallery> </gallery> === Sodobni Cazinoul Comunal (1910–danes) === ==== Gradnja ==== [[File:CityStudyCasinoArchive.jpg|left|thumb| Casinojeva študija izvedljivosti]] Leta 1903 so se lokalni politiki strinjali, da je čas, da dobi mesto Konstanca sodobno igralnico, »...kot tiste, ki so navdihnile francosko riviero«.<ref>{{cite journal|last1=Tanase|first1=Gabriela|title=The Evolution of Tourist Resorts Constanța, 1878–1941|journal=Journal of Industrial Design|date=2014|volume= 9|issue=Special Issue|pages=19–27; p9}}</ref> Takratna liberalna vlada je projekt takoj odobrila. Projekt je prejel Daniel Renard, romunski arhitekt švicarskega rodu, ki je živel v Konstanci. Daniel Renard je bil star 32 let in je diplomiral na École des Beaux-Arts v Parizu. Njegov predlog za izgradnjo secesijske strukture je sprožil nešteto polemik, saj so ga podprli liberalci na oblasti, a ga je celotna opozicija ostro kritizirala. Ko so postavljali temelj stavbe, so bili zamenjani politiki, ki so imenovali Renarda. Gradnjo so ustavili in Renarda je hitro zamenjal Petre Antonescu. Antonescu si je zamislil gledališču podobno stavbo z dvema stolpoma v neorumunskem slogu in tako začne delati na novih načrtih z vlivanjem drugega temelja.<ref name="Doina">{{navedi novice|last1=Pauleanu|first1=Doina|title="Despre Cazino a scris şi Eminescu" – criticul de artă Doina Păuleanu a lansat prima monografie a edificiului de la malul mării|url=http://adevarul.ro/locale/constanta/despre-cazino-scris-eminescu---criticul-arta-doina-pauleanu-lansat-monografie-edificiului-malul-marii-1_50ad9a987c42d5a663980275/index.html|accessdate=28 March 2018|agency=Adevărul Newspaper|date=3 December 2011}}</ref> Vendar pa je dve leti po odstranitvi Renarda leta 1907 Liberalna stranka ponovno pridobila oblast. Renard je bil ponovno imenovan in nadaljeval svoj projekt, kot si ga je zamislil od začetka, v slogu art nouveau. Renard je dal postaviti še tretji temelj. Dela so se leta 1907 začela tretjič in so bila zaključena leta 1910 s skupnimi stroški gradnje 1,3 milijona leijev brez drugih stroškov, kot so pohištvo, oprema, arhitekturna komisija itd. Vsak od treh temeljev so stali 70.000 leijev, medtem ko je samo pohištvo po besedah romunske umetnostne kritike in raziskovalke Doine Păuleanu stalo približno 90.000 leiev. Zgodovinski dokumenti tudi kažejo, da je elektriko napeljalo ''Sociertatea Anonimă de Gaz'' iz Budimpešte, ograje, rešetke in kovinske predmete pa je izdelala Wolf Factory v Bukarešti. Asfalt na zunanjem pločniku in železno rešetko, vključno s tremi vrati, je izdelalo podjetje M. Segal v Bukarešti, stalo 19.000 lejev. Mesto je kupilo tudi klavir od Otto Harnisch Company v Bukarešti in najelo orkester z 18 ljudmi po ceni 20.000 leijev na sezono. ==== Otvoritev in sprejem ==== [[File:CasinoNewConstanta.jpg|thumb| Razglednica Tretje igralnice]] Tretja in trenutna različica Casinoja je bila slavnostno odprta 15. avgusta 1910 v navzočnosti princa [[Ferdinand I. Romunski|Ferdinanda]]. V nagovorih so se poklonili kralju [[Karel I. Romunski|Karlu I.]], premierju Ionu I. C. Brătianuju, ministru za javna dela Vasilu Morțunu, za elito Konstance pa je potekala predstava gledališke skupine gledališča Davilla in slavnostni veliki bal. 15. marca 1911 je župan Constanțe Titus Cănănău oddal stavbo za eno leto v najem Alphonseu Heitzu, lastniku restavracije Café de Paris v Bukarešti. Prek politične opozicije je okrajna komisija še isti dan oddaje naročila dovolila igre na srečo in igralnico opremila z dvema mizama za biljard in 17 igralnimi mizami za igre s kartami. V kratkem času je igralnica v Konstanci postala ena najbolj priljubljenih tovrstnih ustanov v Evropi. Stavba je požela tako občudovanje kot kritiko. Na primer, potovalni dnevnik francoskega diplomata Georgea Oudarda iz leta 1935 je omenil naslednje: »Ena stvar je razočarana v tem prijetnem kraju: bela igralnica, pretenciozno zapletena, najbolj grozljivega in groznega sloga iz leta 1900, ki obremenjuje morsko obalo«. Igralnica se ni izognila tudi kritikam lokalnih medijev, saj so jo novinarji marca 1910 v izdaji časopisa ''Conservatorul Constanței'' označili za »ogromen kup, posut z najrazličnejšimi darili in poceni okraski«, medtem ko so novinarji publikacije ''Drapelul'' v ''Uvodniku'' decembra 1911 kritizirali župana Titusa Cănănăuja, ker ni storil več, »da bi zapravil čas in sredstva, da bi oviral pošast«. Številni odločevalci so bili proti asimetrični arhitekturi stavbe, bleščečim konstrukcijskim elementom in arhitekturnim linijam, čeprav inovativnim, zaradi katerih je bila stavba v neskladju z romunsko neoklasicistično arhitekturo tistega časa. Po enem letu, leta 1912, je mesto Konstanca odprlo postopek zbiranja ponudb za upravljanje igralnice. Baron Edgar de Marcay, ki ga je zastopal odvetnik Nicolae P. Simonide iz Bukarešte, je dobil 20-letni najem. Baron je bil lastnik ''Society of Great Establishment''. V okviru najemne pogodbe je bilo društvo zavezano zgraditi luksuzni hotel za višje sloje strank Casinoja. Rezultat je bil hotel ''Palace'', odprt 13. julija 1914, z 250 sobami s kadjo, električno razsvetljavo, ogrevanjem, balkoni, vrhunsko restavracijo in strešno teraso.<ref>{{navedi splet|last1=Nica|first1=Cristina|title=Poveştile misterioase ale Hotelului Palace|url=http://archaeoheritage.ro/2012/10/povestile-misterioase-ale-hotelului-palace/|website=ArcheoHeritage|accessdate=28 March 2018|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328075053/http://archaeoheritage.ro/2012/10/povestile-misterioase-ale-hotelului-palace/|url-status=dead}}</ref> Francoski arhitekt E. P. Goue je naročilo za hotelski projekt prejel 28. marca 1912. Leta 1912 je bila zgrajena tudi restavracija. V tem času so nekateri lokalni časopisi spremenili svoj način zgradbe. Razkošje igralnice in iger na srečo svetovnega razreda sta pritegnila bogataše z vsega sveta. Leta 1914 je igralnico obiskala ruska cesarska družina. Igralnica je vsako leto gostila zabave ob začetku turistične in plavalne sezone na romunski rivieri. Publikacija ''Sirena'' je dokumentirala takšno praznovanje z navedbo: »Dne 3. aprila 1916 se je igralnica ponovno odprla ob navdušenju javnosti. Ponovno odprtje je letošnjo sezono predstavilo kot sezono čistoče in boljšega okusa kot prejšnje sezone z več nadgradnjami terase in biljardnimi mizami. Ker biljard ni bil na voljo, se je ogromna soba za biljard v tem času preoblikovala v velik prostor za uživanje hrane in pijače. ''Barul American'' (''The American Bar'') se je tudi korenito spremenil v videzu in udobju, ki je uvedel številne luksuzne posodobitve in novosti, da se boste počutili, kot da ste v velikem evropskem mestu... V veliki dvorani je orkester Emiliana Gheorghiua pritegnil pozornost javnosti s popolno izvedbo klasičnih in modernih umetniških del, predvsem z uporabo violončela. Zvečer po pijači in večerji je bil avditorij preoblikovan v kinematografsko projekcijsko sobo, kjer se je zbralo veliko občinstva, da bi si ogledalo kinematografske predstave«.<ref>{{cite journal|title=Curierul sezonului la Constanța|journal=Sirena|date=4 April 1916|volume=Annual 1|issue=2|page=1}}</ref> <gallery> File:Ghidul Constantei si Tekirghiol.png| ''Interbellic'' turistični vodnik za Konstanco in igralnico File:36230-original.jpg| Pogled na svetilnik in igralnico File:646x404pic2.jpg| Razglednica Casinoja s kamelo </gallery> ==== Prva in druga svetovna vojna ==== [[File:Casino de Constanța en 1944 (I).jpg|thumb| Casino po zasedbi pristanišča Konstanca s strani sovjetskih mornarjev leta 1944]] Jeseni 1916, ko so Nemci med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] začeli z bombardiranje Konstance, je bila stavba igralnice preurejena v bolnišnico in jo je uporabljal [[Rdeči križ]]. Bližnje pristanišče je bilo glavna tarča Nemcev, vendar je bila bližina igralnice neizogibno prizadeta. Deset ljudi je bilo ubitih v igralnici, ko jo je zadel šrapnel. Slike bombnih napadov na obalo Constanțe, vključno s samo igralnico, so v ''Imperial War Museum of the United Kingdom'' (IWM). Igralnica je postala funkcionalna in se je ponovno odprla 19. novembra 1917. Popravila so bila dokončno končana do leta 1928. Casino je med letoma 1934–1937 v celoti obnovil začetni arhitekt Daniel Renard sam.<ref>{{navedi novice|last1=Ionescu|first1=Sinziana|title=FOTO VIDEO Cazinoul din Constanţa, după bombardamentul din 1916. Starea edificiului, asemănătoare celei de azi|url=http://adevarul.ro/locale/constanta/foto-video-cazinoul-constanta-bombardamentul-1916-starea-edificiului-asemanatoare-celei-azi-1_5a99877fdf52022f75251982/index.html|accessdate=2 April 2018|agency=Adevarul|date=2 March 2018}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je igralnica gostila nemške čete, ki jih je vlada leta 1941 povabila v državo; Nemci so stavbo uporabljali za nastanitev. Junija 1941 je bil Casino ponovno bombardiran. Cilji so bili enaki kot v prvi svetovni vojni, tokrat pa je bilo opustošenje večje na polotoku in v mestu. Zaradi vojne je bil Casino zapuščen in uničen. Po drugi svetovni vojni je simbolična stavba ostala obkrožena z zapuščenimi stražami in žično ograjo. <gallery> File:WindowsDoorsBombedCasinoWar.png| Okna in vrata uničena v prvi svetovni vojni File:Casino Doorway Damage.png| Poškodba vhoda v igralnico File:627x0 (1).jpg| Poškodba igralnice iz prve svetovne vojne File:Mackensen in Constanta, Casino.png| August von Mackensen z vojaki blizu rive Casino TrupeGermanesiBulgare (4).jpg| Nemške in bolgarske čete v bližini rive Casino med prvo svetovno vojno CazinoSpital.jpg| Casino se je spremenil v vojno bolnišnico </gallery> === Kazino v komunističnem obdobju === Po vzpostavitvi [[komunizem|komunizma]] v Romuniji se je povojna vlada odločila, da igralnico preuredi v kulturni dom. Leta 1951 se je začela prenova, pri kateri so sodelovali politični zaporniki iz taborišča Poarta Albă pod vodstvom namestnika inženirja Aurela Mărășescuja. Po letu 2000 je eden od teh delavcev poskušal sestaviti seznam zapornikov, ki so delali na projektu, in se mu je uspelo spomniti 59 sozapornikov od menda 100. Dejal je: »Delali smo od 12 do 14 ur na dan, vključno z nedeljami. Prvič sem bil zidar. V tej stavbi je bilo vse uničeno. Nič ni bilo, ni bilo vrat, oken, napeljave. Bila je razbitina ...«. Zaporniki naj bi spali na obmorskem območju, kjer je bilo edino mesto v stavbi, kjer nebo ni bilo vidno. Ogrevanja ni bilo in so bili po besedah enega od zapornikov prepuščeni na milost in nemilost elementom; zatekli so se celo k prehranjevanju z živalskimi organi. Konec julija 1952 so stavbo prevzeli trije polkovniki [[Securitate]], ki so bili odgovorni za nadzor nad zaporniki in projektom: Albon, Cozmici in Crăciun.{{Navedi vir}} Leta 1956 je bila stavba razglašena za del narodne dediščine. Druga obnova je potekala v letih 1986–1988.<ref>{{navedi splet|url=https://casinoulcomunal.ro/istoria-cazino/|title=Istoria Cazino|language=ro|website=casinoulcomunal.ro|access-date=2025-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20251016031015/https://casinoulcomunal.ro/istoria-cazino/|archive-date=2025-10-16|url-status=dead}}</ref> === Sodobnost === Zaradi velikih obratovalnih stroškov je bila stavba leta 1990 zaprta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/romania/articles/constanta-romania-abandoned-casino/constanta-casino-romania-7/|website=Telegraph Online|title=Inside the eerie abandoned casino that once hosted the Romanovs|date=}}</ref> Mestna uprava Konstance je poskušala začeti obnovo stavbe leta 2006. Leta 2007 je bila igralnica za 49 let oddana izraelski družbi ''Queen''. Po številnih zamudah so lokalne oblasti stavbo ponovno prevzele v še slabšem stanju, kot je bila pred prenosom na izraelsko podjetje.<ref>{{navedi splet|title=Cazinoul, TOT ÎN PERICOL! Autoritățile îl "salvează" cu... promisiuni|url=https://www.telegrafonline.ro/cazinoul-tot-in-pericol-autoritatile-il-salveaza-cu-promisiuni|website=Telegraf Online Romania|accessdate=2 April 2018}}</ref> Januarja 2018 je vseevropska organizacija Europa Nostra s podporo Inštituta Evropske investicijske banke kot ustanovnega partnerja in Razvojne banke Sveta Evrope kot pridruženega partnerja kazino uvrstila med 7 najbolj ogroženih območij v Evropi.<ref>{{navedi novice|last1=Schipor|first1=Catalin|title=Pare să răsară soarele pentru Cazinoul din Constanța. A fost inclus pe lista cu cele mai periclitate situri din Europa|url=https://www.ctnews.ro/pare-sa-rasara-soarele-pentru-cazinoul-din-constanta-a-fost-inclus-pe-lista-cu-cele-mai-periclitate-situri-din-europa/|accessdate=2 April 2018|agency=CT News|publisher=Constanta News|date=14 March 2018}}</ref> [[Slika:ConstantaCasino2025 (cropped).jpg|sličica|Obnovljena stavba (2025)]] Leta 2014 je bila stavba kot končna reševalna rešitev prenesena v upravo Nacionalne investicijske družbe. Izvedena je bila dražba za oddajo naročila za izvedbo sanacijskih del v igralnici, na kateri se je prijavilo 5 zasebnih podjetij. Vseh pet podjetij je bilo diskvalificiranih zaradi neizpolnjevanja kvalifikacij, ki jih je določila vlada. Sledilo je obdobje pritožb in sodnih sporov, medtem pa je igralnica ostala zapuščena. Konec leta 2019 je bila podpisana pogodba za izvedbo prenove<ref>{{navedi splet|url=https://ziarulamprenta.ro/administratie-locala/foto-video-pe-fatada-cladirii-cazinoului-din-constanta-a-fost-montata-inscriptia-cazino-comunal-cine-a-fost-folosit-prima-data-expresia-si-ce-semnificatie-are/315142/|title=Pe fațada clădirii Cazinoului din Constanța a fost montată inscripția Cazino Comunal. Cine a fost folosit prima dată expresia și ce semnificație are|language=ro|website=ziarulamprenta.ro|date=1 July 2024}}</ref> in januarja 2020 so se začela obnovitvena dela. Prenova, ki naj bi se po prvotnih načrtih končala leta 2022,<ref>{{navedi splet|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/cazinoul-din-constanta-si-a-redeschis-portile-pentru-vizitatori-imagini-spectaculoase-cu-bijuteria-arhitecturala-de-la-malul-marii-3251417|title=Cazinoul din Constanța și-a redeschis porțile pentru vizitatori. Imagini spectaculoase cu bijuteria arhitecturală de la malul mării|language=ro|website=digi24.ro|date=22 May 2025}}</ref> je trajala do marca 2025,<ref>{{navedi splet|url=https://www.digi24.ro/magazin/timp-liber/vacante/renovarea-cazinoului-din-constanta-aproape-gata-cand-ar-urma-sa-fie-redeschis-publicului-arata-foarte-bine-3090809|title=Renovarea Cazinoului din Constanța, aproape gata. Când ar urma să fie redeschis publicului. "Arată foarte bine"|language=ro|website=digi24.ro|date=2025-01-22}}</ref> otvoritev pa je bila 21. maja 2025. Obnovljena stavba je odprta za obiskovalce in gosti javne kulturne ter zasebne dogodke.<ref name=":0" /> == V popularni kulturi == Film [[Francis Ford Coppola|Francisa Forda Coppole]] ''Youth Without Youth'' vsebuje prizore, ki so bili posneti v jedilnici stavbe leta 2006. V filmu ''iracolul din Tekir'' (Čudež iz Tekira, 2015) romunske režiserke Ruxandre Zenide igralnica služi kot wellness hotel ''Tekir''. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Constanța Casino}} [[Kategorija:Gospodarstvo Romunije]] [[Kategorija:Art Nouveau]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1910]] 7wbxfsj4txgshvivuqbflds4zhwnht6 Jurijus Veklenko 0 521969 6772997 6620807 2026-10-31T22:52:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Jurijus | image = ESC2019-Lithuania.jpg | image_size = | caption = Jurijus Veklenko leta 2019 | alias = | origin = [[Klajpeda]], [[Litva]] | genre = | years_active = 2014–danes | label = | instrument = | associated_acts = }} '''Jurijus Veklenko''', znan tudi '''Jurij Veklenko''', [[Litovci|litovski]] [[pevec]], *[[6. julij]] [[1990]]. == Kariera == Veklenko je nastopil na [[Pesem Evrovizije 2015|Pesmi Evrovizije 2015]] kot eden od spremljevalnih pevcev [[Monika Linkytė|Monike Linkytė]] in [[Vaidas Baumila|Vaidasa Baumile]]. Leta 2017 je bil Veklenko glavni vokalist za [[Gytis Ivanauskas|Lolita Zero]] v njenem nastopu na litvanskem nacionalnem izboru s pesmijo »Get Frighten«.<ref>{{Navedi splet|title=Lithuania: Broadcaster LRT reveals Lolita Zero lip-synced her Eurovizijos atranka performance|url=https://wiwibloggs.com/2017/01/27/lolita-zero-lip-synced-performance/|website=Wiwibloggs|accessdate=24 February 2019|archive-date=2019-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190302203825/https://wiwibloggs.com/2017/01/27/lolita-zero-lip-synced-performance/|url-status=dead}}</ref> Jurij Veklenko je leta 2019 zmagal na litovsem nacionalnem evrovizijskem izboru s pesmijo »Run with the Lions« in zastopal svojo državo na [[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]] v [[Tel Aviv|Tel Avivu]]. Nastopil je v drugem polfinalu in se z 93 točkami uvrstil na 11. mesto ter za 1 točko zgrešil finale. Veklenko dela za veliko inženirsko podjetje, večinoma na [[Informacijska tehnologija|področju informacijske tehnologije]].<ref>{{Navedi splet|title=Jurij Veklenko: Lithuania|url=https://eurovision.tv/participant/jurijus|website=Eurovision Song Contest|accessdate=12 May 2019}}</ref> Po rodu je Ukrajinec. <ref>{{Navedi splet|title=Eurovision 2019 - Jurij Veklenko|url=http://esckaz.com/2019/lit.htm|website=ESCKAZ|accessdate=23 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190924012331/http://esckaz.com/2019/lit.htm|archive-date=2019-09-24|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Mano Sapnuose« <small>(2019)</small> === Pesmi === * »Kartais« <small>(2018)</small> * »Run with the Lions« <small>(2019)</small> * »Skirtingi Pasauliai« <small>(skupaj s [[Inga Jankauskaitė]], 2019)</small> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Veklenko, Jurijus}} [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Predstavniki Litve na Pesmi Evrovizije]] pitm98fcvuhlu01j2r5vvrc423wiw4o Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji 4 522445 6773086 6761142 2026-11-01T10:04:09Z A09 188929 da ne bo pomote, prestavljena je bila kapelica, ulica ima že od začetka isto ime :) 6773086 wikitext text/x-wiki {{WLM Regije Navbox}}'''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Slika || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10015 10015] || {{WLM-slika|Q60361605}} || {{q|Q60361605}} || Žabče 13. Domačija leži ob križišču v V delu starega jedra vasi. || ŽABČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10015&lat=&lon=&description=%C5%BDab%C4%8De_-_Doma%C4%8Dija_%C5%BDab%C4%8De_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10587 10587] || {{WLM-slika|Q60361660}} || {{q|Q60361660}} || Gregorčičeva 8. Hiša stoji ob glavni ulici v smeri proti Bovcu. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10587&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Hi%C5%A1a_Gregor%C4%8Di%C4%8Deva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12281 12281] || {{WLM-slika|Q60359364}} || {{q|Q60359364}} || Kašča stoji kot samostojen objekt v okviru domačije pri Možinotu v Zgornjem Zavratcu. Na kašči je tablica s hišno številko Zavratec 13. || ZAVRATEC || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12281&lat=&lon=&description=Zavratec_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_na_doma%C4%8Diji_pri_Mo%C5%BEinotu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14269 14269] || {{WLM-slika|Q60361488}} || {{q|Q60361488}} || Temljine 15. Domačija leži v zaselku Podleskovca nad dolino Kneže. || TEMLJINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14269&lat=&lon=&description=Temljine_-_Doma%C4%8Dija_pri_Kosu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C154 154] || {{WLM-slika|Q60360196}} || {{q|Q60360196}} || Ambient leži Z od vasi. || GORSKI VRH || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=154&lat=&lon=&description=Gorski_vrh_-_Ambient_Gorski_vrh_3%2C_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C186 186] || {{WLM-slika|Q18396747}} || {{q|Q18396747}} || Trg sv. Ahacija 5 || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=186&lat=&lon=&description=Idrija_-_Rudni%C5%A1ko_gledali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C187 187] || {{WLM-slika|Q15715854}} || {{q|Q15715854}} || Sistem za črpanje vode poteka v ozkem kanjonu ob reki Idrijci, od jezu pri Kobili do glavnega jaška Delo rudnika živega srebra v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=187&lat=&lon=&description=Idrija_-_Kam%C5%A1t_z_vodnim_kanalom_in_jezom|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C19560 19560] || {{WLM-slika|Q60360022}} || {{q|Q60360022}} || Slap 50. Domačija stoji na severozahodnem robu vasi, vzhodno od župnijske cerkve. || SLAP || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=19560&lat=&lon=&description=Slap_pri_Vipavi_-_Doma%C4%8Dija_Slap_50|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C218 218] || {{WLM-slika|Q1012996}} || {{q|Q1012996}} || Na levem bregu Soče, ob mostu in ob izteku poti po levem bregu. || KANAL || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=218&lat=&lon=&description=Kanal_-_Tr%C5%A1ko_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C225 225] || {{WLM-slika|Q3618115}} || {{q|Q3618115}} || Na terasi na desnem bregu Soče, ob križišču poti proti Robiču, Tolminu, Bovcu stoji Kobarid. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=225&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Tr%C5%A1ko_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C266 266] || {{WLM-slika|Q60361231}} || {{q|Q60361231}} || Knjižnica je v vzhodnem delu frančiškanskega samostana na griču Kostanjevica, Škrabčeva ulica 1, jugozahodno nad Novo Gorico, tik ob državni meji. || NOVA GORICA || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=266&lat=&lon=&description=Nova_Gorica_-_Knji%C5%BEnica_patra_Stanislava_%C5%A0krabca_na_Kostanjevici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3 3] || {{WLM-slika|Q28969759}} || {{q|Q28969759}} || Kastel oz. naselbina leži južno od sotočja Lokavščka in Hublja. Grobišče leži zunaj zahodnega obzidja in severno od župnijske cerkve. || AJDOVŠČINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3&lat=&lon=&description=Ajdov%C5%A1%C4%8Dina_-_Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Castra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30278 30278] || {{WLM-slika|Q60360008}} || {{q|Q60360008}} || Oltarno znamenje stoji tik ob portonu hiše Goče 41. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30278&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Oltarno_znamenje_I|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30279 30279] || {{WLM-slika|Q60360010}} || {{q|Q60360010}} || Oltarno znamenje stoji ob zidu domačije Goče 36. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30279&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Oltarno_znamenje_II|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30280 30280] || {{WLM-slika|Q60360012}} || {{q|Q60360012}} || Prvotno prostostoječe znamenje so ob pozidavi osnovne šole, Goče 6, leta 1937 vzidali v njeno glavno fasado. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30280&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Oltarno_znamenje_III|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30281 30281] || {{WLM-slika|Q60360105}} || {{q|Q60360105}} || Oltarno znamenje je vzidano v zahodnem delu pokopališkega zidu. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30281&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Oltarno_znamenje_IV|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3549 3549] || {{WLM-slika|Q60360123}} || {{q|Q60360123}} || Cerkev stoji sredi mesta, ob Gregorčičevi ulici. || AJDOVŠČINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3549&lat=&lon=&description=Ajdov%C5%A1%C4%8Dina_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3555 3555] || {{WLM-slika|Q60361117}} || {{q|Q60361117}} || Cerkev stoji v zaselku Nadavče, vzhodno nad vasjo Avče. || AVČE || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3555&lat=&lon=&description=Av%C4%8De_-_Cerkev_Marije_Sne%C5%BEne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3565 3565] || {{WLM-slika|Q60361791}} || {{q|Q60361791}} || Cerkev stoji na griču severno nad cesto Borjana - Breginj. || BORJANA || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3565&lat=&lon=&description=Borjana_-_Cerkev_Marije_Sne%C5%BEne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3574 3574] || {{WLM-slika|Q60361035}} || {{q|Q60361035}} || Cerkev stoji na platoju pod rihemberškim gradom. || BRANIK || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3574&lat=&lon=&description=Branik_-_Cerkev_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3575 3575] || {{WLM-slika|Q60361045}} || {{q|Q60361045}} || Cerkev stoji v vzhodnem delu vasi Pedrovo nad Branikom. || PEDROVO || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3575&lat=&lon=&description=Pedrovo_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3598 3598] || {{WLM-slika|Q60359938}} || {{q|Q60359938}} || Cerkev stoji sredi Cerknega. || CERKNO || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3598&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3599 3599] || {{WLM-slika|Q60360070}} || {{q|Q60360070}} || Cerkev stoji v V delu vasi. || ZAKRIŽ || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3599&lat=&lon=&description=Zakri%C5%BE_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3600 3600] || {{WLM-slika|Q60359943}} || {{q|Q60359943}} || Cerkev stoji na platoju SV od vasi. || LABINJE || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3600&lat=&lon=&description=Labinje_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3601 3601] || {{WLM-slika|Q60359873}} || {{q|Q60359873}} || Cerkev stoji zahodno pod vasjo Planina pri Cerknem. || PLANINA PRI CERKNEM || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3601&lat=&lon=&description=Planina_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3602 3602] || {{WLM-slika|Q60359879}} || {{q|Q60359879}} || Cerkev stoji ob cesti, ki vodi iz Cerknega proti Želinu, tik ob vstopu v Cerkno. || CERKNO || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3602&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3603 3603] || {{WLM-slika|Q60359932}} || {{q|Q60359932}} || Na skalni vzpetni severozahodno nad Trebenčami. || TREBENČE || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3603&lat=&lon=&description=Treben%C4%8De_-_Cerkev_sv._Jo%C5%A1ta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3604 3604] || {{WLM-slika|Q60360064}} || {{q|Q60360064}} || Cerkev stoji v strmem pobočju, severno od vasi Reka. || REKA || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3604&lat=&lon=&description=Reka_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3605 3605] || {{WLM-slika|Q60360036}} || {{q|Q60360036}} || Cerkev stoji na hribu zahodno nad vasjo Straža pri Cerknem. || STRAŽA || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3605&lat=&lon=&description=Stra%C5%BEa_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3606 3606] || {{WLM-slika|Q60361371}} || {{q|Q60361371}} || Cerkev stoji sredi vasi Gornje Cerovo. || GORNJE CEROVO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3606&lat=&lon=&description=Gornje_Cerovo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3607 3607] || {{WLM-slika|Q60361365}} || {{q|Q60361365}} || Cerkev stoji na vzpetini nad osrednjim delom vasi Dolnje Cerovo. || DOLNJE CEROVO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3607&lat=&lon=&description=Dolnje_Cerovo_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3614 3614] || {{WLM-slika|Q60360923}} || {{q|Q60360923}} || Proti severu orientirana cerkev stoji na vzpetini sredi zaselka Ipavci. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3614&lat=&lon=&description=Ravne_nad_%C4%8Crni%C4%8Dami_-_Cerkev_sv._Janeza_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3632 3632] || {{WLM-slika|Q60361691}} || {{q|Q60361691}} || Cerkev stoji na samem, na vzpetini južno pod vasjo Magozd. || MAGOZD || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3632&lat=&lon=&description=Magozd_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3646 3646] || {{WLM-slika|Q60360006}} || {{q|Q60360006}} || Cerkev, obdana z zidom in strnjenimi hišami, stoji sredi vasi Goče. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3646&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3647 3647] || {{WLM-slika|Q60360099}} || {{q|Q60360099}} || Cerkev stoji v okviru protiturškega tabora, na spodnji terasi griča Tabor. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3647&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3649 3649] || {{WLM-slika|Q60360096}} || {{q|Q60360096}} || Cerkev stoji v okviru protiturškega tabora, na najvišji točki griča Tabor. Obdana je z ogrado s pilastrskim vhodom. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3649&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3650 3650] || {{WLM-slika|Q60360003}} || {{q|Q60360003}} || Kapela stoji na pokopališču, južno pred vasjo Goče (Na Strmcu). || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3650&lat=&lon=&description=Go%C4%8De_-_Kapela_Bo%C5%BEjega_groba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3651 3651] || {{WLM-slika|Q60359788}} || {{q|Q60359788}} || Cerkev, obdana z obzidanim pokopališčem, stoji na nizki vzpetini sredi vasi Godovič. || GODOVIČ || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3651&lat=&lon=&description=Godovi%C4%8D_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3664 3664] || {{WLM-slika|Q60361389}} || {{q|Q60361389}} || Cerkev stoji v cerkveni ogradi na osamelem griču, jugozahodno od vasi Nozno. || NOZNO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3664&lat=&lon=&description=Nozno_-_Cerkev_sv._Petra_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3667 3667] || {{WLM-slika|Q60361178}} || {{q|Q60361178}} || Cerkev stoji na pokopališču severno nad vasjo Grgar. || GRGAR || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3667&lat=&lon=&description=Grgar_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3691 3691] || {{WLM-slika|Q60359921}} || {{q|Q60359921}} || Cerkev stoji na pobočju, severno nad glavnim trgom v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3691&lat=&lon=&description=Idrija_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3693 3693] || {{WLM-slika|Q60359919}} || {{q|Q60359919}} || Kapelica stoji pod gradom, na križišču Prelovčeve in Kosovelove ulice. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3693&lat=&lon=&description=Idrija_-_Kapelica_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3723 3723] || {{WLM-slika|Q60360029}} || {{q|Q60360029}} || Cerkev stoji sredi vasi Jagršče. || JAGRŠČE || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3723&lat=&lon=&description=Jagr%C5%A1%C4%8De_-_Cerkev_sv._Ur%C5%A1ule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3732 3732] || {{WLM-slika|Q60361135}} || {{q|Q60361135}} || Cerkev stoji južno nad zaselkom Koprušče. || KAL NAD KANALOM || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3732&lat=&lon=&description=Kal_nad_Kanalom_-_Cerkev_sv._Toma%C5%BEa_nad_Koprivi%C5%A1%C4%8Dem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3740 3740] || {{WLM-slika|Q60361297}} || {{q|Q60361297}} || Cerkev stoji na južnem robu vasi Krstenica na desnem bregu reke Soče. || KRSTENICA || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3740&lat=&lon=&description=Krstenica_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3742 3742] || {{WLM-slika|Q60361262}} || {{q|Q60361262}} || Cerkev stoji na pokopališču južno od Kanala. || MORSKO || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3742&lat=&lon=&description=Kanal_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3757 3757] || {{WLM-slika|Q60361757}} || {{q|Q60361757}} || Cerkev stoji sredi vasi Svino. || SVINO || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3757&lat=&lon=&description=Svino_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3760 3760] || {{WLM-slika|Q60361754}} || {{q|Q60361754}} || Cerkev stoji na vzhodnem delu vasi Sužid. || SUŽID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3760&lat=&lon=&description=Su%C5%BEid_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3762 3762] || {{WLM-slika|Q60361376}} || {{q|Q60361376}} || Cerkev stoji sredi vasi Kojsko. || KOJSKO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3762&lat=&lon=&description=Kojsko_-_Cerkev_Device_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3811 3811] || {{WLM-slika|Q60359771}} || {{q|Q60359771}} || Cerkev stoji na platoju sredi vasi Ledinske Krnice. || LEDINSKE KRNICE || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3811&lat=&lon=&description=Ledinske_Krnice_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3820 3820] || {{WLM-slika|Q16334545}} || {{q|Q16334545}} || Cerkev stoji sredi gručastega zaselka Britof pri Ukanju, na levem bregu reke Idrije. || UKANJE || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3820&lat=&lon=&description=Britof_pri_Ukanju_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3836 3836] || {{WLM-slika|Q60361143}} || {{q|Q60361143}} || Cerkev stoji med zaselkoma Manfredi in Dol v Kanalskem Lomu. || KANALSKI LOM || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3836&lat=&lon=&description=Kanalski_Lom_-_Cerkev_sv._Primo%C5%BEa_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3837 3837] || {{WLM-slika|Q60360365}} || {{q|Q60360365}} || Obzidana cerkev stoji sredi vasi Lozice. || LOZICE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3837&lat=&lon=&description=Lozice_-_Cerkev_sv._Fran%C4%8Di%C5%A1ka_Ksaverija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3843 3843] || {{WLM-slika|Q60361405}} || {{q|Q60361405}} || Cerkev stoji sredi vasi Medana, na rahlo dvignjenem mestu, kjer sooblikuje manjši vaški trg. || MEDANA || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3843&lat=&lon=&description=Medana_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3855 3855] || {{WLM-slika|Q60361481}} || {{q|Q60361481}} || Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Obloke. || OBLOKE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3855&lat=&lon=&description=Obloke_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3859 3859] || {{WLM-slika|Q60360071}} || {{q|Q60360071}} || Cerkev leži na samem južno pod vasjo Orehek pri Cerknem. || OREHEK || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3859&lat=&lon=&description=Orehek_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Ubalda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3868 3868] || {{WLM-slika|Q60360031}} || {{q|Q60360031}} || Cerkev stoji zahodno izven vasi Lazec. || LAZEC || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3868&lat=&lon=&description=Lazec_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3869 3869] || {{WLM-slika|Q60359862}} || {{q|Q60359862}} || Cerkev stoji na griču zahodno od vasi Gornje Jazne. || JAZNE || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3869&lat=&lon=&description=Jazne_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3885 3885] || {{WLM-slika|Q60360084}} || {{q|Q60360084}} || Cerkev stoji v zaselku Britih v vasi Planina nad Ajdovščino. || PLANINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3885&lat=&lon=&description=Planina_nad_Ajdov%C5%A1%C4%8Dino_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3890 3890] || {{WLM-slika|Q60361362}} || {{q|Q60361362}} || Cerkev stoji na pokopališču, južno od vasi Prilesje. || PRILESJE PRI PLAVAH || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3890&lat=&lon=&description=Prilesje_pri_Plavah_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3892 3892] || {{WLM-slika|Q60359738}} || {{q|Q60359738}} || Cerkev stoji sredi vasi Podbrdo. || PODBRDO || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3892&lat=&lon=&description=Podbrdo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3893 3893] || {{WLM-slika|Q60359733}} || {{q|Q60359733}} || Cerkev stoji na hribu južno od vasi. || BAČA PRI PODBRDU || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3893&lat=&lon=&description=Ba%C4%8Da_pri_Podbrdu_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3916 3916] || {{WLM-slika|Q60361486}} || {{q|Q60361486}} || Cerkev stoji na platoju v zaselku zahodno nad dolino potoka Kneža, na njegovem desnem bregu. || LOJE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3916&lat=&lon=&description=Loje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3917 3917] || {{WLM-slika|Q60360514}} || {{q|Q60360514}} || Cerkev stoji sredi vasi Podnanos, ob potoku Pasji rep. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3917&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3918 3918] || {{WLM-slika|Q60360510}} || {{q|Q60360510}} || Cerkev stoji med graščinama Roženek in Schiwitzhofen, zahodno od vasi Podnanos. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3918&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Cerkev_sv._Kozme_in_Damijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3926 3926] || {{WLM-slika|Q60361382}} || {{q|Q60361382}} || Cerkev stoji v zaselku Podsenica pri Podsabotinu. || PODSABOTIN || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3926&lat=&lon=&description=Podsenica_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3971 3971] || {{WLM-slika|Q60360903}} || {{q|Q60360903}} || Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi Roče, ob poti na pokopališče. || ROČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3971&lat=&lon=&description=Ro%C4%8De_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3974 3974] || {{WLM-slika|Q60361250}} || {{q|Q60361250}} || Cerkev stoji severozahodno nad vasjo Ročinj. || ROČINJ || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3974&lat=&lon=&description=Ro%C4%8Dinj_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3998 3998] || {{WLM-slika|Q60360020}} || {{q|Q60360020}} || Z zidom nekdanjega pokopališča obdana cerkev stoji v zahodnem delu vasi Slap pri Vipavi. || SLAP || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3998&lat=&lon=&description=Slap_pri_Vipavi_-_Cerkev_sv._Matije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4017 4017] || {{WLM-slika|Q60359893}} || {{q|Q60359893}} || Cerkev stoji na griču zahodno nad vasjo Spodnja Idrija. Obdaja jo cerkveno obzidje, do katerega vodita dve stopnišči iz vasi. || SPODNJA IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4017&lat=&lon=&description=Spodnja_Idrija_-_Cerkev_Device_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4023 4023] || {{WLM-slika|Q60361459}} || {{q|Q60361459}} || Cerkev stoji sredi obzidanega prostora s pokopališčem, vzhodno nad vasjo Stržišče. || STRŽIŠČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4023&lat=&lon=&description=Str%C5%BEi%C5%A1%C4%8De_-_Cerkev_sv._O%C5%BEbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4033 4033] || {{WLM-slika|Q60360032}} || {{q|Q60360032}} || Cerkev stoji na vzpetini severovzhodno nad zaselkom Gorenja vas. || ŠEBRELJE || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4033&lat=&lon=&description=%C5%A0ebrelje_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4035 4035] || {{WLM-slika|Q60361114}} || {{q|Q60361114}} || Cerkev stoji na dvignjenem mestu sredi gručaste vasi Šempas. || ŠEMPAS || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4035&lat=&lon=&description=%C5%A0empas_-_Cerkev_sv._Silvestra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4046 4046] || {{WLM-slika|Q60361433}} || {{q|Q60361433}} || Cerkev stoji v cerkvenem obzidju, na vzpetini severno od vasi Hruševlje. || HRUŠEVLJE || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4046&lat=&lon=&description=Hru%C5%A1evlje_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4047 4047] || {{WLM-slika|Q60361423}} || {{q|Q60361423}} || Cerkev stoji v zaselku Britof, v južnem delu vasi Neblo. || NEBLO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4047&lat=&lon=&description=Neblo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4049 4049] || {{WLM-slika|Q60360965}} || {{q|Q60360965}} || Cerkev stoji sredi vasi. || SPODNJA BRANICA || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4049&lat=&lon=&description=Spodnja_Branica_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4052 4052] || {{WLM-slika|Q60361373}} || {{q|Q60361373}} || Cerkev stoji severno nad vasjo Vrhovlje pri Kojskem. || VRHOVLJE PRI KOJSKEM || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4052&lat=&lon=&description=Vrhovlje_pri_Kojskem_-_Cerkev_Device_Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4065 4065] || {{WLM-slika|Q60361604}} || {{q|Q60361604}} || Cerkev stoji na platoju na zahodnem delu mesta Tolmin. || TOLMIN || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4065&lat=&lon=&description=Tolmin_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4095 4095] || {{WLM-slika|Q60361431}} || {{q|Q60361431}} || Cerkev stoji na vzpetini vzhodno nad vasjo Vedrijan. || VEDRIJAN || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4095&lat=&lon=&description=Vedrijan_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4098 4098] || {{WLM-slika|Q60359985}} || {{q|Q60359985}} || Cerkev stoji v zahodnem delu Vipave. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4098&lat=&lon=&description=Vipava_-_Cerkev_sv._%C5%A0tefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4103 4103] || {{WLM-slika|Q60360162}} || {{q|Q60360162}} || Cerkev stoji v zahodnem delu naselja. || VIPAVSKI KRIŽ || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4103&lat=&lon=&description=Vipavski_Kri%C5%BE_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4104 4104] || {{WLM-slika|Q60360887}} || {{q|Q60360887}} || Cerkev stoji sredi polja, južno od vasi Dobravlje. || DOBRAVLJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4104&lat=&lon=&description=Dobravlje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4110 4110] || {{WLM-slika|Q60360182}} || {{q|Q60360182}} || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča na poudarjeni legi v jedru vasi Vojsko. || VOJSKO || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4110&lat=&lon=&description=Vojsko_pri_Idriji_-_Cerkev_sv._Jo%C5%BEefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4126 4126] || {{WLM-slika|Q16865948}} || {{q|Q16865948}} || Cerkev stoji v južnem delu vasi Vrhpolje, v starem jedru Brith. || VRHPOLJE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4126&lat=&lon=&description=Vrhpolje_pri_Vipavi_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4135 4135] || {{WLM-slika|Q60359361}} || {{q|Q60359361}} || Cerkev stoji na griču jugovzhodno nad vasjo Zavratec. Obdana je s cerkvenim obzidjem. || ZAVRATEC || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4135&lat=&lon=&description=Zavratec_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C416 416] || {{WLM-slika|Q60360362}} || {{q|Q60360362}} || Rodmanov hram stoji jugozahodno od cerkve sv. Frančiška Ksaverija, v okviru domačije Lozice 7. || LOZICE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=416&lat=&lon=&description=Lozice_-_Rodmanov_hram|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4737 4737] || {{WLM-slika|Q3402620}} || {{q|Q3402620}} || Vzpetina jugovzgodno nad Mirnom, ob cesti za Opatje selo. || MIREN || {{q|Q658076|label=Občina Miren - Kostanjevica}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4737&lat=&lon=&description=Miren_-_Arheolo%C5%A1ko_obmo%C4%8Dje_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4813 4813] || {{WLM-slika|Q60359935}} || {{q|Q60359935}} || Pot na Brce 1 (prej Cerkno 86). Hiša stoji sredi strnjenega območja starega Cerknega. || CERKNO || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4813&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Hi%C5%A1a_Pot_na_Brce_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4819 4819] || {{WLM-slika|Q60359860}} || {{q|Q60359860}} || Ulica Sv. Barbare 5, Trg Sv. Ahacija 4 || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4819&lat=&lon=&description=Idrija_-_Rudni%C5%A1ki_magacin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4820 4820] || {{WLM-slika|Q60359792}} || {{q|Q60359792}} || Znamenje stoji severovzhodno od mestnega jedra, pri samotni domačiji Pri Kumru, Gorska pot 24. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4820&lat=&lon=&description=Idrija_-_Znamenje_Pri_Kumru|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4821 4821] || {{WLM-slika|Q60359833}} || {{q|Q60359833}} || Znamenje stoji pri domačiji Lazar, Pot sv. Antona 20 (prej stalo na naslovu Bazoviška 5). || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4821&lat=&lon=&description=Idrija_-_Znamenje_pri_Lazarju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4822 4822] || {{WLM-slika|Q60359835}} || {{q|Q60359835}} || Frančiškov jašek je ob Bazoviški ulici v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4822&lat=&lon=&description=Idrija_-_Fran%C4%8Di%C5%A1kov_ja%C5%A1ek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4826 4826] || {{WLM-slika|Q18396709}} || {{q|Q18396709}} || Vhod v stari del rudnika je za stavbo Kosovelova 3. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4826&lat=&lon=&description=Idrija_-_Antonijev_rov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4878 4878] || {{WLM-slika|Q60361699}} || {{q|Q60361699}} || Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Perati. || LIVEK || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4878&lat=&lon=&description=Perati_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4881 4881] || {{WLM-slika|Q60361160}} || {{q|Q60361160}} || Ozeljan 92. Vila stoji v središču vasi, ob cerkvi. || OZELJAN || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4881&lat=&lon=&description=Ozeljan_-_Vila|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4882 4882] || {{WLM-slika|Q60361402}} || {{q|Q60361402}} || Ceglo 9, 10, 12, 13. Dvorec stoji južno pod vasjo Ceglo. || CEGLO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4882&lat=&lon=&description=Ceglo_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4884 4884] || {{WLM-slika|Q60361246}} || {{q|Q60361246}} || Znamenje stoji vzhodno pred pokopališčem v vasi Ročinj. || ROČINJ || {{q|Q3435496|label=Občina Kanal ob Soči}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4884&lat=&lon=&description=Ro%C4%8Dinj_-_Znamenje_pri_pokopali%C5%A1%C4%8Du|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4886 4886] || {{WLM-slika|Q60361410}} || {{q|Q60361410}} || Kozana 50. Hiša stoji sredi vasi. || KOZANA || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4886&lat=&lon=&description=Kozana_-_Poslopje_pri_hi%C5%A1i_Kozana_50|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4889 4889] || {{WLM-slika|Q18591889}} || {{q|Q18591889}} || Vhod v jamo Pečinka je severovzhodno nad vasjo Lokvica, severno pod vzpetino Pečina. || KOSTANJEVICA NA KRASU || {{q|Q658076|label=Občina Miren - Kostanjevica}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4889&lat=&lon=&description=Lokvica_-_Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Pe%C4%8Dinka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4892 4892] || {{WLM-slika|Q60361380}} || {{q|Q60361380}} || Stolp stoji na ravnem platoju vrh grebena, jugozahodno od cerkve sv. Ahaca pri Prilesju. || VRHOVLJE PRI KOJSKEM || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4892&lat=&lon=&description=Prilesje_pri_Plavah_-_Ru%C5%A1evine_stolpa_na_Gradcu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4920 4920] || {{WLM-slika|Q60359819}} || {{q|Q60359819}} || Gorenji Novaki 32. Kašča je v okviru samotne domačije V grapi. || GORENJI NOVAKI || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4920&lat=&lon=&description=Gorenji_Novaki_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_pri_hi%C5%A1i_Gorenji_Novaki_32|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4950 4950] || {{WLM-slika|Q60360928}} || {{q|Q60360928}} || Območje leži na strmem skalnem kuclju nad globoko prepadno sotesko Konjščaka. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4950&lat=&lon=&description=Tabor_nad_%C4%8Crni%C4%8Dami_-_Obmo%C4%8Dje_arheologije%2C_tabora_in_soteske|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4976 4976] || {{WLM-slika|Q7841988}} || {{q|Q7841988}} || Grad stoji na desni strani ceste Ajdovščina - Col, tik pred vasjo Col. || COL || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4976&lat=&lon=&description=Col_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina_Trilek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4977 4977] || {{WLM-slika|Q60360093}} || {{q|Q60360093}} || Protiturški tabor je na griču Tabor, zahodno od Erzelja. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4977&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Protitur%C5%A1ki_tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4983 4983] || {{WLM-slika|Q60360372}} || {{q|Q60360372}} || Podbreg 33. Žaga stoji pri hiši, ob potoku Močilnik. || PODBREG || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4983&lat=&lon=&description=Podbreg_-_%C5%BDaga_ob_potoku_Mo%C4%8Dilnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C50 50] || {{WLM-slika|Q60361378}} || {{q|Q60361378}} || Cerkev stoji na razglednem griču, vzhodno nad vasjo Kojsko. || KOJSKO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=50&lat=&lon=&description=Kojsko_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5040 5040] || {{WLM-slika|Q7814455}} || {{q|Q7814455}} || Grad stoji na osamljeni kopasti vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline, nad Tolminom. || TOLMIN || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5040&lat=&lon=&description=Tolmin_-_Ru%C5%A1evine_gradu_na_Kozlovem_robu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5045 5045] || {{WLM-slika|Q60360914}} || {{q|Q60360914}} || Gorenja Trebuša 112 in 113. Samotna domačija leži ob potoku Trebuščica, na novi poti iz Dolenje v Gorenjo Trebušo. || GORENJA TREBUŠA || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5045&lat=&lon=&description=Gorenja_Trebu%C5%A1a_-_Doma%C4%8Dija_Gorenja_Trebu%C5%A1a_112%2C_113|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5047 5047] || {{WLM-slika|Q60361147}} || {{q|Q60361147}} || Kanalski Lom 36. Hiša stoji v okviru domačije, v zaselku Dol. || KANALSKI LOM || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5047&lat=&lon=&description=Kanalski_Lom_-_Stara_hi%C5%A1a_na_doma%C4%8Diji_Kanalski_Lom_36|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5053 5053] || {{WLM-slika|Q60361763}} || {{q|Q60361763}} || Ulica Franca Volariča 4. Hiša stoji v bregu nad glavnim trgom. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5053&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Hi%C5%A1a_Ulica_Franca_Volari%C4%8Da_4a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5058 5058] || {{WLM-slika|Q60361479}} || {{q|Q60361479}} || Obloke 2. Kašča stoji v območju domačije. || OBLOKE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5058&lat=&lon=&description=Obloke_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_pri_hi%C5%A1i_Obloke_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5059 5059] || {{WLM-slika|Q60360869}} || {{q|Q60360869}} || Pečine 17. Domačija stoji ob glavni cesti na južni strani vasi. || PEČINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5059&lat=&lon=&description=Pe%C4%8Dine_-_Doma%C4%8Dija_Pe%C4%8Dine_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5060 5060] || {{WLM-slika|Q60360872}} || {{q|Q60360872}} || Pečine 8. Kašča stoji pri samotni domačiji. || PEČINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5060&lat=&lon=&description=Pe%C4%8Dine_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_pri_doma%C4%8Diji_Pe%C4%8Dine_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5062 5062] || {{WLM-slika|Q60361547}} || {{q|Q60361547}} || Podmelec 49. Kašča stoji pri domačiji, v zaselku Hum. || PODMELEC || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5062&lat=&lon=&description=Podmelec_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_pri_doma%C4%8Diji_Podmelec_49|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5066 5066] || {{WLM-slika|Q60361615}} || {{q|Q60361615}} || Območje leži na napetem grebenu pod cesto na Vršič. || TRENTA || {{q|Q3259688}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5066&lat=&lon=&description=Trenta_-_Obmo%C4%8Dje_z_doma%C4%8Dijo_Trenta_67|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5282 5282] || {{WLM-slika|Q60361156}} || {{q|Q60361156}} || Območje tabora obsega strm skalni grič severovzhodno nad vasjo Vitovlje. || VITOVLJE || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5282&lat=&lon=&description=Vitovlje_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6 6] || {{WLM-slika|Q60361078}} || {{q|Q60361078}} || Batuje 17. Domačija stoji JZ ob vaškem trgu. || BATUJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6&lat=&lon=&description=Batuje_-_Doma%C4%8Dija_Batuje_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C721 721] || {{WLM-slika|Q60361153}} || {{q|Q60361153}} || Šempas 59. Na samotni legi SV od naselja. || ŠEMPAS || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=721&lat=&lon=&description=%C5%A0empas_-_Doma%C4%8Dija_%C5%A0empas_59|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C733 733] || {{WLM-slika|Q60360191}} || {{q|Q60360191}} || Šentviška gora 15. Stoji v jedru naselja. || ŠENTVIŠKA GORA || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=733&lat=&lon=&description=%C5%A0entvi%C5%A1ka_gora_-_Doma%C4%8Dija_%C5%A0entvi%C5%A1ka_gora_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7468 7468] || {{WLM-slika|Q60360512}} || {{q|Q60360512}} || Podnanos 3. Vila stoji v zaselku Podbrje, jugovzhodno od cerkve sv. Kozma in Damjana. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7468&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Vila_Schiwitzhofen|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7469 7469] || {{WLM-slika|Q60360503}} || {{q|Q60360503}} || Podnanos 2. Vila stoji v zaselku Podbrje, severozahodno od cerkve sv. Kozma in Damjana. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7469&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Vila_Ro%C5%BEenek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7470 7470] || {{WLM-slika|Q7933439}} || {{q|Q7933439}} || Na griču zahodno nad Vipavo. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7470&lat=&lon=&description=Vipava_-_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7612 7612] || {{WLM-slika|Q60359992}} || {{q|Q60359992}} || Območje obsega grič z dvorcem zahodno od Vipave, vzhodno ob avtocesti Ljubljana-Nova Gorica. || ZEMONO || {{q|Q1002229}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7612&lat=&lon=&description=Zemono_-_Obmo%C4%8Dje_ob_dvorcu_Zemono|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C763 763] || {{WLM-slika|Q60360931}} || {{q|Q60360931}} || Tabor leži vrh skalnega griča severovzhodno nad vasjo Črniče. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=763&lat=&lon=&description=Ravne_nad_%C4%8Crni%C4%8Dami_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7885 7885] || {{WLM-slika|Q60359982}} || {{q|Q60359982}} || Park se nadaljuje v osrednji osi Lanthierijeve graščine do lokalne ceste Ljubljana - Nova Gorica, na severnem robu pa ga omejuje mestna vpadnica. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7885&lat=&lon=&description=Vipava_-_Park_Lanthierijeve_gra%C5%A1%C4%8Dine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C805 805] || {{WLM-slika|Q60360147}} || {{q|Q60360147}} || Velike Žablje 36, 37. Dvorec stoji na pobočju v gornjem delu vasi, kot dominanta in pendant cerkvi. || VELIKE ŽABLJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=805&lat=&lon=&description=Velike_%C5%BDablje_-_Dvorec_%C5%BDablje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C818 818] || {{WLM-slika|Q60359980}} || {{q|Q60359980}} || Glavni trg 7, 8, 9, 9A. Dvorec stoji sredi Vipave. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=818&lat=&lon=&description=Vipava_-_Lanthierijeva_gra%C5%A1%C4%8Dina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C819 819] || {{WLM-slika|Q1924036}} || {{q|Q1924036}} || Vipavski Križ leži na osamljenem griču sredi Vipavske doline. || VIPAVSKI KRIŽ || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=819&lat=&lon=&description=Vipavski_Kri%C5%BE_-_Mesto|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C820 820] || {{WLM-slika|Q20672054}} || {{q|Q20672054}} || Vila stoji na vzhodnem robu vasi Vipolže, nad vinogradi. || VIPOLŽE || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=820&lat=&lon=&description=Vipol%C5%BEe_-_Vila_Vipol%C5%BEe|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C835 835] || {{WLM-slika|Q60361591}} || {{q|Q60361591}} || Znamenje stoji v jedru vasi Volče, ob zahodnem robu ceste in nad izvirom studenca. || VOLČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=835&lat=&lon=&description=Vol%C4%8De_pri_Tolminu_-_Ku%C5%BEno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C851 851] || {{WLM-slika|Q60359961}} || {{q|Q60359961}} || Znamenje sv. Petra stoji južno ob krajevni cesti proti Dupljam, jugozahodno od vasi Vrhpolje, ob odcepu ceste proti zaselku Brith. || VRHPOLJE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=851&lat=&lon=&description=Vrhpolje_pri_Vipavi_-_Znamenje_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9321 9321] || {{WLM-slika|Q18533909}} || {{q|Q18533909}} || Arheološki park obsega Šebreljsko planoto in kraški jamski sistem (Divje babe I in Divje babe II) v dolini reke Idrijce, na strmem pobočju pod severnim robom Šebreljske planote. Dostop do Divjih bab I in Divjih bab II je urejen iz naselja Reka in iz zaselka Dolenja vas na Šebreljski planoti. || REKA || {{q|Q13220435|label=Občina Cerkno}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9321&lat=&lon=&description=%C5%A0ebrelje_-_Arheolo%C5%A1ki_park_Divje_babe|text=Naloži}} |- |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] tc0ziguz3heg4fdketc6imlk4xlvjt2 Aleš Ernecl 0 522451 6772864 6771641 2026-10-31T17:02:33Z Klement1948 266162 /* */ Erneclove makedonske korenine, ki jih je sam priznal na nova24tv 6772864 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Več virov}}{{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] z [[Severna Makedonija|makedonskimi]] koreninami in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.[https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/] V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] pv0du5k56no8r5jinxfehnehf2gv81i 6772866 6772864 2026-10-31T17:10:38Z JoMK 240261 pp ref 6772866 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Več virov}}{{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] z [[Severna Makedonija|makedonskimi]] koreninami in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|name=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] 6vd4v7pmwwde9qybvc8ph3w8wr5xho3 6772867 6772866 2026-10-31T17:11:30Z JoMK 240261 6772867 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Več virov}}{{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] z [[Severna Makedonija|makedonskimi]] koreninami in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|title=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] 8wwe84bpancl7uv3kma873fqzt9cc3o 6772942 6772867 2026-10-31T19:30:55Z Yerpo 8417 rv (isti razlog kot prej) 6772942 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Več virov}}{{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|title=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] abxzao578i00i4alosr3svonavncavj 6772944 6772942 2026-10-31T19:32:37Z Yerpo 8417 --pzb 6772944 wikitext text/x-wiki {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Več virov}}{{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|title=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] t80eoyx72ycznal1gyhmf4gn3yp69nh 6772945 6772944 2026-10-31T19:32:54Z Yerpo 8417 ups 6772945 wikitext text/x-wiki {{Več virov}} {{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|title=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] af6n699ahl97ceom1atos4e92wxede6 6772951 6772945 2026-10-31T19:47:29Z MaksiKavsek 244409 /* Majica s podobo Leona Rupnika v Državnem svetu */ pp, np 6772951 wikitext text/x-wiki {{Več virov}} {{Infopolje Oseba |known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}} '''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]]. Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA). Aleš Ernecl je leta 2020 priznal na nova24tv, da je njegova mati makedonka.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/video-veleizdaja-makedonije/|title=Veleizdaja Makedonije|website=Nova24TV}}</ref> V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. --> == Kariera == === Mediji === Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" /> ==== Nacionalna tiskovna agencija ==== {{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}} Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" /> == Politika == === Predsedniška kandidatura 2022 === 4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" /> === Županska kandidatura 2026 === 5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" /> Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Kontroverznosti == === Izjava o »fašističnem mediju« === Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" /> === Izjave o holokavstu === Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" /> === Izjave o ženskah in ženskem športu === Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Izjave ob predsedniški kandidaturi === Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" /> === Blokada računa na Twitterju === 3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Inšpekcijski postopek === 23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> === Majica s podobo Leona Rupnika v Državnem svetu === Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], mdr. generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] gv3b0c1tqd8e0p8lfvb2bk06e34b3a9 Li Kečjang 0 523203 6773137 6771999 2026-11-01T11:31:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Li Keqiang | native_name = {{nobold|李克强}}<br>{{small|Li K'e-ch'iang}} | native_name_lang = zh-cn | honorific-suffix = | image = Dmitry Medvedev and Li Keqiang 20191101 (cropped).jpg | image_size = 200px | caption = Li novembra 2019 | order = [[Predsednik vlade Ljudske republike Kitajske|Predsednik vlade Kitajske]] | office = | president = [[Ši Džinping]] | vicepremier = | term_start = 15. marec 2013 | predecessor = [[Ven Džjabao]] | successor = [[Li Čjang]] | term_end = 11. marec 2023 | order1 = [[Podpredsednik Ljudske Republike Kitajske]] | office1 = | primeminister1 = | term_start1 = 17. marec 2008 | term_end1 = 15. marec 2013 | predecessor1 = [[Vu Ji]] | successor1 = [[Žang Gaoli]] | office2 = [[Sekretar Komunistične partije Kitajske]]<br>v [[Liaoning|Liaoningu]] | governor2 = | term_start2 = 13. december 2004 | term_end2 = 29. oktober 2007 | predecessor2 = [[Ven Šižen]] | successor2 = [[Žang Venjue]] | office3 = [[Sekretar Komunistične partije Kitajske|Sekretar Komunistične partije Kitajske]] v [[Henanu]] | governor3 = [[Li Čengju]] | term_start3 = 30. december 2002 | term_end3 = 13. december 2004 | predecessor3 = [[Čen Kuijuan]] | successor3 = [[Šu Guangčun]] | order4 = | office4 = [[Komunistična partija Kitajske|Sekretar Zveze komunistične mladine Kitajske]] | term_start4 = 10. maj 1993 | term_end4 = 23. junij 1998 | predecessor4 = [[Song Defu]] | successor4 = [[Žou Čjang]] | birth_name = Li Keqiang | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = | nationality = | party = [[Komunistična partija Kitajske]] (1974- ) | otherparty = | spouse = Čeng Hong | partner = | relations = | children = 1 | parents = | residence = [[Džongnanhaj]] | education = Srednja šola št. 8 Hefei | alma_mater = [[Pekingška univerza]] (diplomirani pravnik, doktor filozofije) | occupation = | profession = | known_for = | cabinet = | committees = | portfolio = | religion = | awards = [[Nišan-e-pakistan]] | website = |premier1=Ven Džjabao}} '''Li Kečjang''' ({{zh|c=李克强|p=Lǐ Kèqiáng}}); [[Seznam kitajskih politikov|kitajski politik]]; * [[1. julij]] [[1955]], Hefei, † [[27. oktober]] [[2023]], [[Šanghaj]]. 15. marca 2013 je postal [[Predsednik vlade|predsednik]] [[Državnega sveta Ljudske republike Kitajske]], kitajski [[predsednik vlade]]. Li je bil po poklicu ekonomist in vodja kitajske [[Vlada Ljudske republike Kitajske|izvršilne veje oblasti]] ter ena od vodilnih osebnosti Kitajske [[Osrednja komisija za finančne in gospodarske zadeve|osrednje komisije za finančne in gospodarske zadeve]], [[osrednja komisija za zunanje zadeve|osrednje komisije za zunanje zadeve]], [[komisija za nacionalno varnost Komunistične partije Kitajske|komisije za nacionalno varnost Komunistične partije Kitajske]] in [[osrednja komisija za celovito poglobljene reforme|osrednje komisije za celovito poglobljene reforme]]. Je tudi drugi najpomembnejši član [[stalni odbor politbiroja Komunistične partije Kitajske|Stalnega odbora politbiroja Komunistične partije Kitajske]] (KPK), ki je "de facto" najvišji organ odločanja v državi. Li je skupaj s [[Ši Džinping|Ši Džinpingom]], [[generalni sekretar Komunistične partije Kitajske|generalnim sekretarjem Komunistične partije Kitajske]], pomemben del »[[generacije kitajskega vodstva|petega rodu kitajskega vodstva]]«. Li je napredoval po funkcijah, saj je sodeloval v [[Zvezi komunistične mladine]]. Med letoma 1998 in 2004 je bil guverner province Henan in sekretar komiteja Komunistične partije Kitajske. Med letoma 2004 in 2007 je bil partijski sekretar [[Politike Liaoninga|Liaoninga]], najvišjega političnega urada v provinci. Med letoma 2008 in 2013 je bil Li prvi [[podpredsednik Ljudske republike Kitajske|podpredsednik vlade]]{{NoteTag|Lijev naziv je bil različno prevajan kot »izvršni podpredsednik vlade« ali »prvi podpredsednik vlade«, čeprav se je praksa izrecnega navajanja podpredsedniškega ranga postopoma opuščala, saj je [[Deng Šjaoping]] v času kulturne revolucije nazadnje prevzel naziv »prvi podpredsednik vlade«. V državnih medijih je Li skoraj vedno imenovan preprosto »podpredsednik vlade«.}} pod takratnim predsednikom vlade [[Ven Džjabao|Ven Džjabaom]] nadzoroval širok portfelj, ki je vključeval gospodarski razvoj, nadzor cen, finance, podnebne spremembe in makroekonomsko upravljanje.<ref name="China.org.cn">{{navedi splet |title = China's new top Party leaders make debut |url = http://www.china.org.cn/china/18th_cpc_congress/2012-11/15/content_27120449.htm |website = China.org.cn |date = 15 November 2012 |access-date = 22 November 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121117235826/http://www.china.org.cn/china/18th_cpc_congress/2012-11/15/content_27120449.htm |archive-date = 17 November 2012 |url-status = live }}</ref> Glede na izkušnje iz Mladinske zveze je Li na splošno veljal za političnega zaveznika nekdanjega voditelja [[Hu Džintao|Hu Džintaa]]. Sprva je veljal za kandidata za vrhovnega voditelja,<ref>{{navedi splet |last=Hale |first=Erin |title=Li Keqiang: China's sidelined premier back in the limelight |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/1/chinas-sidelined-premier-back-in-the-spotlight |access-date=2022-08-08 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> Li je namesto tega leta 2013 prevzel položaj predsednika vlade in omogočil, da je kitajska vlada preusmerila prednostne naloge z rasti, ki temelji na izvozu, na večjo osredotočenost na notranjo porabo. Poleg tega sta Li in njegov kabinet maja 2015 začela izvajati strateški načrt [[Made in China 2025]].<ref>[https://gbtimes.com/made-china-2025-plan-unveiled-boost-manufacturing "'Made in China 2025' plan unveiled to boost manufacturing"]. China News Service. May 2015.{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180725113438/https://gbtimes.com/made-china-2025-plan-unveiled-boost-manufacturing |date=25 July 2018 }}</ref>. V gospodarstvu je veljal za zagovornika liberalizacije,<ref name=":0">{{navedi novice |last=Wei |first=Lingling |date=2022-05-11 |title=China's Forgotten Premier Steps Out of Xi's Shadow as Economic Fixer |language=en-US |work=Wall Street Journal |url=https://www.wsj.com/articles/china-premier-li-keqiang-xi-jinping-11652277107 |access-date=2022-08-08 |issn=0099-9660}}</ref> Li naj bi predstavljal bolj pragmatično in tehnokratsko plat kitajskega vodstva.<ref>{{navedi novice |date=2022-05-10 |title=Mixed Messages From Top China Leaders Feed Speculation of Split |language=en |work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-05-10/mixed-messages-from-top-china-leaders-feed-speculation-of-split |access-date=2022-08-08}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Li Kečjang se je rodil 1. julija 1955 v mestu [[Hefei]] v provinci [[Anhui]]. Njegov oče je bil lokalni uradnik v Anhui-ju. Li je leta 1974, v času [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]], končal srednjo šolo št. 8 Hefei in bil poslan na podeželsko delo v okrožje [[Fengjang]] v Anhui-ju, kjer se je sčasoma pridružil [[Komunistični partiji Kitajske]] in postal partijski vodja [[Produkcijske skupine (Kitajska)|lokalne produkcijske skupine]].{{Citation needed|date=October 2020}}V tem času je prejel naziv »izjemnega posameznika na področju preučevanja Maove misli«.<ref>{{navedi splet |url = http://www.dwnews.com/gb/MainNews/Forums/BackStage/2008_11_28_10_59_18_787.html |script-title = zh:《多维月刊》：李克强出身非平民，成长靠恩师（2） |language=zh |website = Dwnews.com |date=2008-11-28 |access-date=2013-03-18 |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081201084924/http://www.dwnews.com/gb/MainNews/Forums/BackStage/2008_11_28_10_59_18_787.html |archive-date=1 December 2008}}</ref> Li je zavrnil očetovo ponudbo, da bi ga pripravil za vodenje stranke v lokalnem okrožju in se vpisal na pravno fakulteto na [[Pekinška univerza|Univerzi v Pekingu]], kjer je diplomiral iz prava<ref name=rfe>{{navedi novice|title=Profile: Chinese First Vice Prime Minister Li Keqiang|url=http://www.rferl.org/content/china-profile-li-keqiang/24764285.html|access-date=26 August 2013|newspaper=Radio Free Europe|date=7 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201301/http://www.rferl.org/content/china-profile-li-keqiang/24764285.html|archive-date=1 November 2013|url-status=live}}</ref> in postal predsednik študentskega sveta univerze. Leta 1995 je postal [[doktor filozofije]] in iz ekonomije, njegov doktorski svetovalec pa je bil ugledni ekonomist [[Li Jining]]. Za svojo doktorsko disertacijo je prejel nagrado ''Sun Džefang''.<ref name="sohu">{{navedi splet |url=http://business.sohu.com/s2013/jrzj74/ |script-title=zh:总理恩师厉以宁 |trans-title=Li Yining: teacher of the premier |publisher=Sohu |language=zh-cn |access-date=2015-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150221012303/http://business.sohu.com/s2013/jrzj74/ |archive-date=21 February 2015 |url-status=live }}</ref> Leta 1982 je Li postal tajnik [[Zveze komunistične mladine Kitajske]] na Pekinški univerzi. Leta 1983 je kot član sekretariata vstopil v najvišje vodstvo nacionalne organizacije Zveze komunistične mladine Kitajske (ZKM) in od takrat tesno sodeluje z nekdanjim generalnim sekretarjem partije [[Hu Džintaom]], ki je prav tako napredoval v vrstah ZKM. Li je leta 1993 postal prvi sekretar organizacije in bil njen član do leta 1998. Je predstavnik prve generacije, ki se je povzpela iz vodstva ZKM. == Vzpon v službi (1998-2012) == === Pokrajinski mandati === Li je junija 1998 postal najmlajši sekretar kitajske province, po tem ko je bil pri 43 letih imenovan za guvernerja [[provinca Henan|province Henan]]. Po navedbah provincialnih uradnikov, ki so takrat sodelovali z njim, se Li ni želel udeleževati banketov ali velikih razkošnih dogodkov, ki niso bili povezani z vladnimi dejavnostmi.<ref>{{navedi splet |url = http://www3.chinesenewsnet.com/gb/MainNews/Forums/BackStage/2007_6_10_0_11_42_172.html |title = Duowei: Li Keqiang helps Henan fight off the poverty |language = zh |work = Chinese Newsnet |date = 10 June 2007 |access-date = 18 March 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20220902141135/http://www3.chinesenewsnet.com/gb/MainNews/Forums/BackStage/2007_6_10_0_11_42_172.html |archive-date = 2022-09-02 }}</ref> V času, ko je bil guverner, pa se je zaradi treh velikih požarov v pokrajini v javnosti pojavil občutek, da je imel »smolo«.<ref name=the-diplomat.com>{{navedi splet |url = http://apac2020.the-diplomat.com/power-players/li-keqiang/ |archive-url = http://webarchive.loc.gov/all/20100826124714/http://apac2020.the-diplomat.com/power-players/li-keqiang/ |url-status = dead |archive-date = 26 August 2010 |title = Power Players: Li Keqiang |work=The Diplomat |date=28 September 2012 |access-date = 18 March 2013 }}</ref> Li je znan kot odkritosrčen in je vodil gospodarski razvoj v Henanu ter revno notranjost države spremenil v privlačno območje za naložbe. Li ni zapravljal časa za površinske projekte. Potoval je po vseh regijah province in poskušal poiskati celovito rešitev za njene naraščajoče težave. Henan je na nacionalni lestvici BDP, leta 2004 z 28. mesta na začetku 1990-ih poskočil na 18. mesto. Vendar pa je bila njegova vlada razmeroma neučinkovita pri zajezitvi epidemije [[HIV/AIDS]], ki je prizadela podeželska območja province. Li je bil decembra 2004 premeščen na mesto partijskega sekretarja v [[Liaoning]] in tako prevzel najvišjo politično funkcijo v provinci. Tam je znan po projektu "Pet točk do ene črte", v okviru katerega je povezal [[Dalian]] in [[Dandong]] ter vrsto drugih kitajskih pristanišč v celovito omrežje za izboljšanje trgovinskega pretoka. Zaradi izkušenj iz Mladinske zveze in sodelovanja s takratnim vrhovnim voditeljem Hu Džintaom je bil Li že na začetku Huovega mandata obravnavan kot kandidat za njegovega naslednika, po tem ko se mu je leta 2012 iztekel mandat voditelja stranke. Li je postal član stalnega odbora [[politbiro]]ja na [[17. nacionalni kongres Komunistične partije Kitajske|17. kongresu partije]], ki je potekal oktobra 2007. Na položaju pokrajinskega partijskega sekretarja ga je nasledil guverner [[Žang Venjue]]. Čeprav se je Lijeva politična prihodnost zdela obetavna, ga je v stalnem odboru prehitel Ši Džinping, ki je pravkar zapustil mesto partijskega sekretarja v Šanghaju in se pridružil centralnemu vodstvu v Pekingu. Ta vrstni red je navidezno pomenil, da bo Ši in ne Li tisti, ki bo sčasoma nasledil Huja na položaju generalnega sekretarja in predsednika stranke. Na nacionalnem ljudskem kongresu leta 2008 je bil Li izvoljen za podpredsednika vlade, prvega po rangu, kar je okrepilo ugibanja, da bo Li postal predsednik vlade in da ga pripravljajo za naslednika takratnega predsednika vlade [[Ven Džjabao]]ja. == Podpredsednik vlade (2008-2013) == {{Glejte tudi|Uprava Hu-Ven}} [[File:Vice_Premier_of_the_State_Council_of_the_People’s_Republic_of_China_(5347479772).jpg|thumb|Januar 2021, Li se udeleži Sino Britanskega podjetniškega srečanja in večerje ter nagovori zbrane.]] Med svojim prvim mandatom v PSC med letoma 2007 in 2012 je Li prevzel najpomembnejše resorje v [[Vlada Ljudske republike Kitajske|Kitajski vladi]], vključno z gospodarskim razvojem, državnim proračunom, zemljišči in viri, okoljem in zdravjem, domnevno zato, da bi se pripravil na prihajajoče premiersko mesto. Postal je tudi vodja osrednjih komisij, ki so nadzorovale jez Treh sotesk in projekt prenosa vode z juga na sever, ter vodja usmerjevalnih odborov, odgovornih za reformo zdravstvenega varstva, varnost hrane in dela, povezane z aidsom. Poleg tega je bil Li glavni namestnik premiera Ven Džjabaja pri obsežnih nalogah na področju podnebnih sprememb, energije, informacijske tehnologije, revitalizacije severovzhodne Kitajske in razvoja kitajskega skrajnega zahoda. Li je prvič nastopil na mednarodni ravni leta 2010 na Svetovnem gospodarskem forumu v [[Davos]]u v [[Švica|Švici]]. Na forumu je Li pred svetovnimi poslovnimi in političnimi voditelji jedrnato predstavil dolgoročno vizijo razvoja Kitajske.<ref name="forbes">{{navedi novice |last=Maidment |first=Paul |title=China's Li Delivers A Polished Future |url=https://blogs.forbes.com/davos/2010/01/28/chinas-li-delivers-a-polished-future/ |work=Forbes |date=28 January 2010 |access-date=3 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722105058/http://blogs.forbes.com/davos/2010/01/28/chinas-li-delivers-a-polished-future/ |archive-date=22 July 2011 |url-status=live }}</ref> Li je WEF seznanil zlasti s kitajsko zavezanostjo trajnostnemu razvoju, zeleni energiji, zmanjšanju dohodkovne vrzeli in moderniziranju ključnih strateških panog. Medtem ko je Li ponovno poudaril zavezanost Pekinga mirnemu razvoju in osredotočenost na povečanje domačega povpraševanja zaradi zunanjih pritiskov med [[svetovno finančno krizo]], je posvaril tudi pred protekcionizmom in dejal, da je »odpiranje lahko dvostransko in večstransko ... v tem smislu je ena plus ena največkrat večja od dveh«. Dotaknil se je tudi pomena mednarodnega razvoja in mednarodnih finančnih reform. Pozval je k strukturi globalnega upravljanja, ki bi »bolj odražala spremembe na svetovnem političnem in gospodarskem prizorišču«.<ref name="davos">{{navedi splet|last=Li|first=Keqiang|title=Davos Annual Meeting 2010 – Special Address by Li Keqiang|url=https://www.youtube.com/watch?v=ybzXrKw6rPk|publisher=World Economic Forum|access-date=4 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917022828/http://www.youtube.com/watch?v=ybzXrKw6rPk|archive-date=17 September 2012|url-status=live}}</ref> Februarja 2010 je imel Li govor pred voditelji na ministrski in pokrajinski ravni o pomenu spremembe gospodarske strukture države, da bi bila bolje pripravljena na prihodnjo rast. Govor je bil z manjšimi izpusti objavljen 1. junija v ''Qiushi-ju'', publikaciji komunistične partije o politični teoriji. Li je dejal, da je Kitajska prišla do kritične zgodovinske prelomne točke, na kateri je treba temeljito spremeniti strukturo gospodarstva, da bi država lahko nadaljevala svojo pot rasti. Li je zlasti poudaril, da je treba povečati domačo potrošnjo, in poudaril pomen nadaljnje urbanizacije.<ref name="qiushi">{{navedi splet |last=Li |first=Keqiang |trans-title=Questions Concerning Changes to China's Economic Structure |script-title=zh:关于调整经济结构促进持续发展的几个问题 |url=http://www.qstheory.cn/zxdk/2010/201011/201005/t20100527_31316.htm |publisher=Qiushi |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100604004342/http://www.qstheory.cn/zxdk/2010/201011/201005/t20100527_31316.htm |archive-date=4 June 2010 |url-status=dead }}</ref> Li je tudi poudaril, da bi se morala Kitajska usmeriti v bolj srednjerazredno družbo z »oljčno« obliko razdelitve bogastva, pri čemer bi večina prebivalstva in bogastva v državi pripadala srednjemu razredu. Ponovno je poudaril tudi pomen industrializacije, urbanizacije Kitajske in modernizacije kmetijstva na Kitajskem, da bi izboljšali konkurenčnost, prehransko varnost, energetsko varnost, dostopnost stanovanj in zdravstveno varstvo.<ref>{{navedi splet|last=Xinhua News Agency|title=China's vice premier urges accelerating industrialization, urbanization|url=http://news.xinhuanet.com/english2010/china/2010-10/11/c_13550478.htm|publisher=Xinhuanet|access-date=22 October 2010|date=11 October 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101014210404/http://news.xinhuanet.com/english2010/china/2010-10/11/c_13550478.htm|archive-date=14 October 2010}}</ref> Avgusta 2011 je bil Li na uradnem obisku v [[Hongkong]]u, med drugim je obiskal Univerzo v Hongkongu. Zaradi politično občutljivih vprašanj in povečane varnosti v zvezi s tem dogodkom je prišlo do ''incidenta Hongkong 818'', dogodka, ki je na tem ozemlju povzročil polemike. Na [[18. nacionalni kongres Komunistične partije Kitajske|18. partijskem kongresu]], ki je potekal jeseni 2012, je bil Li povišan na drugo mesto v Stalnem odboru politbiroja (PSC) in tako postal eden od najpomembnejših voditeljev Kitajske. Ker se je pričakovalo, da bo postal predsednik vlade, se je to spremenilo v primerjavi s prejšnjim dogovorom v PSC iz leta 1997, po katerem je bil predsednik vlade na tretjem mestu za predsednikom Stalnega odbora Nacionalnega ljudskega kongresa, ki je bil na drugem mestu. Ta sprememba je pokazala, da je stranka nameravala Lija postaviti na drugo mesto v kitajski politični hierarhiji, takoj za generalnim sekretarjem stranke Ši Džinpingom. Prav tako se je istega leta osebno srečal z odkritim gejem Ma Baolijem (policistom, ki je postal poslovnež), da bi se pogovorila o nevarnosti, ki jo predstavlja [[HIV]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/ywang/2015/05/24/this-chinese-policeman-builds-the-worlds-top-gay-dating-app-now-he-wants-more-international-users/|title=This Chinese Policeman Built The World's Top Gay Dating App, Now He Wants More International Users|first=Yue|last=Wang|website=Forbes.com|access-date=15 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181015233251/https://www.forbes.com/sites/ywang/2015/05/24/this-chinese-policeman-builds-the-worlds-top-gay-dating-app-now-he-wants-more-international-users/|archive-date=15 October 2018|url-status=live}}</ref> V istem pogovoru, sta razpravljala o vprašanjih [[LGBT]] o preprečevanju diskriminacije, kar se razlaga kot znak, da se Ljudska republika počasi približa tej ideji, saj so velika kitajska podjetja že začela izkoriščati kupno moč skupnosti LGBT.<ref>{{navedi splet|url=http://www.marketwatch.com/story/chinese-businesses-eye-purchasing-power-of-lgbt-community-2015-03-19|title=Chinese businesses eye purchasing power of LGBT community|first=Nick|last=Horton|website=Marketwatch.com|access-date=15 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181016081358/https://www.marketwatch.com/story/chinese-businesses-eye-purchasing-power-of-lgbt-community-2015-03-19|archive-date=16 October 2018|url-status=live}}</ref> == Predsednik vlade (2013–2023) == [[Slika:12th East Asia Summit (2).jpg|thumb|Li z indijskim predsednikom vlade [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] in filipinskim predsednikom [[Rodrigo Duterte|Rodrigom Dutertejem]]]] [[Slika:Sommet éco franco-chinois-2022.jpg|thumb|Julij 2015, Li se udeleži Sino-Francoskega ekonomskega srečanja in nagovori zbrane.]] 15. marca 2013 je bil Li Kečjang v skladu s pričakovanji na 12. Nacionalnem ljudskem kongresu izvoljen za predsednika vlade.<ref name="bbc">{{navedi novice |title=China confirms Li Keqiang as premier |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-21796641 |work=BBC |date=15 March 2013 |access-date=15 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130315212159/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-21796641 |archive-date=15 March 2013 |url-status=live }}</ref> Na istem kongresu je bil generalni sekretar stranke Ši Džinping izvoljen za [[predsednik Ljudske republike Kitajske|Predsednika]].<ref>{{navedi novice |title=Li Keqiang named Chinese premier, government's second most powerful post |url=http://edition.cnn.com/2013/03/14/world/asia/china-new-premier/ |work=CNN |date=15 March 2013 |access-date=17 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101090701/http://edition.cnn.com/2013/03/14/world/asia/china-new-premier/ |archive-date=1 November 2013 |url-status=live }}</ref> Li je nadomestil Wen Džjabaoja, ki se je po dveh premierskih mandatih upokojil. Od skoraj 3000 zakonodajalcev, zbranih na kongresu, jih je zanj glasovalo 2940, trije so bili proti, šest pa se jih je vzdržalo. Kongres je 16. marca za podpredsednike Ljudske republike Kitajske izbral Žang Gaoli, Liu Jandong, Vang Jang in Ma Kai, potem ko jih je predlagal Li Kečjang.<ref name="berg16mar">{{navedi novice|title=Who's Who in China's New Government Leadership Lineup|url=https://www.bloomberg.com/news/2013-03-16/who-s-who-in-china-s-new-government-leadership-lineup.html|work=Bloomberg|access-date=16 March 2013|date=16 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130321040232/http://www.bloomberg.com/news/2013-03-16/who-s-who-in-china-s-new-government-leadership-lineup.html|archive-date=21 March 2013|url-status=live}}</ref> Svoj prvi pomembnejši govor je imel 17. marca ob zaključku državnega ljudskega kongresa, v katerem je pozval k varčevanju v vladi, pravičnejši porazdelitvi dohodka in nadaljevanju gospodarskih reform. Li se je osredotočil na to, da bi Kitajska prešla na gospodarstvo, ki temelji na potrošnji, namesto da se zanaša na rast, ki jo vodi izvoz.<ref name="cpd">{{navedi splet|url=http://english.peopledaily.com.cn/102774/8182241.html|date=26 March 2013|title=Premier Li Keqiang focuses on consumption|author=DING QINGFEN|work=China Daily|access-date=1 April 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101161350/http://english.peopledaily.com.cn/102774/8182241.html|archive-date=1 November 2013|url-status=live}}</ref> Leta 2013 je bil Li uvrščen na 14. mesto Forbesovega seznama najvplivnejših ljudi na svetu, potem ko je prevzel položaj kitajskega premiera.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/profile/li-keqiang/ |title=Li Keqiang |work=Forbes |date=18 April 2012 |access-date=18 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030233713/http://www.forbes.com/profile/li-keqiang/ |archive-date=30 October 2013 |url-status=live }}</ref> === Notranja politika === [[Slika:Li Keqiang, Chinese and foreign press conference.jpg|thumb|Marca 2015, Li se udeležuje kitajske in tuje tiskovne konference.]] Li ima akademsko izobrazbo s področja ekonomije, zato je trdno prepričan v uporabo zanesljivih ekonomskih podatkov za pomoč pri sprejemanju vladnih odločitev. Znano je, da preučuje ekonomske statistične podatke in rutinsko dvomi o zanesljivosti podatkov, s katerimi dela. Mednarodni mediji so Lija opisali kot začetnika tako imenovanega »Kečjangovega indeksa«,<ref>{{navedi novice|url = http://www.economist.com/node/17681868|title = Keqiang ker-ching: How China's next prime minister keeps tabs on its economy|date = 9 December 2010|newspaper = The Economist|archive-url = https://web.archive.org/web/20150104222826/http://www.economist.com/node/17681868|archive-date = 4 January 2015|url-status = live}}</ref> nekonvencionalnega kazalnika merjenja gospodarstva, ki ga je zasnoval Li in ki naj bi zaobšel pogosto nezanesljive uradne številke BDP ter tako služil kot boljši kazalnik gospodarskega zdravja in uporabnejši barometer za odločanje. Namesto da bi zbiral podatke samo o skupni gospodarski proizvodnji, je Li med delom v provinci Liaoning za spremljanje gospodarstva uporabljal tri druge kazalnike. To so bili obseg železniškega tovora, poraba električne energije in skupna posojila, ki so jih odobrile banke. Ko je Li nastopil svoj mandat, se je Kitajska soočala s številnimi strukturnimi težavami, ki jih je podedovala od prejšnje vlade: z velikim številom nedonosnih posojil, s tem, da so bili številni velikanski infrastrukturni projekti, ki se jih je država lotila po svetovni finančni krizi, preobremenjeni z velikimi dolgovi in nižjimi prihodki od pričakovanih, ter z vse večjim razkorakom v bogastvu. V teh okoliščinah naj bi se Li odzval z izrazom, ki so ga skovali ekonomisti investicijske banke ''Barclays Capital'' in je postal znan kot »Likonomika«. Likonomika je bila sestavljena iz tridelnega pristopa, ki je vključeval vsesplošno zmanjšanje dolga, prenehanje obsežnih spodbujevalnih praks vlade Ven Džjaobaa in strukturne reforme.<ref name=econ2>{{navedi novice|title=Likonomics: what's not to like|url=https://www.economist.com/blogs/freeexchange/2013/07/stimulus-v-reform-china|newspaper=The Economist|date=1 July 2013|access-date=13 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170502005439/http://www.economist.com/blogs/freeexchange/2013/07/stimulus-v-reform-china|archive-date=2 May 2017|url-status=live}}</ref> Vendar so do leta 2014 svetovni gospodarski pritiski in manjše povpraševanje po kitajskem izvozu povzročili nižje stopnje gospodarske rasti od pričakovanj. Medletna rast BDP je prvič po letu 1989 znašala manj kot 7,5 %. Lijeva vlada se je nato odzvala z znižanjem davkov za mala podjetja, projekti prenove revnih mestnih območij in novim krogom gradnje železnic, ki je bil osredotočen zlasti na notranjost države.<ref name="gorge">{{navedi novice |last1=Chen |first1=George |title=Forget 'Likonomics', it's all about economic stimulus in China again |url=http://www.scmp.com/business/economy/article/1466473/forget-likonomics-its-all-about-economic-stimulus-china-again |work=South China Morning Post |date=7 April 2014 |access-date=23 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141222001026/http://www.scmp.com/business/economy/article/1466473/forget-likonomics-its-all-about-economic-stimulus-china-again |archive-date=22 December 2014 |url-status=live }}</ref> Po napovedi celovitih reform na Tretjem plenumu leta 2013 je Li postal vodilna osebnost vladnih prizadevanj za izvajanje reform. Tretji plenum je pozval, naj imajo tržne sile »odločilno« vlogo pri razporejanju virov, s čimer je domnevno želel zmanjšati vladno regulacijo prostega trga. V začetku leta 2014 je Li dejal, da so lokalne vlade še vedno neučinkovite pri upoštevanju reformnih smernic centralne vlade in da se nekatere vlade vmešavajo v zadeve, v katere ne bi smele biti vpletene, nekatere pa ne posvečajo pozornosti stvarem, ki bi jih morale. Li je poudaril, da je uspeh reform odvisen od »izvedbe in izvajanja«, ter kritiziral lokalne vlade, ker ne delujejo v podporo reformam.<ref>{{navedi splet|url =http://china.dwnews.com/news/2014-07-21/59492203.html|script-title =zh:学者称李克强style为专家治国|date =21 July 2014|publisher =Duowei News|language=zh |trans-title =Scholars say Li Keqiang style is an expert |archive-url =https://web.archive.org/web/20150123223814/http://china.dwnews.com/news/2014-07-21/59492203.html|archive-date =23 January 2015|url-status =dead}}</ref> === Zunanje zadeve === Li Kečjang je 18. maja 2013 prvič obiskal Indijo, da bi rešil kitajsko-indijske odnose in spodbudil gospodarske odnose. Dejal je, da izbira Indije za prvi mednarodni obisk poudarja pomembnost kitajskih odnosov s to državo.<ref>{{navedi splet |url = http://www.aljazeera.com/news/asia/2013/05/20135192381468513.html |title = Chinese PM vows to build trust with India |work = Al Jazeera English |date = 19 May 2013 |access-date = 26 August 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130809130107/http://www.aljazeera.com/news/asia/2013/05/20135192381468513.html |archive-date = 9 August 2013 |url-status = live }}</ref> Med obiskom predsednika vlade Narendre Modija na Kitajskem leta 2015 sta Li in Modi skupaj posnela selfi v Nebeškem templju. Med obiskom v Pakistanu se je srečal z najvišjim vodstvom države in izrazil svoje mnenje: »Kot najbližji prijatelj in brat Pakistana želimo pakistanski strani zagotoviti čim več pomoči«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/china/2013-05/24/c_124755924.htm|title=Chinese premier hopes for more fruits in friendship with Pakistan|work=Xinhuane|date=24 May 2013|access-date=26 August 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130815091730/http://news.xinhuanet.com/english/china/2013-05/24/c_124755924.htm|archive-date=15 August 2013}}</ref> Li je na svojem prvem potovanju po Evropi obiskal tudi Švico in Nemčijo ter se srečal z voditeljema obeh držav.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/china/2013livisit/ Li visits four countries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130525153732/http://www.chinadaily.com.cn/china/2013livisit/ |date=25 May 2013 }} ''China Daily''</ref> Ameriški generalporočnik H. R. McMaster je o Li Kečjangu zapisal: »Če je imel kdo v ameriški skupini kakršen koli dvom o kitajskem pogledu na odnose z ZDA, bi ga Lijev monolog odpravil. Začel je z ugotovitvijo, da Kitajska, ki je že razvila svojo industrijsko in tehnološko bazo, Združenih držav ne potrebuje več«.<ref>{{navedi splet |last1=McMaster |first1=Herbert Raymond |title=How China Sees the World |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2020/05/mcmaster-china-strategy/609088/ |website=The Atlantic |date=17 April 2020 |publisher=The Atlantic |access-date=8 May 2020}}</ref> <gallery widths="190px"> <gallery widths="190px"> File:Korea President Park PrimeMinister LiKeqiang 20130628 01.jpg|Junij 2013, Li se sreča z južnokorejsko predsednico [[Park Geun-hje]]. File:Premier Li Keqiang.jpg|December 2013, Li se sreča z nizozemskim predsednikom vlade [[Mark Rutte|Markom Ruttejem]]. File:Chinese Premiere Li Greets Secretary Kerry in Beijing (12517506424).jpg|Februar 2014, Li se sreča z ameriškim sekretarjem [[John Kerry|Johnom Kerryjem]]. File:Dilma Rousseff e o primeiro-ministro chinês Li Keqiang.jpg|Maj 2015, Li se sreča z brazilsko predsednico [[Dilma Rousseff|Dilmo Rousseff]]. File:Vladimir Putin and Li Keqiang (2018-11-15) 02.jpg|November 2018, Li se sreča z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]]. </gallery> === Zmanjšanje birokracije === Li je še posebej kritičen do nepotrebne vladne birokracije, zlasti na najnižji ravni. Prepričan je, da številni uradniki na nižjih ravneh ne zagotavljajo učinkovitih storitev za javnost. V zvezi z njegovim zaničevanjem do te zadeve so Lijeve številne citirane anekdote postale viralne. Li je omenil primer, ko je moral državljan, ki je izpolnjeval obrazec za potovanje v tujino (kar je v LRK običajno), vpisati kontaktno osebo za nujne primere (državljan je kot kontaktno osebo vpisal svojo mamo), državni uradnik, ki je zadevo nadzoroval, pa je od državljana zahteval, naj predloži notarsko overjen dokument, s katerim bo »dokazal, da je njegova mama njegova mama«.<ref>{{navedi novice |script-title=zh:李克强：证明"你妈是你妈"是天大笑话 |url=http://china.dwnews.com/news/2015-05-06/59651826.html |work=Duowei News |date=6 May 2015 |access-date=14 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518104519/http://china.dwnews.com/news/2015-05-06/59651826.html |archive-date=18 May 2015 |url-status=live }}</ref> Li je ta incident označil za »popolnoma absurden«.<ref name="cnews">{{navedi novice|script-title=zh:李克强屡斥"奇葩"证明 简政放权再推进|url=http://www.chinanews.com/gn/2015/05-13/7274063.shtml|work=Chinanews|date=12 May 2015|access-date=14 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518093111/http://www.chinanews.com/gn/2015/05-13/7274063.shtml|archive-date=18 May 2015|url-status=live}}</ref> V drugem primeru se je skliceval na javnega uslužbenca na nižji ravni, ki je zahteval dokazilo, da enoletni otrok nima kazenske evidence, da bi lahko opravil vladno storitev. V še enem primeru je Li omenil starejšega državljana, ki je zaprosil za socialno pomoč in so ga državni uslužbenci prisilili k predložitvi dokazila, da »je še vedno živ«. V zvezi s slednjima dvema incidentoma je Li dejal: »To ni šala, vse je resnično!« === Proizvodnja in tehnološke inovacije === Li Kečjang, glasen zagovornik spodbujanja tehnoloških inovacij, je obžaloval, da Kitajska letno proizvede 800 milijonov ton jekla, vendar še vedno uvaža specializirano vrsto nerjavnega jekla, ki je potrebno za izdelavo boljših ohišij za konice. Komentarji kitajskega premiera so povzročili osuplost v kitajski industriji, ki ni vajena biti tema glavnih političnih pogovorov. Podjetja za pisala so nekoč z veseljem proizvajala nekakovostna pisala, ki so jih včasih izvažala v tujino kot poceni ponaredke boljših blagovnih znamk. Zdaj so jim povedali, da se od njih pričakuje nekaj več.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/business-38566114|title=Why the ballpoint pen has eluded China|first=Simon|last=Atkinson|date=15 October 2018|access-date=15 October 2018|work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20181124183012/https://www.bbc.com/news/business-38566114|archive-date=24 November 2018|url-status=live}}</ref> Med javnimi nastopi je to pogosto ponavljal in dodal, da se mu zdi, da so pisala, ki uporabljajo domače proizvedene dele, slabša od tujih. Pisalo je postalo močan simbol za zaznane pomanjkljivosti kitajskega gospodarstva in tehnoloških zmogljivosti. »To je resnični položaj, s katerim se soočamo«, je dejal Li na srečanju z ekonomisti decembra 2015. »Ne moremo izdelati krogličnih pisal z gladko funkcijo pisanja«. Leta 2016 je Li nastopil na nacionalni televiziji in obžaloval, da njegovi državi ne uspe izdelati kakovostne različice tega na videz preprostega pripomočka. Li se je pritoževal, da so lokalno izdelane različice v primerjavi z nemškimi, švicarskimi in japonskimi »grobe«. Na eni strani to, ali lahko Kitajska izdela odlično pisalo, ni tako zelo pomembno. Visokotehnološka in inovativna proizvodnja sta v središču programa osrednje vlade ''Made in China 2025'', ki je namenjen spodbujanju domače rasti. Predmeti relativno nizke vrednosti, kot so pisala, niso bili prednostna naloga, vendar je bila uganka glede pisala simbolična. Njegov cilj je spodbuditi neodvisnost in inovativnost, saj gre za veliko več kot le pisala. Vprašanje konice pisala je prvi izpostavil Li Keqčjang in s tem ponudil vpogled v glavno težavo, s katero se soočajo kitajski proizvajalci - šibka konkurenčnost na področju ključnih tehnologij. Družba ''Taiyuan Iron and Steel (Group) Co'', ki je v državni lasti, namerava v dveh letih množično proizvajati konice pisal in nadomestiti uvoz, so leta 2017 sporočili predstavniki družbe. == Osebno življenje == Li je poročen s Čeng Hong, profesorico angleškega jezika in književnosti (zlasti ameriškega naturalizma) na ''Capital University of Economics and Business'' v Pekingu. Njen svak je bil nekoč namestnik sekretarja Zveze komunistične mladine. Govori pogovorno angleško.<ref name="DW">[http://www.dwnews.com/gb/MainNews/Forums/BackStage/2008_11_20_16_59_35_980.html Li Keqiang's Wife and In-laws] ''Duowei Monthly''</ref> ==Nagrade in odlikovanja== *[[File:Nishan-e-Pakistan ribbon bar.svg|60px]] [[Nishan-e-Pakistan]] ([[Pakistan]], 2013)<ref>{{navedi splet|url=https://economictimes.indiatimes.com/chinese-premier-li-keqiang-arrives-in-pak-on-two-day-visit/articleshow/20204553.cms?from=mdr|title=Chinese Premier Li Keqiang arrives in Pak on two-day visit|newspaper=The Economic Times|date=2013-05-22|access-date= August 17, 2022}}</ref> == Publikacije == * {{navedi knjigo |url=https://catalogue.nlb.gov.sg/cgi-bin/spydus.exe/ENQ/WPAC/BIBENQ?SETLVL=1&BRN=203880623 |title=Strategična izbira za kitajsko blaginjo (angleška različica)|language=sl |date=december 2018 |publisher=South Ocean Publishing House |location=[[Singapur]] |last1=Li |first1=Yining |author-link1=Li Yining |last2=Meng |first2=Xiaosu |last3=Li |first3=Yuanchao |author-link3=Li Yuanchao |last4=Li |first4=Keqiang |translator-last1=Shi |translator-first1=Guangjun |translator-last2=Jiang |translator-first2=Hongxing}} == Opombe == {{sklici|group=op.}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category}} {{wikiquote}} *[https://www.c-span.org/person/?70072/KeqiangLi Appearances on C-SPAN] * [http://english.gov.cn/premier/ Premier Li Keqiang at the State Council website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kitajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Ljudske republike Kitajske]] 25y1xfg884ttnvepmwbb7ngz0zshnqz Ladijski vijak 0 528177 6773045 6611936 2026-11-01T06:43:43Z ~2026-58008-36 268224 Dodan je dejanski izumitelj ladijskega vijaka (Josef Ressel). 6773045 wikitext text/x-wiki [[Slika:RMS_Olympic's_propellers.jpg|sličica|desno|Vijaki ''Olympica'' so bili identični vijakom ''Titanica'', z izjemo srednjega vijaka, ki je bil na ''Titanicu'' trilistni]] '''Ladijski vijak''' ali '''propeler''' je najpogostejši sodobni [[ladja|ladijski]] pogonski sistem, pa tudi strukturna osnova drugih vrst [[propeler]]jev. [[Arhimedov vijak|Vijak za dvigovanje vode]] je izumil [[Arhimed]], avtor ideje za vijak kot pogon za plovila pa je [[Daniel Bernoulli]] (1752), in kasneje [[James Watt]]. Ladijski vijak je [[Patent|patentiral]] leta 1827 [[Josef Ressel]], nepovezano je [[Angleži|angleški]] izumitelj Francis Smith leta 1836 naredil enak korak in na Arhimedovem vijaku pustil samo en zavoj. Sočasno in neodvisno od Smitha je leta 1836 Ressel-ov ladijski vijak z enim zavojem izpopolnil [[Švedi|švedski]] izumitelj in ladjedelničar [[John Ericsson]]. Sredi 19. stoletja se je začela množična zamenjava [[jadrnica|jadrnic]] za ladje na vijake. Sodobni ladijski vijaki so večlistni in jih sestavlja [[pesto]] in lopatice, postavljene radialno na pesto. Vijak je nameščen na gredi vijaka, ki jo poganja ladijski motor. Ko se vijak vrti, vsaka lopatica zajame določeno maso vode in jo potisne nazaj, s čimer ustvarja [[vrtilna količina|vrtilno količino]]. Sila reakcije odrinjene vode prenaša zagon lopaticam vijaka, te pa skozi pesto gredi vijaka in ta naprej preko glavnega potisnega [[ležaj]]a trupu ladje. Dvolistni vijak je bolj [[izkoristek|učinkovit]] od trilistnega, vendar je z velikim razmerjem diska zelo težko zagotoviti zadostno trdnost lopatic za dvolistne vijake. Zato se na manjših ladjah najpogosteje uporabljajo trilistni vijaki. Dvolistni vijaki se uporabljajo na tekmovalnih čolnih, kjer vijak ni preveč obremenjen in na jadrnicah, kjer je vijak pomožni pogon.<ref>В последнем случае имеет значение возможность устанавливать винт в вертикальном положении в гидродинамическом следе ахтерштевня для уменьшения его сопротивления при плавании под парусами.</ref> Štiri- in petlistni vijaki se uporabljajo razmeroma redko, večinoma na velikih motornih [[jahta]]h in velikih oceanskih [[plovilo|plovilih]] za zmanjševanje hrupa in vibracij trupa. Vijak je manj učinkovit (učinkovitost 30–50 %) od [[veslo|vesla]] (učinkovitost 60–65 %).<ref>[http://lib.sportedu.ru/press/TPFK/1999n7/p49-53.htm ПРОПУЛЬСИВНАЯ ЭФФЕКТИВНОСТЬ ГРЕБЛИ]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905192210/http://lib.sportedu.ru/press/TPFK/1999n7/p49-53.htm |date=2015-09-05 }}</ref> V primerjavi z [[vodno kolo|vodnim kolesom]], je vijak bolj učinkovit, pa tudi manjši in lažji. Vendar je poškodovano vodno kolo možno popraviti, poškodovanega vijaka pa ne in se namesti novega. Poleg tega je vijak najbolj nevaren za morsko favno in ljudi, ki padejo čez krov. Vodno kolo tudi zagotavlja več oprijema z mesta, kar je uporabno za [[ladijski vlačilec|vlačilce]] in jim omogoča manjši [[ugrez]]. Vendar je na viharnem morju del vodnega kolesa v zraku, del pa potopljen, kar maksimalno obremeni pogonski sistem ladje; zaradi tega vodna kolesa niso primerna za morske ladje. Uporaba vijaka namesto vodnega kolesa za vojne ladje ima jasne prednosti. Težava nameščanja artilerije izgine in baterija lahko ponovno zavzema ves prostor na krovu. Izgine tudi ranljiva točka za sovražnikovo artilerijo – vijak je potopljen. Posebna vrsta je [[vodni reaktivni motor]]. Glavna razlika je, da ima vodni reaktivni motor koničasto šobo. ==Opomba in sklic== {{sklici}} ==Vira== * [http://korabley.net/news/dvizhiteli_korablej_i_sudov/2010-04-06-527 Движители кораблей и судов] // korabley.net * Крылов, Алексей Николаевич, Крылов А. Н.: Винт гребной. {{Kategorija v Zbirki|Propeller}} {{škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Deli vodnih plovil]] ksonigeqeyg8doukmvxgvdmnz4mhwbi Kajaani 0 533185 6773001 6726446 2026-10-31T23:36:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Kajaani |official_name = {{lang|fi|Kajaanin kaupunki}}{{br}}{{lang|sv|Kajana stad}} |native_name = Kajana | settlement_type = [[Seznam mest na Finskem|Mesto]] |image_skyline = Kajaanin raatihuone.jpg |image_caption = Stara mestna hiša |image_flag = |flag_size = |image_shield = Kajaani.vaakuna.svg | shield_size = 120x80px |pushpin_map = Finska |latd=64 |latm=13 |lats=30 |latNS=N |longd=27 |longm=44 |longs=0 |longEW=E |coordinates_region = FI |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Finska}} |subdivision_type1 = [[Regije Finske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Kainuu.vaakuna.svg|13px|Kainuu]] [[Kainuu]] |leader_title = mestni menedžer |leader_name = Jari Tolonen | established_title = Ustanovitev (ukaz) | established_date = 6. marec 1651<ref name="Hall2003">{{navedi knjigo|author=Thomas Hall|title=Planning and Urban Growth in Nordic Countries|url=https://books.google.com/books?id=H2eQAgAAQBAJ&pg=PA70|date=16 December 2003|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-82987-2|page=70}}</ref><ref name="RiisBüthe2000">{{navedi knjigo|author1=Thomas Riis|author2=Julia-K. Büthe|title=Studien zur Geschichte des Ostseeraumes III|url=https://books.google.com/books?id=eLnSMY-s9ToC&pg=PA51|date=1 August 2000|publisher=www.verlag-ludwig.de|isbn=978-87-7838-260-3|page=51}}</ref> |elevation_m = |area_footnotes = 1. januar 2018<ref> "Area of Finnish Municipalities 1.1.2018" (PDF)[https://www.maanmittauslaitos.fi/sites/maanmittauslaitos.fi/files/attachments/2018/01/Suomen_pa_2018_kunta_maakunta.pdf]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.</ref> |area_total_km2 = 2263,99 |area_land_km2 = 1834,83 |area_water_km2 = 428,94 |area_rank = 33. |population_as_of = 31. december 2023 |population_footnotes = <ref>"Population growth biggest in nearly 70 years" [https://stat.fi/en/publication/cln1i2dtgwknt0cut9yem67se] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.</ref> |population_total = 36.513 |population_density_km2 = 19,9 |population_rank = 31. |timezone = <small>[[Vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropski]]</small> |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |website = http://www.kajaani.fi/ |footnotes = }} '''Kajaani''' (zgodovinsko znan kot ''Cajanaburg''<ref>{{citation |last= |first= |editor-last=Smellie |editor-first=William |editor-link=William Smellie |display-editors=0 |contribution=[[:s:Encyclopædia Britannica, First Edition/Cajanaburg|Cajanaburg]] |title=[[:s:EB1|Encyclopaedia Britannica]] |edition=1st |volume=II |date=1771 |location=Edinburgh |publisher=Colin Macfarquhar }}.</ref>, {{lang-sv|Kajana}}) je mesto na [[Finska|Finskem]], največje in glavno mesto [[Regije Finske|regije]] [[Kainuu]]. Kajaani je jugovzhodno od jezera Oulu, ki se skozi reko Oulu izliva v [[Botniški zaliv]]. Prebivalcev Kajaanija je približno 37.000, medtem ko ima podregija približno 51.000 prebivalcev. Je 31. najbolj naseljena občina na Finskem. Mesto je bilo ustanovljeno v 17. stoletju, ki ga je spodbudila rast industrije [[katran]]a, vendar je bila pred njim dolga zgodovina poselitve. Med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]] je podlegel ruskim silam, ki so leta 1716 uničile grad Kajaani. Danes lokalno gospodarstvo v glavnem poganjajo žagarska, lesna in papirna industrija, čeprav je bila papirnica UPM Kymmene, glavni delodajalec od leta 1907 do 2008 in je od takrat zaprta. Kajaanijevo cerkev je leta 1896 v neogotskem slogu zgradil arhitekt Jac Ahrenberg, da bi nadomestil prejšnjo cerkev. Mestno gledališče Kajaani je bilo ustanovljeno leta 1969. Kajaani je dom dveh nogometnih klubov, AC Kajaani in Kajaanin Haka, ter hokejske ekipe Hokki. Univerza uporabnih znanosti Kajaani je bila ustanovljena leta 1992. Kajaani je tudi dom [[LUMI]] (Large Unified Modern Infrastructure), od januarja 2023 najhitrejši superračunalnik v Evropi, ki je na lokaciji nekdanje papirnice v podatkovnem centru CSC.<ref>{{navedi novice |last1=Larabel |first1=Michael |title=LUMI Inaugurated As Europe's Most Powerful Supercomputer - Powered By AMD CPUs/GPUs |url=https://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&px=LUMI-Supercomputer-Inaugurated |access-date=14 June 2022 |work=www.phoronix.com |date=13 June 2022 |language=en}}</ref> == Zgodovina == [[File:Kajaanin lääni 1650.jpg|thumb|left|Zemljevid province Kajaani iz leta 1650]] Kajaani je bilo eno od mest, ki jih je 6. marca 1651 ustanovil švedski generalni guverner Finske Per Brahe.<ref name="RiisBüthe2000"/><ref name="kajaani">{{navedi splet|url=https://www.kajaani.fi/kajaanin-kaupungin-370-juhlavuoden-tunnus/|title=Kajaanin kaupungin 370 juhlavuoden tunnus|website=Kajaani.fi|access-date=8 April 2024|language=fi|archive-date=2024-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20240408055955/https://www.kajaani.fi/kajaanin-kaupungin-370-juhlavuoden-tunnus/|url-status=dead}}</ref><ref name="agricola">{{navedi splet|url=https://agricolaverkko.fi/review/opas-kajaanin-linnan-vaiheisiin/|title=Opas Kajaanin linnan vaiheisiin|first=Reijo|last=Valta|publisher=Agricola|date=21 June 2005|access-date=8 April 2024|language=fi|archive-date=2024-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20240408055954/https://agricolaverkko.fi/review/opas-kajaanin-linnan-vaiheisiin/|url-status=dead}}</ref> V tistem času je bila regija Kainuu - kot gozdna dežela - pomemben proizvajalec borovega katrana, trgovina s katranom pa je bila njena glavna industrija.<ref name="tar - Finlandf">{{navedi knjigo|title=Finland|date=2003|publisher=Lonely Planet|isbn=9781740590761|page=[https://archive.org/details/finland00paul/page/273 273]|url=https://archive.org/details/finland00paul|url-access=registration|quote=kajaani.|access-date=25 October 2014}}</ref> Leta 1653-54 sta bila okrožna sodna zasedanja v Kajaaniju in Sotkamu odgovorna za odobritev gradnje ceste med Säräisniemijem in Raahejem, kar je izboljšalo komunikacije v regiji.<ref name="LambergHakanen2011">{{navedi knjigo|last1=Lamberg|first1=Marko|last2=Hakanen|first2=Marko|last3=Haikari|first3=Janne|title=Physical and Cultural Space in Pre-industrial Europe: Methodological Approaches to Spatiality|url=https://books.google.com/books?id=s9U2ccpLKrYC&pg=PA209|year=2011|publisher=Nordic Academic Press|isbn=978-91-85509-61-4|page=209}}</ref> Med ''veliko jezo'' v 18. stoletju se je bil grad Kajaani prisiljen predati ruskim silam. Marca 1716 so Rusi grad razstrelili in od takrat je v ruševinah. 17. oktobra 1808 je general Johan August Sandels osvojil ključno zmago južno od Kajaanija blizu Iisalmija med bitko pri Koljonvirti v finski vojni, ko je njegova vojska s samo 1800 pripadniki premagala več kot 6000 Rusov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.multi.fi/~goranfri/batvirta.html|title=The battle of Virta Bro|publisher=Multi.fi|access-date=11 December 2014 }}</ref> Na vzhodni strani reke je spomenik, ki označuje mesto, kjer sta padla poročnik Jakob Henrik Zidén in generalmajor Mihail Petrovič Dolgorukov.<ref name="Mikaberidze2005">{{navedi knjigo|last=Mikaberidze|first=Alexander|title=Russian Officer Corps of the Revolutionary and Napoleonic Wars|url=https://books.google.com/books?id=j2BwBPz4QFQC&pg=PA79|date=1 January 2005|publisher=Casemate Publishers|isbn=978-1-61121-002-6|pages=79–}}</ref> V začetku leta 1833 je bil zdravnik [[Elias Lönnrot]], najbolj znan po zbirki ''[[Kalevala]]'', finskega nacionalnega [[ep]]a, imenovan za okrožnega zdravnika v Kajaaniju in mu je bila dodeljena pomoč pri soočanju z epidemijo [[tifus]]a in [[kolera|kolere]], ki je divjala v 1830-ih.<ref name="Pentikäinen1999">{{navedi knjigo|last=Pentikäinen|first=Juha|title=Kalevala Mythology, Revised Edition|url=https://books.google.com/books?id=NwCDdSmFJPEC&pg=PA69|date=1 January 1999|publisher=Indiana University Press|isbn=0-253-21352-5|page=69}}</ref> Bolezen je bilo težko zdraviti in konec februarja 1833 je tudi sam zbolel za tifusom, a je ozdravel. Kajaani je močno prizadela [[Finska lakota (1866–1868)|lakota v letih 1867-1868]], ki je opustošila velik del Finske,<ref name="Ahokas1973">{{navedi knjigo|last=Ahokas|first=Jaakko|title=A History of Finnish Literature|url=https://books.google.com/books?id=UoVDEup2yDgC&pg=PA39|year=1973|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-87750-172-5|page=39}}</ref> vendar si je mesto postopoma opomoglo in do konca stoletja naraslo na več kot 1200 prebivalcev. Mestna hiša Kajaani je bila zgrajena leta 1831, nekdanja mestna knjižnica leta 1852, prva osnovna šola v Kainuuju leta 1883 in cerkev Kajaani leta 1896, ko je zrasla v opazno naselje.<ref>{{navedi splet|url=http://kainuuneinoleinoseura-fi-bin.directo.fi/@Bin/36ce3823d46f7278f8013e5b7d9c9a8b/1418311068/application/pdf/200111/Paltaniemen%20matkailuesite%202013.pdf|title=Paltaniemen kauffa kainuuseen|publisher=Kainuuneinoleinoseura-fi-bin.directo.fi|access-date=11 December 2014|language=fi}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Papirna industrija je v Kajaaniju zaživela zlasti v začetku 20. stoletja. Papirnica Kajaani je bila zgrajena leta 1907 in jo je vodilo podjetje Kajaani Oy. Kajaani Oy je nazadnje prevzel Valmet leta 1983 in ustanovljena je bila hčerinska družba Kajaani Electronics. Elektrarno Ämmäkoski je na reki leta 1917 zgradilo podjetje Kajaani Lumber Company in jo je pod vodstvom arhitekta Eina Pitkänena v 1940-ih. Mesto je v 1960-ih naraslo na 14.600 prebivalcev. Industrijski razvoj v 1970-ih in združitev ločene podeželske občine Kajaani, Kajaanin maalaiskunta, in mesta leta 1977 sta povzročila skok prebivalstva na 34.574 do leta 1980. Vuolijoki se je v začetku leta 2007 združil s Kajaanijem. Leta 2012 je prišlo do razlitja nafte v Kajaaniju. 110.000 litrov zaoljene vode je izteklo v reko, ki se je na koncu izlila v jezero Oulujärvi.<ref name="oil spill">{{navedi splet|title=Scope of Kajaani oil spill much larger|url=http://yle.fi/uutiset/scope_of_kajaani_oil_spill_much_larger/6083121|website=yle.fi|date=4 May 2012 |publisher=[[Yle]]|access-date=25 October 2014}}</ref> == Geografija == [[File:Jormuanlahti2012.JPG|thumb|left|Zaliv Jormuanlahti, Kajaani]] Kajaani je v osrčju osrednje Finske. Po cesti je 558 kilometrov severozahodno od [[Helsinki|Helsinkov]], 170 kilometrov severno od [[Kuopio|Kuopia]] in 182 kilometrov jugovzhodno od [[Oulu]]ja. Vasi v bližini so Jormua, Koutaniemi, Kuluntalahti, Lahnasjärvi, Lehtovaara, Linnantaus, Mainua, Murtomäki in Paltaniemi. Okrožja Kajaani vključujejo: Heinisuo, Hetteenmäki, Hoikankangas, Huuhkajanvaara, Katiska, Kettu, Komiaho, Kuurna, Kylmä, Kättö, Kätönlahti, Laajankangas, Lehtikangas, Lohtaja, Nakertaja, Onnela, Palokangas, Petäisenniska, Puistola, Purola, Soidinsuo, Suvant ola, Teppana , Tihisenniemi, Tikkapuro, Variskangas in Yläkaupunki. Kajaani leži ob reki Kajaani, med jezeroma Oulujärvi, ki se izliva v Botniški zaliv vzdolž reke Oulu, in Nuasjärvi. Med krajema Kajaani in Oulujärvi sta manjši jezeri Sokajärvi in ​​Paltajärvi, ki sta pozimi zamrznjeni. Paltajärvi stoji med reko Kajaani in Oulujärvi. Reki Kajaani in Vuolijoki sta znani po ribolovu.<ref name=fishing>{{navedi splet|title=River Vuolijoki|url=http://www.kalallakainuussa.fi/en/kalapaikat/koskikalastus/kajaani/river-vuolijoki|publisher=kalallakainuussa.fi|access-date=9 December 2014|language=fi|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209171153/http://www.kalallakainuussa.fi/en/kalapaikat/koskikalastus/kajaani/river-vuolijoki|archive-date=9 December 2014|url-status=dead}}</ref> Otok Käkisaari leži ob jezeru Oulujärvi severozahodno od mesta in ima stanovanjske hiše ter približno 150 koč in počitniških apartmajev, otok Toukka pa leži na vzhodnem delu jezera. Znotraj občine je tudi 34,7 kvadratnih kilometrov Laakajärvi, jezero z največjo globino 25 metrov, ki je opazno gnezditveno območje za velikega črnohrbtega galeba (''Larus marinus'') in [[ribji orel|ribjega orla]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sll.fi/ajankohtaista/liitto/2003/kajaani_osayleiskaava|title=Kajaanin Laakajärvi|publisher=Sll.fi|date=23 September 2003|access-date=12 December 2014|language=fi|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304031958/http://www.sll.fi/ajankohtaista/liitto/2003/kajaani_osayleiskaava|url-status=dead}}</ref> V okolici prevladuje predvsem iglasti gozd, na nekaterih strmejših bregovih in potokih pa so gozdovi širokolistne breze in jelše.<ref name="Cody1985">{{navedi knjigo|last=Cody|first=Martin L.|title=Habitat Selection in Birds|url=https://books.google.com/books?id=Uo_0h7bxkKcC&pg=PA106|date=28 June 1985|publisher=Academic Press|isbn=978-0-323-14013-3|page=106}}</ref> Analiza rastlinskega pokrova v okrožju Kajaani v začetku 20. stoletja je zabeležila 385 različnih vrst vaskularnih rastlin. Naravni rezervat Talaskangas s skoraj neokrnjenim naravnim gozdom in približno 50 različnimi vrstami divjih živali je na lokalnem območju Vieremä in Sonkajärvi. Sečnjo so načrtovali že v 1980-ih, a so okoljski aktivisti z lobiranjem preprečili izkoriščanje. Rezervat je bil uradno ustanovljen leta 1994.<ref>{{navedi splet|url=http://www.utinaturen.fi/talaskangas/historia|title=Talaskangas historia|publisher=Utinaturen.fi|access-date=11 December 2014|language=fi}}</ref> === Podnebje === Kajaani leži znotraj subarktičnega podnebnega pasu (Köppen: ''Dfc''), vendar bližina Baltskega morja in tokovi toplega zraka iz Atlantskega oceana (kot tudi topli tokovi) povzročijo veliko milejše podnebje kot marsikje na tej zemljepisni širini.<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=79820&cityname=Kajaani,+Finland|title=Kajaani, Finland Köppen Climate Classification (Weatherbase)|website=Weatherbase|access-date=2019-03-03}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poletja so hladna, z najbolj vročim mesecem običajno v juliju, s povprečno visoko temperaturo, ki doseže 20 °C, čeprav so med hudimi vročinskimi valovi julija in avgusta dosežene najvišje temperature 31 °C; lokalni rekord 34,5 °C je bil zabeležen julija med vročinskim valom leta 2010. Poletja imajo tudi največ padavin, ki so julija dosegle vrh z 99 mm. Padavine so dokaj konstantne skozi vse leto, brez sušnega obdobja. Zime so lahko ostre in temperature lahko padejo pod −30 °C. Vrhunec hladne sezone v povprečju traja od 11. decembra do 8. marca, s povprečno najvišjo dnevno temperaturo pod –3 °C, največ snega pade januarja. == Znamenitosti == [[File:Kajaanin linna.jpg|thumb|Ruševine gradu Kajaani]] [[File:KajaaniKirche.jpg|thumb|[[Cerkev Kajaani]]]] Grad Kajaani, ki je na otoku na reki Kajaani v središču mesta, je bil prvotno zgrajen leta 1604 in ga je naročil [[Karel IX. Švedski ]]. Grad je služil kot upravno središče, zapor, vojaško oporišče in zatočišče za meščane. Mestna hiša Kajaani na glavnem trgu Raatihuoneentori je bila zgrajena po načrtih [[Carl Ludvig Engel|Carla Engela]] leta 1831 z osrednjim stolpom z uro na strehi in stolpom. Restavrirana je bila leta 1990, ko je bila pobarvana v 'privlačno rumeno oker' barvo. [[Cerkev Kajaani]] je leta 1896 v neogotskem slogu zgradil arhitekt Jac Ahrenberg. Nadomestila je prejšnjo cerkev na tem mestu, ki je bila prvotno zgrajena leta 1656 in so jo Rusi uničili leta 1716 v času, ko je bil uničen grad Kajaani. Druga cerkev je bila zgrajena 1734-35 in je služila župniji 160 let, dokler je ni nadomestila nova Ahrenbergova cerkev. Cerkev, zgrajena iz lesa, ima tri ladje in nežen, vitek zvonik. Okrašena je z rezbarijami v angleškem gotskem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://kulttuuriymparisto.nba.fi/netsovellus/rekisteriportaali/portti/default.aspx?sovellus=rapea&taulu=T_KOHDE&tunnus=200745|title=Kajaanin kirkko|publisher=Kulttuuriympäristön rekisteriportaali. Museovirasto.|access-date=11 December 2014|language=fi|archive-date=2014-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20141211124609/http://kulttuuriymparisto.nba.fi/netsovellus/rekisteriportaali/portti/default.aspx?sovellus=rapea&taulu=T_KOHDE&tunnus=200745|url-status=dead}}</ref> Kajaanska pravoslavna cerkev (Kajaanin ortodoksinen seurakunta), ki ima regionalno okoli 1880 članov, je osredotočena na Kristusovo cerkev Spremenjenja v Kajaaniju. Cerkev je bila dokončana leta 1959 po načrtih Ilmarija Ahonena. Vsebuje freske, ki sta jih naslikala Petros Sasaki in Alkiviadis Kepolas. V predmestju Paltaniemi je cerkev, prvotno zgrajena leta 1599 in velja za regionalno središče luteranske cerkve. V mestu je [[mošeja]], ki je središče regionalne islamske skupnosti Kainuu, ki je leta 2013 štela 174 članov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uskonnot.fi/yhteisot/view/?orgId=927|title=Kainuun islamilainen yhdyskunta Suomessa|publisher=Uskonnot.fi|access-date=11 December 2014|language=fi|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904011318/http://www.uskonnot.fi/yhteisot/view/?orgId=927|url-status=dead}}</ref> Hiša Eino Leno, v kateri je kavarna, je bila zgrajena leta 1978 v spomin na slavnega pesnika Eina Leina, rojenega v mestu. Keisarintalli, lesen hlev, je bil uporabljen kot penzion za ruskega carja Aleksandra I. med njegovim potovanjem po Finski leta 1819. Omeniti velja tudi spomenik [[Urho Kekkonen|Urhu Kekkonenu]], posvečen osmemu finskemu predsedniku Urhu Kekkonenu. 8 metrov visok spomenik je izklesal kipar Pekka Kauhanen in je bil odkrit 3. septembra 1990, točno 90 let po Kekkonenovem rojstvu. == Izobraževanje == [[File:Kajaani mobile library.jpg|thumb|left|Potujoča knjižnica Kajaani]] Mesto oskrbuje Univerza za uporabne znanosti Kajaani, majhna univerza, ki je bila ustanovljena leta 1992. Zagotavlja tečaje dejavnosti turizem, informacijski sistemi, zdravstvena nega in zdravstvo, strojništvo in rudarstvo ter poslovanje in inovacije ter ponuja 8 Diplomski programi in 5 magistrskih programov v finščini. Raziskovalni center za razvojno poučevanje in učenje pri Konzorciju univerze Kajaani je povezan z Univerzo v Ouluju.<ref name="LobmanO'Neill2011">{{navedi knjigo|last1=Lobman|first1=Carrie |last2=O'Neill|first2=Barbara E.|title=Play and Performance: Play and Culture Studies|url=https://books.google.com/books?id=xFzeVqw3MeAC&pg=PA60 |date=16 October 2011|publisher=University Press of America|isbn=978-0-7618-5532-3|page=60}}</ref> V Kajaaniju je tudi politehnični inštitut, ki je imel sredi 1990-ih vpisanih 653 študentov. Leta 2022 je v podatkovnem centru CSC v mestu začel delovati superračunalnik 550 PetaFLOP LUMI (Large Unified Modern Infrastructure),<ref>{{navedi splet |last1=Brombach |first1=Harald |title=En av verdens kraftigste datamaskiner vil være delvis norsk. Prisen? 1,5 milliarder kroner |url=https://www.digi.no/artikler/en-av-verdens-kraftigste-datamaskiner-vil-vaere-delvis-norsk-prisen-1-5-milliarder-kroner/501367 |website=Digi.no |publisher=Teknisk Ukeblad |language=no |date=23 October 2020}}</ref> kjer je bil potrjen kot najhitrejši superračunalnik v Evropi in med petimi najboljšimi na svetu. Državni glasbeni inštitut Kainuu je bil ustanovljen leta 1957 in je del kongresnega in kulturnega centra Kaukametsä. Je eden največjih glasbenih inštitutov na Finskem, ki ga obiskuje okoli 900 iz širše regije Kainuu. Oddelek za glasbeni ples Kainuu Ballet Kaukametsä poučuje ples plesalce različnih starosti. Javna knjižnica Kajaani je na ulici Kauppakatu in ima brezplačen dostop do interneta, na voljo pa je tudi storitev mobilne knjižnice. Časopis Kajaani objavlja vsaj od leta 1919. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kajaani}} {{Wikipotovanje|Kajaani}} *[https://www.kajaani.fi/ Spletno mesto mesta Kajaani] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Finskem]] [[Kategorija:Kajaani| ]] 9j9rw5lodcr7w8cgniqhinfsgqfty1h Portal:V novicah/Stranska letvica 100 533753 6772896 6772019 2026-10-31T18:24:48Z TadejM 738 umrl [[Mišo Kovač]] 6772896 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> <h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> * '''November''' :*{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] *28.: [[Elke Sommer]] *31.: [[Mišo Kovač]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> kwjoz6gz8mvw0otadnr560x3gi42hvr Nadškofija Zagreb 0 539170 6772973 6399674 2026-10-31T21:30:35Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Zagreb | latin = Archidioecesis Zagrebiensis | local = Zagrebačka nadbiskupija | image = The Zagreb Cathedral being restored, the spires are 108m. high (13023470563).jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Zagrebška katedrala <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Hrvaška}} | country1 = Hrvaška | territory = | province = Metropolija Zagreb | metropolitan = | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 4.246 | population = 1.211.298 | population_as_of = 2017 | catholics = 1.002.923 | catholics_percent = 82,8 | parishes = 205 | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | rite = [[rimski obred]] | established = 1094 | cathedral = [[Zagrebška katedrala]] | cocathedral = | patron = [[blaženi]] [[Alojzije Stepinac|Alojzij Stepinac]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = [[papež Frančišek]] | patriarch = | major_archbishop = | bishop = [[Dražen Kutleša]] | bishop_title = [[Zagrebški nadškof|Nadškof]]<br>[[primas|Hrvaški primas]] | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = [[Škofija Bjelovar-Križevci]]<br> [[Škofija Varaždin]] <br> [[Škofija Sisek]] <br> [[Eparhija Križevci]] ([[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grkokatoliška]]) | auxiliary_bishops = [[Ivan Šaško]]<br>[[Mijo Gorski]] | apostolic_admin = | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = [[Valentin Pozaić]]<br>[[Josip Bozanić]] <!---- Map ----> | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = <!---- Website ----> | website = [https://zg-nadbiskupija.hr/ https://zg-nadbiskupija.hr/] | footnotes = }} '''Nadškofija Zagreb''' oziroma '''Zagrebška nadškofija''' ({{Jezik-hr|Zagrebačka nadbiskupija}}, {{Jezik-la|Archidioecesis Zagrebiensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Zagreb|Zagrebu]]. [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Zagreba|Zagrebški nadškofje]], pogosto tudi [[Kardinal|kardinali]], imajo tudi naslov hrvaškega [[Primas|primasa]]. Sedanji zagrebški [[nadškof]] in [[Metropolit|metropolit]] je [[Dražen Kutleša]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/msgr-drazen-kutlesa-je-novi-zagrebski-nadskof.html |title=Dražen Kutleša je novi zagrebški nadškof |accessdate=22. april 2023 |date= |format= |work=vaticannews.va}}</ref> Območje zagrebške nadškofije obsega severozahodni del celinske [[Hrvaška|Hrvaške]]. == Ozemlje in verniki == Na področju 4.246 km² je 2017 živelo 1.211.298 prebivalcev, od katerih je bilo katoličanov 1.002.923, kar pomeni kar 82,8%. Nadškofija je bila razdeljena na 205 župnij. === Sufraganske škofije === #[[Škofija Bjelovar-Križevci|Škofija Belovar-Križevci]] #[[Grškokatoliška škofija Križevci]] (obsega celotno področje [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]) #[[Škofija Sisek|Škofija Sisek]] #[[Škofija Varaždin]] === Sosednje škofije === #[[Nadškofija Reka]] (jugozahodno) #[[Škofija Novo mesto]] (zahodno) #[[Škofija Celje]] (severozahodno) #[[Škofija Varaždin]] (severovzhodno) #[[Škofija Belovar-Križevci]] (vzhodno) #[[Škofija Sisek]] (jugovzhodno) #[[Škofija Gospić-Senj]] (južno) == Zgodovina == Škofijo s sedežem v [[Zagreb|Zagrebu]] je ustanovil madžarski kralj [[Poljaki|poljskega]] rodu [[Svetnik|sveti]] [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] leta 1094,{{sfn|Rebič, Bajt|2007|p=1356}}, šele 11. novembra 1852 pa je bila s pristankom cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] povišana v [[Nadškofija|nadškofijo]]. === Zagrebški obred === Zagrebški obred je bil oblika [[Bogoslužje|bogoslužja]], ki se je ustalil v nekdanji zagrebški škofiji in je bil v rabi vse do 1794, ko so ga nadomestili z [[Rimski obred|rimskim obredom]]. Ko je [[Tridentinski koncil|Tridentinski koncil]] v 16. stoletju vpeljal enotno rimsko liturgijo za vso cerkev, se ta ukrep ni nanašal na zagrebški obred, ker je bil tedaj starejši od 200 let, kakršen je bil pogoj za uveljavitev izjeme. Raba zagrebškega obreda je vseeno usihala, zaradi pomanjkanja tovrstnih liturgičnih knjig v 17. stoletju. Leta 1794 ga je ukinil škof [[Maksimilijan Vrhovac]] na zahtevo [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarja]] [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]]{{sfn|Rebič, Bajt|2007|p=1356}} Pomembne rokopisne in tiskane kodekse zagrebškega obreda danes hranijo v [[Hrvaška narodna knjižnica|Hrvaški narodni knjižnici]]. == Novejša zgodovina == === Obdobje in konec Kaloške metropolije === [[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|right|<center>[[Nadškofija Kaloča|Kaloška metropolija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]</center> Kaloško-baška metropolija in nadškofija (nadškofija Kaloče in Bača - ''Archidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Na tem zemljevidu je pobavrana Zagrebška nadškofija z središčem Zagrebom (Zágráb) - oranžno in je še v prvotnem obsegu, preden se je razdelila na več škofij: Varaždinsko, Belovarsko-križevsko ter Siseško. === Dedanje stanje === 15. aprila 2023 je [[papež Frančišek]] sprejel odpoved nadškofa (in kardinala) [[Josip Bozanić|Josipa Bozanića]] pastoralnemu vodstvu Zagrebške nadškofije in na njegovo mesto imenoval [[Dražen Kutleša|Dražena Kutlešo]], ki je bil 14. februarja 2024 imenovan za [[nadškof|nadškofa-koadjutorja]], z njegovo umestitvijo za nadškofa in metropolita pa se je proces prehoda vodstva nadškofije v nove roke zaključil. == Zagrebški škofje in nadškofje == {{Glavni|Seznam rimskokatoliških nadškofov Zagreba}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Seznam hrvaških kardinalov]] == Zunanje povezave == * [https://zg-nadbiskupija.hr/ Zg-nadbiskupija.hr], uradna stran {{Rimskokatoliške škofije na Hrvaškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Zagreb| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije na Hrvaškem]] [[Kategorija:Verske ustanove v Zagrebu]] hywr1k7hkkh99g2cw1lxgkuok8b51dg Hindujska tempeljska arhitektura 0 547834 6772778 6701121 2026-10-31T13:34:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772778 wikitext text/x-wiki [[File:Architecture of a Vishnu temple, Nagara style with Ardhamandapa, Mandapa, Garbha Griya, Sikhara, Amalaka, Kalasa marked.jpg|thumb|upright=1.33|Arhitektura hindujskega templja (slog Nagara). Ti ključni elementi so vidni v najstarejših ohranjenih templjih iz 5. do 6. stoletja našega štetja.]] [[Image:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (41) (37512491591).jpg|thumb|upright=1.33|Tempeljski kompleks Srirangam Ranganathasvami v Srirangamu, eden najstarejših in največjih hindujskih kompleksov na svetu, zgrajen v dravidski arhitekturi Južne Indije, v katerem dominira 21 Gopuram.]] [[File:Rear View of Keshava Temple at Somanathapura.jpg|thumb|Vesara slog templja Čenakesava, Somanathapura. Stolpa imata 16-krako zvezdno zasnovo.]] '''Hindujska tempeljska arhitektura''' kot glavna oblika [[hindujska arhitektura|hindujske arhitekture]] ima veliko različnih slogov, čeprav osnovna narava [[hindujski tempelj|hindujskega templja]] ostaja enaka, z bistveno značilnostjo notranjega svetišča, ''[[garbhagriha]]'' ali maternična komora, kjer je primarni ''[[Murti]]'' ali podoba božanstva je nameščena v preprosti goli celici. Za obrede in molitve ima ta komora pogosto odprt prostor, ki ga je mogoče premikati v smeri urinega kazalca. V bližini te komore so pogosto dodatne stavbe in strukture, pri čemer največje pokrivajo več hektarjev. Na zunanjosti je ''garbhagriha'' okronana s stolpom podobno ''[[šikara|šikaro]]'', ki se na jugu imenuje tudi ''[[vimana]]''. Stavba svetišča pogosto vključuje krožni prehod za ''[[parikrama|parikramo]]'', kongregacijsko dvorano ''[[mandapa]]'' in včasih ''[[antarala]]'' predsobo in verando med ''garbha griho'' in ''mandapo''. Poleg drugih majhnih templjev v kompleksu so lahko dodatne mandape ali stavbe, ki so povezane ali ločene od večjih templjev.<ref>To so običajni izrazi, vendar obstaja veliko različic ali različnih v mnogih indijskih jezikih, starodavnih in sodobnih.</ref> Hindujska tempeljska arhitektura odseva sintezo umetnosti, idealov [[darma|darme]], vrednot in načina življenja, ki ga je negoval [[hinduizem]]. Tempelj je kraj za ''[[Tirtha in Kšetra|Tirtho]]'' – romanje. Vsi kozmični elementi, ki ustvarjajo in slavijo življenje v hindujskem panteonu, so prisotni v hindujskem templju – od ognja do vode, od podob narave do božanstev, od ženskega do moškega, od [[kama (hinduizem)|kāme]] do [[arta (hinduizem)|arte]], od bežnih zvokov in kadila, diši po Puruši – večni nič, vendar univerzalnost – je del hindujske tempeljske arhitekture.<ref name=stellakvolume1>Stella Kramrisch, The Hindu Temple, Vol 1, Motilal Banarsidass, {{ISBN|978-81-208-0222-3}}</ref> Oblika in pomen arhitekturnih elementov v hindujskem templju so zasnovani tako, da delujejo kot kraj, kjer je povezava med človekom in božanskim, da pomagajo njegovemu napredku k duhovnemu znanju in resnici, njegovi osvoboditvi, ki jo imenujemo ''[[mokša]]''.{{sfn|George Michell|1988|pp=60-61}} [[File:Salah Satu Upacara Besar Di Pura Agung Besakih.jpg|thumb|upright=1.33|Slovesnost ''puje'' v templju Besakih na Baliju v Indoneziji]] Arhitekturna načela hindujskih templjev v Indiji so opisana v ''[[Šilpa šastra]]'' in ''[[Vastu šastra]]''.<ref>Jack Hebner (2010), Architecture of the Vastu Sastra - According to Sacred Science, in Science of the Sacred (Editor: David Osborn), {{ISBN|978-0557277247}}, pp 85-92; N Lahiri (1996), Archaeological landscapes and textual images: a study of the sacred geography of late medieval Ballabgarh, World Archaeology, 28(2), pp 244-264</ref><ref name=bbdutt>BB Dutt (1925), {{Google books|J3jEJFNxdy4C|Town planning in Ancient India}}, {{ISBN|978-81-8205-487-5}}</ref> Hindujska kultura je spodbujala estetsko neodvisnost svojih graditeljev templjev, njeni arhitekti pa so včasih izvajali precejšnjo fleksibilnost pri ustvarjalnem izražanju s sprejetjem drugih popolnih geometrij in matematičnih principov pri gradnji ''Mandirja'', da bi izrazili hindujski način življenja. == Zgodovina == === Zgodnje strukture === {{multiple image|perrow=2|total_width=450|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Tempelj Vāsudeva v Besnagarju (2. stoletje pr. n. št.) | image1 = Besnagar lower levels BSN 3 next to the Heliodorus pillar.jpg | caption1 = Začetna izkopavanja | image2 = Elliptic plan of the Temple next to the Heliodorus pillar, Besnagar.jpg | caption2 = Eliptični načrt templja | footer_align = center | footer=Izkopavanje ogromnega templja Vāsudeva poleg Heliodorovega stebra v Besnagarju.<ref>{{navedi knjigo |title=Approaches to Iconology |date=1985 |publisher=Brill Archive |isbn=978-90-04-07772-0 |page=41 |url=https://books.google.com/books?id=UesUAAAAIAAJ&pg=PA41 |language=en}}</ref> Tempelj je meril 30x30 metrov, zidovi pa so bili debeli 2,4 metra. Keramični ostanki uvrščajo lokacijo v 2. stoletje pred našim štetjem.<ref>{{navedi knjigo |last1=Ghosh |first1=A. |title=Indian Archaeology 1963-64, A Review |date=1967 |publisher=ASI |page=17 |doi=10.5281/zenodo.3416858 |url=https://zenodo.org/record/3416858}}</ref> Nadaljnja izkopavanja so razkrila tudi obris manjše eliptične tempeljske zgradbe, ki je bila verjetno uničena do konca 3. stoletja pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo |title=Indian Archaeology -- A Review 1964-65 |date=1965 |page=19-20, BSN-3 |doi=10.5281/zenodo.1442629 |url=https://zenodo.org/record/1442629|author1=Archaeological Survey Of India }}</ref> V neposrednem ozadju sta vidna ploščad in podnožje Heliodorovega stebra. }} Ostanki zgodnjih eliptičnih svetišč, odkritih v Besnagarju (3.-2. stoletje pr. n. št.)<ref>{{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Julia |title=Buddhist Landscapes in Central India: Sanchi Hill and Archaeologies of Religious and Social Change, C. Third Century BC to Fifth Century AD |date=31 August 2013 |publisher=Left Coast Press |isbn=978-1-61132-344-3 |page=40 |url=https://books.google.com/books?id=jzkyBgAAQBAJ&pg=PA40 |language=en}}</ref> in Nagari (1. stoletje pr. n. št.), so morda najzgodnejše znane hindujske tempeljske strukture, povezane z zgodnjo tradicijo Bhagavata, predhodnico vaišnavizma.<ref name="SVM">{{navedi knjigo |last1=Mishra |first1=Susan Verma |last2=Ray |first2=Himanshu Prabha |title=The Archaeology of Sacred Spaces: The temple in western India, 2nd century BCE–8th century CE |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-19374-6 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=CtDLDAAAQBAJ&pg=PA5 |language=en}}</ref> V [[Tamil Nadu]] najzgodnejša različica templja Murugan, Saluvankupam, obrnjena proti severu in iz opeke, se zdi, da izvira iz obdobja med 3. stoletjem pred našim štetjem in 3. stoletjem našega štetja.<ref>{{navedi novice|title=New finds of old temples enthuse archaeologists|author=N. Ramya|date=1 August 2010|url=http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2010-08-01/chennai/28281794_1_inscription-shore-temple-oldest-temples|archive-url=https://web.archive.org/web/20120915014729/http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2010-08-01/chennai/28281794_1_inscription-shore-temple-oldest-temples|url-status=dead|work=The Times of India|archive-date=15 September 2012}}</ref> V Besnagarju so bile tempeljske strukture najdene v povezavi s Heliodorusovim stebrom, posvečenim Vasudevi. Arheologi so našli starodavno eliptično podlago, obsežna tla in podstavek iz žgane opeke. Poleg tega so bili najdeni temelji za vse glavne komponente hindujskega templja – ''garbhagriha'' (svetišče), pradakšinapatha (krožni prehod), ''antarala'' (predsoba poleg svetišča) in ''mandapa'' (zbiralna dvorana).<ref name="MDK92">{{cite journal |last1=Khare |first1=M. D. |title=THE HELIODORUS PILLAR—A FRESH APPRAISAL, BY JOHN IRWIN ( AARP—ART AND ARCHAEOLOGY RESEARCH PAPERS—DECEMBER 1974 ) A REJOINDER |journal=Proceedings of the Indian History Congress |date=1975 |volume=36 |pages=92–93 |jstor=44138838 |url=https://www.jstor.org/stable/44138838 |issn=2249-1937}}</ref> Ti odseki so imeli debelo podlago za stene. Ti ostanki jedra templja pokrivajo površino 30 x 30 m. Odseki so imeli luknje za stebre, ki so verjetno vsebovali lesene stebre za nadgradnjo templja zgoraj. V zemlji so bili železni žeblji, ki so verjetno držali skupaj lesene stebre. Nadgradnja templja je bila verjetno izdelana iz lesa, blata in drugih pokvarljivih materialov. Starodavni tempeljski kompleks, odkrit v Nagariju (Čitorgarh, [[Radžastan]]) – približno 500 kilometrov zahodno od Vidiše, ima podpovršinsko strukturo, ki je skoraj enaka strukturi templja Besnagar. Struktura je povezana tudi s kultom Vasudeve in Saṃkarṣaṇe ter datirana v 1. stoletje pred našim štetjem.<ref>{{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Julia |title=Buddhist Landscapes in Central India: Sanchi Hill and Archaeologies of Religious and Social Change, C. Third Century BC to Fifth Century AD |date=31 August 2013 |publisher=Left Coast Press |isbn=978-1-61132-344-3 |page=264, note 14; 265, note 10 |url=https://books.google.com/books?id=jzkyBgAAQBAJ&pg=PA264 |language=en}}</ref> === Klasično obdobje (4-6. stoletje) === {{multiple image|perrow=2/2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Hindujski templji iz obdobja Gupta | alt = | image1 = Tigowa 1999 Kankali-Devi-Tempel.jpg | caption1 = Tempelj Kankali Devi v Tigawi, 5. stoletje | image4 = Deogarh01.jpg | caption4 = Tempelj Dashavatara, Deogarh, začetek 6. stoletja | image3 = Gupt kalin mandir bhitargaon (detail).jpg | caption3 = Hindujski tempelj Bhitargaon, konec 5. stoletja<ref>{{navedi knjigo |last1=Harle |first1=James C. |title=The Art and Architecture of the Indian Subcontinent |date=January 1994 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-06217-5 |page=116 |url=https://books.google.com/books?id=LwcBVvdqyBkC&pg=PA116 |language=en}}</ref> | image2 = Vishnu_temple_mandapa_at_Eran,_Madhya_Pradesh.jpg | caption2 = Višnujev tempelj v Eranu, konec 5. stoletja | footer= }} Čeprav ni skoraj nobenih ostankov kamnitih hindujskih templjev pred dinastijo Gupta v 5. stoletju našega štetja, so verjetno obstajale zgodnejše strukture v leseni arhitekturi. V skalo vklesane jame Udayagiri (401 n. št.) so med najpomembnejšimi zgodnjimi kraji, zgrajene s kraljevim pokroviteljstvom, zabeležene z napisi in z impresivno skulpturo.<ref>Harle (1994), 87-100; Michell (1988), 18</ref> Najzgodnejši ohranjeni hindujski templji so preprosti celicam podobni kamniti templji, nekateri vklesani v skalo, drugi pa strukturni, kot je tempelj 17 v [[Sanči]]ju. Do 6. ali 7. stoletja so se te razvile v visoke kamnite nadgradnje ''šikara''. Vendar pa obstajajo dokazi na napisih, kot je starodavni napis Gangadhara iz okoli leta 424, pravi Meister, da so visoki templji obstajali že pred tem časom in so bili verjetno narejeni iz bolj pokvarljivega materiala. Ti templji se niso ohranili. Primeri zgodnjih večjih severnoindijskih templjev, ki so preživeli po jamah Udajagiri v [[Madja Pradeš]], vključujejo tiste v Tigavi,<ref>Michell (1990), 192</ref> Deogarh, tempelj Parvati, Načna (465), Bhitargaon, največji opečni guptski tempelj, ki je preživel, opečni tempelj Lakšman, Sirpur (600-625 n. št.); Tempelj Radživ Ločan, Radžim (7. stoletje).<ref name=meister280>{{cite journal |last=Meister |first=Michael W. |date=1988–1989 |title=Prāsāda as Palace: Kūṭina Origins of the Nāgara Temple |journal=Artibus Asiae |volume=49 |issue=3–4 |pages=254–280 |doi=10.2307/3250039 |jstor=3250039}}</ref> Gopov tempelj v Gudžaratu (ok. 550 ali kasneje) je nenavaden, brez ohranjenega tesnega primerjalnika.<ref>Harle, 136-138; Michell (1988), 90, 96-98</ref> Noben južnoindijski prostostoječi kamniti tempelj pred 7. stoletjem našega štetja ni ohranjen. Primeri zgodnjih večjih templjev v Južni Indiji, ki so preživeli, nekateri v ruševinah, vključujejo raznolike sloge v Mahabalipuramu iz 7. in 8. stoletja. Po Meisterjevih besedah so templji Mahabalipuram »monolitni modeli različnih formalnih struktur, za katere že lahko rečemo, da predstavljajo razvit red "Dravide" (južnoindijski)«. Predlagajo, da sta tradicija in baza znanja obstajali v južni Indiji do zgodnjega obdobja Čalukja in Palava, ko so bili ti zgrajeni. V Dekanu je bila jama 3 jamskih templjev Badami izklesana leta 578 n. št., jama 1 pa je verjetno nekoliko prej. Druge primere najdemo v Aihole in [[Patadakal]].<ref>Michael W. Meister and M.A. Dhaky (1983), ''South India: Lower Dravidadesa'', Encyclopaedia of Indian Temple Architecture, Vol. I, Part I, Princeton University Press, {{ISBN|978-0691784021}}, pages 30-53</ref> === Srednjeveško obdobje (od 7. do 16. stoletja) === [[File:Ellora cave16 001.jpg |thumb|Tempelj Kailasanatha, izjemno izklesan iz ene same skale, je zgradil kralj Raštrakuta Krišna I. (vladal 756–773 n. š.)<ref>Lisa Nadine Owen, Beyond Buddhist and Brahmanical Activity: The Place of the Jain Rock-Cut Excavations at Ellora, PhD thesis 2006, University of Texas at Austin p. 255</ref>]] Približno do 7. stoletja je bila ugotovljena večina glavnih značilnosti hindujskega templja skupaj s teoretičnimi besedili o tempeljski arhitekturi in načinih gradnje. Od približno 7. do 13. stoletja je preživelo veliko število templjev in njihovih ruševin (čeprav jih je bilo veliko manj, kot jih je nekoč obstajalo). Razvili so se številni regionalni slogi, ki so zelo pogosto sledili političnim delitvam, saj so bili veliki templji običajno zgrajeni s kraljevim pokroviteljstvom. Slog Vesara izvira iz regije med rekama [[Krišna (reka)|Krišna]] in Tungabhadra, ki je sodobna severna [[Karnataka]]. Po mnenju nekaterih umetnostnih zgodovinarjev je mogoče korenine sloga Vesara izslediti pri Čalukja iz Badamija (500-753 AD), katerih zgodnja arhitektura je zgradila templje v slogu, ki je mešal nekatere značilnosti slogov nagara in dravida, na primer z uporabo severne ''šikare'' in južne ''vimane'' tipa nadgradnje nad svetiščem v različnih templjih podobnega datuma, kot v Patadakalu. Ta slog so dodatno izpopolnili Raštrakuti iz Manjakheti (750-983 AD) na mestih, kot je [[jame Elora]]. Čeprav je očitno precejšnje kontinuitete s slogom Badami ali zgodnji Čalukja,<ref>Michell, 149</ref> drugi pisci datirajo začetek Vesare le v kasnejše zahodne Čalukje iz Kaljanija (983-1195 AD),<ref>Harle, 254</ref> na mestih, kot je Lakkundi, Dambal, Itagi in Gadag,<ref>Harle, 256-261</ref> in nadaljeval z imperijem Hojsala (1000-1330). Najzgodnejši primeri arhitekture Palava so v skalo vklesani templji iz let 610 do 690 n. št. in strukturni templji med 690 in 900 n. Največji dosežki arhitekture Palava so v skalo vklesana [[skupina spomenikov v Mahabalipuramu]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, vključno s templjem Šore. Ta skupina vključuje tako izkopane dvorane s stebri, brez zunanje strehe, razen naravne skale, kot monolitna svetišča, kjer je naravna skala v celoti odrezana in izklesana, da dobi zunanjo streho. Zgodnji templji so bili večinoma posvečeni Šivi. Tempelj Kailasanatha, imenovan tudi Radžasimha Palavesvaram v Kančipuramu, ki ga je zgradil Narasimhavarman II. znan tudi kot Radžasimha, je odličen primer templja v slogu Palava. Zahodna arhitektura Čalukja, povezana med arhitekturo Badami Čalukja iz 8. stoletja in arhitekturo Hojsala, popularizirano v 13. stoletju.<ref name="golden">An important period in the development of Indian art (Kamath 2001, p115)</ref><ref name="golden1">{{navedi splet|title=History of Karnataka – Chalukyas of Kalyani |url=http://www.ourkarnataka.com/history.htm |author=Arthikaje |publisher=1998–2000 OurKarnataka.Com, Inc |access-date=2006-11-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061104095148/http://www.ourkarnataka.com/history.htm |archive-date=4 November 2006}}</ref> Umetnost zahodnih Čalukjov se včasih imenuje ''slog Gadag'' po številu okrašenih templjev, ki so jih zgradili v regiji ''doab'' reke Tungabhadra – Krišna v današnjem okrožju Gadag v Karnataki.<ref name="gadag">{{navedi splet|title=Temples of Karnataka, Kalyani Chalukyan temples|url=http://www.templenet.com/Karnataka/kalyani_chalukya.html|author=Kannikeswaran|publisher=webmaster@templenet.com,1996–2006|access-date=2006-12-16}}</ref> Njihova tempeljska gradnja je dosegla svojo zrelost in vrhunec v 12. stoletju, z več kot sto templji, zgrajenimi po vsej [[Dekanska planota|Dekanu]], več kot polovica jih je v današnji Karnataki. Poleg templjev so dobro znani tudi po okrašenih stopničastih vodnjakih (''[[Puškarni]]''), ki so služili kot obredna kopališča, od katerih so številni dobro ohranjeni v Lakundiju. Njihove stopničaste zasnove vodnjakov so pozneje vključili Hojsala in imperij Vidžajanagara v naslednjih stoletjih. Na severu so muslimanski vdori od 11. stoletja naprej zmanjšali gradnjo templjev in izgubili številne obstoječe. Na jugu je bil tudi hindujsko-muslimanski konflikt, ki je prizadel templje, vendar je bila regija sorazmerno manj prizadeta kot sever. V poznem 14. stoletju je prišel na oblast hindujski imperij Vidžajanagara in nadzoroval večji del južne Indije. V tem obdobju je bila značilna zelo visoka vratarnica ''[[gopura]]'' (pravzaprav pozen razvoj, iz 12. stoletja ali kasneje) običajno dodana starejšim velikim templjem. === Hindujski templji v jugovzhodni Aziji === {{multiple image | direction = horizontal | width = 200 | height = 001 | align = right | footer = Prambanan na Javi v Indoneziji (9. stoletje) in Angkor Wat v Kambodži (12. stoletje), primera arhitekture hindujskih templjev v jugovzhodni Aziji. Oba templja sta bila oblikovana po gori Meru v hindujski kozmologiji. | image1 = Prambanan Temple Yogyakarta Indonesia.jpg | image2 = Angkor (II).jpg }} Verjetno najstarejši hindujski templji v jugovzhodni Aziji izvirajo iz 2. stoletja pr. n. št. iz obdobja Funan, [[Óc Eo]] v [[Mekongova delta|delti Mekonga]]. Verjetno so bili posvečeni bogu sonca, Šivi in Višnuju. Tempelj je bil zgrajen iz [[granit]]nih blokov in [[opeka|opeke]], eden z majhnim stopničastim ribnikom.<ref>{{Cite journal|last1=Sen|first1=Võ Văn|last2=Thắng|first2=Đặng Văn|date=2017-10-06|title=Recognition of Oc Eo Culture Relic in Thoai Son District an Giang Province, Vienam|url=http://asrjetsjournal.org/index.php/American_Scientific_Journal/article/view/3393|journal=American Scientific Research Journal for Engineering, Technology, and Sciences (ASRJETS)|language=en|volume=36|issue=1|pages=271–293|issn=2313-4402}}</ref> Najzgodnejša dokazna sled [[sanskrt]]skih kamnitih napisov, najdenih na otokih in celinski jugovzhodni Aziji, je napis Võ Cạnh iz [[ kraljestvo Champa|Champa]] iz 2. ali 3. stoletja našega štetja v [[Vietnam]]u ali v [[Kambodža|Kambodži]] med 4. in 5. stoletjem našega štetja.<ref name="Ooi2004p587">{{navedi knjigo|author=Keat Gin Ooi|title=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor|url=https://books.google.com/books?id=QKgraWbb7yoC&pg=PA587|year=2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-770-2|pages=587–588}}</ref>{{refn|group=note|Richard Salomon dates the earliest Cambodian Sanskrit inscriptions to the 5th century.<ref name="Salomon1998p155">{{navedi knjigo|author=Richard Salomon|title=Indian Epigraphy: A Guide to the Study of Inscriptions in Sanskrit, Prakrit, and the other Indo-Aryan Languages|url=https://books.google.com/books?id=XYrG07qQDxkC |year=1998|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-535666-3|pages=155–157}}</ref>}} Pred 14. stoletjem so bile lokalne različice hindujskih templjev zgrajene v [[Mjanmar]]u, [[Malezija|Maleziji]], [[Indonezija|Indoneziji]], na [[Tajska|Tajskem]], v Kambodži, [[Laos]]u in Vietnamu. Ti so razvili več nacionalnih tradicij in pogosto mešali hinduizem in [[budizem]]. [[Teravadski budizem]] je prevladal v mnogih delih jugovzhodne Azije, razen v Maleziji in Indoneziji, kjer ju je izpodrinil islam.<ref>Michell (1988), 18-19, 54, 159-182</ref><ref name="Bakker1990p160">{{navedi knjigo|author=Richard Salomon| editor= Hans Bakker|title=The History of Sacred Places in India As Reflected in Traditional Literature: Papers on Pilgrimage in South Asia|chapter-url= https://books.google.com/books?id=McwUAAAAIAAJ| chapter= Indian Tirthas in Southeast Asia| year= 1990|publisher= BRILL Academic|isbn= 978-90-04-09318-8|pages=160–176}}, Quote: "In the Indianized regions of ancient southeast Asia, comprising the modern nations of Burma, Thailand, Malaysia, Cambodia, Laos, Vietnam and Indonesia (...)"</ref> Hindujski templji v jugovzhodni Aziji so razvili svoje lastne različice, ki so večinoma temeljile na indijskih arhitekturnih modelih, tako v severnoindijskem kot v južnoindijskem slogu. Vendar pa so arhitekturni slogi templjev v jugovzhodni Aziji različni in v Indiji ni znanega enega samega templja, ki bi lahko bil vir templjev v jugovzhodni Aziji. Po Michellu je tako, kot da bi se jugovzhodni azijski arhitekti učili iz »teoretičnih predpisov o gradnji templjev« iz indijskih besedil, vendar jih nikoli niso videli. Elemente so na novo sestavljali z lastnimi kreativnimi interpretacijami. Hindujski templji, najdeni v jugovzhodni Aziji, so bolj konzervativni in veliko močneje povezujejo kozmološke elemente indijske misli, povezane z goro [[Meru]], kot hindujski templji, najdeni na podcelini. Poleg tega je za razliko od indijskih templjev sveta arhitektura v jugovzhodni Aziji povezovala vladarja (''devaradža'') z božanskim, pri čemer je tempelj služil kot spomenik kralju in kot hiša bogov. Pomembna primera arhitekture hindujskih templjev v jugovzhodni Aziji sta šivaistični tempelj [[Prambanan]] Trimurti na [[Java|Javi]] v Indoneziji (9. stoletje)<ref>{{navedi splet|url=http://borobudurpark.com/en/temple/prambanan-2/|title=Prambanan - Taman Wisata Candi|website=borobudurpark.com|language=en-GB|access-date=2017-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929175956/https://borobudurpark.com/en/temple/prambanan-2//|archive-date=2020-09-29|url-status=dead}}</ref> in višnuitski [[Angkor Wat]] v Kambodži (12. stoletje).<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/668|title=Angkor|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=2017-12-15}}</ref> == Oblikovanje == [[File:17th century Odisha palm leaf manuscript Hindu temple architecture 2.jpg|thumb|left|upright=0.5|Stran rokopisa iz palmovih listov iz 17. stoletja o stavbi templja, Odiša.]] Hindujski tempelj je struktura, ki temelji na [[simetrija|simetriji]], s številnimi različicami na kvadratni mreži ''pada'', ki prikazuje popolne geometrijske oblike, kot so [[krog]]i in [[kvadrat]]i. Susan Lewandowski trdi, da je osnovno načelo v hindujskem templju zgrajeno okoli prepričanja, da so vse stvari eno, vse je povezano. Tempelj, pravi Lewandowski, »znova in znova posnema hindujska verovanja v delih, ki zrcalijo in so hkrati univerzalna celota« kot »organizem ponavljajočih se celic«.<ref name=susanlchap4>Susan Lewandowski, The Hindu Temple in South India, in Buildings and Society: Essays on the Social Development of the Built Environment, Anthony D. King (Editor), {{ISBN|978-0710202345}}, Routledge, Chapter 4</ref>{{rp|68, 71}} Romar je dobrodošel. skozi matematično strukturirane prostore, mrežo umetnosti, stebre z rezbarijami in kipi, ki prikazujejo in slavijo štiri pomembna in nujna načela človeškega življenja – prizadevanje za ''arto'' (blaginja, bogastvo), iskanje ''kama'' (želja), iskanje ''darma'' (vrline, etično življenje) in prizadevanje za ''mokšo'' (sprostitev, samospoznanje).<ref>Alain Daniélou (2001), The Hindu Temple: Deification of Eroticism, Translated from French to English by Ken Hurry, {{ISBN|0-89281-854-9}}, pp 101-127</ref><ref>Samuel Parker (2010), Ritual as a Mode of Production: Ethnoarchaeology and Creative Practice in Hindu Temple Arts, South Asian Studies, 26(1), pp 31-57; Michael Rabe, Secret Yantras and Erotic Display for Hindu Temples, (Editor: David White), {{ISBN|978-8120817784}}, Princeton University Readings in Religion (Motilal Banarsidass Publishers), Chapter 25, pp 435-446</ref> V središču templja, običajno pod in včasih nad ali poleg božanstva, je zgolj votel prostor brez okrasja, ki simbolično predstavlja ''Purušo'', vrhovni princip, sveto univerzalno, eno brez oblike, ki je prisotno povsod, povezuje vse, in je bistvo vseh. Hindujski tempelj naj bi spodbujal refleksijo, olajšal čiščenje uma in sprožil proces notranjega spoznanja v bhakti. Poseben proces je prepuščen šoli verovanja bhakte. Primarno božanstvo različnih hindujskih templjev se razlikuje, da odraža ta duhovni spekter. === Lokacija === Primerno mesto za ''Mandir'', nakazujejo starodavna sanskrtska besedila, je blizu vode in vrtov, kjer cvetijo [[lotos]]i in rože, kjer se sliši labode, race in druge ptice, kjer živali počivajo brez strahu pred poškodbami ali škodo. Ta harmonična mesta so bila v teh besedilih priporočena z razlago, da so takšna mesta, kjer se igrajo bogovi, in zato najboljše mesto za hindujske templje. Medtem ko so glavni hindujski mandirji priporočljivi ob ''sangamih'' (sotočjih rek), rečnih bregovih, jezerih in morski obali, ''Brhat Samhita'' in ''Purane'' predlagajo, da se templje lahko zgradi tudi tam, kjer ni naravnega vira vode. Tudi tukaj priporočajo, da se zgradi ribnik po možnosti pred ali levo od templja z vodnimi vrtovi. Če voda ni prisotna ne naravno ne načrtno, je voda simbolično prisotna ob posvetitvi templja ali božanstva. ''Visnudharmotara'' v III. delu 93. poglavja<ref>Stella Kramrisch, The Hindu Temple, Vol 1, Motilal Banarsidass, {{ISBN|978-81-208-0222-3}}, page 5-6</ref> lahko gradi tudi templje v jamah in izklesanih kamnih, na vrhovih hribov z mirnimi razgledi, gorskih pobočjih s pogledom na čudovite doline, v gozdovih in puščavnikih, poleg vrtov ali na vrhu mestne ulice. V praksi je večina templjev zgrajena kot del vasi ali mesta. Nekatera mesta, kot so prestolnice kraljestev in tista, ki veljajo za posebej ugodna v smislu svete geografije, so imela številne templje. Številne starodavne prestolnice so izginile in preživeli templji so zdaj v podeželski pokrajini; pogosto so to najbolje ohranjeni primeri starejših stilov. Aihole, Badami, Pattadakal in Gangaikonda Čolapuram so primeri.<ref name="Michell 1988, 50">Michell (1988), 50</ref> === Tloris === [[File:64 grid Manduka design Hindu Temple Floor Plan Vastu Purusa Mandala Ancient Architecture.svg|thumb|250px|Mreža 8×8; tloris hindujskega templja Manduka, v skladu z ''Vastupurusamandala''. Mreža 64 je najbolj sveta in pogosta predloga hindujskega templja. Svetlo žafranovo središče, kjer se zgoraj sekajo diagonale, predstavlja ''Purušo'' hindujske filozofije.]] Zasnova, zlasti tloris, dela hindujskega templja okoli svetišča sledi geometrijski zasnovi, imenovani ''vastu-puruša-mandala''. Ime je sestavljena sanskrtska beseda s tremi najpomembnejšimi komponentami načrta. ''Mandala'' pomeni krog, ''Puruša'' je univerzalna esenca v jedru hindujske tradicije, medtem ko''Vastu'' pomeni bivališče.<ref name=sl6869>Susan Lewandowski, The Hindu Temple in South India, in Buildings and Society: Essays on the Social Development of the Built Environment, Anthony D. King (Editor), {{ISBN|978-0710202345}}, Routledge, pp 68-69</ref> ''Vastupurushamandala'' je ''[[jantra]]''.<ref>Stella Kramrisch (1976), The Hindu Temple Volume 1 & 2, {{ISBN|81-208-0223-3}}</ref> Zasnova prikazuje hindujski tempelj v simetrični, samoponavljajoči se strukturi, ki izhaja iz osrednjih prepričanj, mitov, kardinalnosti in matematičnih načel. Štiri kardinalne smeri pomagajo ustvariti os hindujskega templja, okoli katere se oblikuje popoln kvadrat v razpoložljivem prostoru. Krog mandale obkroža kvadrat. Kvadrat velja za božanskega zaradi svoje popolnosti in kot simbolni produkt znanja in človeške misli, medtem ko krog velja za zemeljskega, človeškega in opazovanega v vsakdanjem življenju (luna, sonce, obzorje, vodna kapljica, mavrica). Vsak podpira drugega. Kvadrat je razdeljen na popolne kvadratne mreže. V velikih templjih je to pogosto struktura mreže 8×8 ali 64. V obrednih tempeljskih nadgradnjah je to 81 podkvadratna mreža. Kvadrati se imenujejo ''padas''.<ref>Poleg kvadratne (4) stranske postavitve Brhat Samhita opisuje tudi Vastu in načela oblikovanja mandale, ki temeljijo na postavitvah popolnega trikotnika (3), šesterokotnika (6), osmerokotnika (8) in šesterokotnika (16), v skladu z Stella Kramrisch. Zasnova mreže 49 se imenuje Sthandila in ima velik pomen v ustvarjalnih izrazih hindujskih templjev v južni Indiji, zlasti v ''Prakaras''.</ref> Kvadrat je simboličen in ima vedski izvor iz ognjenega oltarja, Agni. Poravnava vzdolž kardinalne smeri je podobno razširitev vedskih ritualov treh ognjev. To simboliko najdemo tudi med grškimi in drugimi starimi civilizacijami, preko [[gnomon]]a. V priročnikih za hindujske templje so načrti opisani z 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, 64, 81 do 1024 kvadrati; 1 pada velja za najpreprostejši načrt, kot sedež za [[puščavnik]]a ali ''bhakto'', kjer lahko sedi in meditira, izvaja jogo ali daruje z vedskim ognjem spredaj. Druga zasnova 4 pada ima simbolično osrednje jedro v diagonalnem presečišču in je prav tako meditativna postavitev. Zasnova 9 pada ima sveto obkroženo središče in je predloga za najmanjši tempelj. Starejše hindujske tempeljske ''vastumandale'' morda uporabljajo serijo pada od 9 do 49, vendar 64 velja za najbolj sveto geometrijsko mrežo v hindujskih templjih. V različnih starodavnih sanskrtskih besedilih se imenuje tudi Manduka, Bhekapada ali Adžira. Vsaka pada je konceptualno dodeljena simboličnemu elementu, včasih v obliki božanstva ali duha ali [[apasara|apasare]]. Osrednji kvadrat(-i) od 64 je posvečen [[Brahma]]nu (ne zamenjujte ga z Brahminom) in se imenujejo ''Brahma padas''. V strukturi simetrije in koncentričnih kvadratov hindujskega templja ima vsaka koncentrična plast pomen. Najbolj zunanji sloj, ''Paisačika padas'', pomeni vidike [[Asura]] in zla; naslednja notranja koncentrična plast je ''Manuša padas'', ki pomeni človeško življenje; medtem ko ''Devika padas'' pomeni vidike Dev in dobrega. Manuša padas običajno hrani [[ambulatorij]]. Bhakte, ko hodijo v smeri urinega kazalca skozi to ambulatorij, da dokončajo ''Parikramo'' (ali ''Pradakšino''), hodijo med dobrim na notranji strani in zlim na zunanji strani. V manjših templjih Paisačika pada ni del nadgradnje templja, ampak je lahko na meji templja ali samo simbolično predstavljena. Paisačika padas, Manuša padas in Devika padas obdajajo Brahma padas, ki označuje ustvarjalno energijo in služi kot lokacija za primarni idol templja za darsano. Končno v samem središču Brahma padas je Garbhagruha (''Garbha''- Center, ''gruha''- hiša; dobesedno središče hiše) (prostor Purusa), ki označuje Univerzalni princip, prisoten v vsem in vsakomur. Vrh hindujskega templja, imenovan ''[[šikara]]'' v severni Indiji in ''[[vimana]]'' v južni Indiji, je popolnoma poravnan nad Brahma padami. {{multiple image | direction = horizontal | width = 200 | footer = Hindujski tempelj ima šikara (vimana ali zvonik), ki se simetrično dviga nad osrednjim jedrom templja. Ti zvoniki so na voljo v številnih dizajnih in oblikah, vendar imajo vsi matematično natančnost in geometrijsko simboliko. Eno od skupnih načel, ki jih najdemo v hindujskih templjih, so krogi in vrtljivi kvadrati (levo) ter koncentrična večplastna zasnova (desno), ki teče od enega do drugega, ko se dviga proti nebu.<ref>{{cite journal |last=Meister |first=Michael W. |date=March 2006 |title=Mountain Temples and Temple-Mountains: Masrur |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_2006-03_65_1/page/26 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=65 |issue=1 |pages=26–49 |doi=10.2307/25068237 |jstor=25068237}}</ref> | image1 = Circle and squares in Hindu temple Spires Vastu Purusa Mandala.svg | image2 = Hindu temple Spire design principle concentric circles squares Vastu Purusa Mandala without label.svg }} Pod osrednjim(-i) kvadratom(-i) mandale je prostor za brezoblični vseprežemajoči vse povezovalni Univerzalni duh, Puruša. Ta prostor se včasih imenuje ''garbha-grija'' (dobesedno maternična hiša) – majhen, popoln kvadrat, brez oken, zaprt prostor brez okrasja, ki predstavlja univerzalno bistvo. V ali blizu tega prostora je običajno ''murti''. To je glavna podoba božanstva in se razlikuje od vsakega templja. Pogosto mu prav ta idol daje lokalno ime, kot so Višnujev tempelj, Krišnin tempelj, Rama tempelj, Narajana tempelj, Sivina tempelj, Lakšmi tempelj, Ganeša tempelj, Durga tempelj, Hanumanov tempelj, Surja tempelj in drugi. To ''garbha-grija'' je tisto, kar bhakte iščejo za ''darsano'' (dobesedno, pogled znanja{{sfn|Stella Kramrisch|1976|p=8}} ali vizije). Nad ''vastu-puruša-mandalo'' je visoka nadgradnja, imenovana šikara v severni Indiji in vimana v južni Indiji, ki se dviguje proti nebu. Včasih se lahko v improviziranih templjih nadgradnja nadomesti s simboličnim bambusom z nekaj listi na vrhu. Kupola ali v višino podaljšana kupola je oblikovana kot piramida, stožčasta ali druga gora podobna oblika, ponovno z uporabo principa koncentričnih krogov in kvadratov (glej spodaj). Učenjaki, kot je Lewandowski, trdijo, da je ta oblika navdihnjena s kozmično goro Meru ali himalajsko goro [[Kailaš]], bivališčem bogov po starodavni mitologiji.<ref name=susanlchap4/>{{rp|69–72}} V večjih templjih so zunanje tri pada vizualno okrašene z rezbarijami, slikami ali podobami, ki naj bi navdihnile bhakto. V nekaterih templjih so lahko te podobe ali stenski reliefi zgodbe iz hindujskih epov, v drugih so lahko vedske zgodbe o dobrem in napačnem ali vrlinah in slabostih, v nekaterih so lahko idoli manjših ali regionalnih božanstev. Stebri, stene in stropi imajo običajno tudi bogato okrašene rezbarije ali podobe štirih pravičnih in nujnih življenjskih ciljev – kama, arte, darme in mokše. Ta sprehod naokoli se imenuje ''pradakšina''. Veliki templji imajo tudi dvorane s stebri, imenovane ''mandapa''. Ena na vzhodni strani služi kot čakalnica za romarje in bhakte. Mandapa je lahko ločena struktura v starejših templjih, v novejših templjih pa je ta prostor integriran v nadgradnjo templja. Mega templji imajo glavni tempelj, ki ga obdajajo manjši templji in svetišča, vendar so ti še vedno urejeni po načelih simetrije, mrež in matematične natančnosti. Pomemben princip, ki ga najdemo v postavitvi hindujskih templjev, je zrcaljenje in ponavljanje fraktalne strukture oblikovanja,<ref>Trivedi, K. (1989). Hindu temples: models of a fractal universe. The Visual Computer, 5(4), 243-258</ref> pri čemer je vsaka edinstvena, a hkrati ponavlja osrednji skupni princip, ki ga Susan Lewandowski imenuje »organizem ponavljajočih se celic«.<ref>Susan Lewandowski, The Hindu Temple in South India, in Buildings and Society: Essays on the Social Development of the Built Environment, Anthony D. King (Editor), {{ISBN|978-0710202345}}, Routledge, pp 71-73</ref> ;Izjeme od načela kvadratne mreže Pretežno število hindujskih templjev izkazuje princip mreže popolnega kvadrata. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Na primer, Teli ka Mandir v Gvaliorju, zgrajen v 8. stoletju n. št., ni kvadrat, ampak je pravokotnik, sestavljen iz naloženih kvadratov. Poleg tega tempelj raziskuje številne strukture in svetišča v razmerjih 1:1, 1:2, 1:3, 2:5, 3:5 in 4:5. Ta razmerja so natančna, kar nakazuje, da je arhitekt nameraval uporabiti ta harmonična razmerja, pravokotni vzorec pa ni bil napaka niti samovoljni približek. Druge primere nekvadratnih harmoničnih razmerij najdemo v templju Naresar v [[Madja Pradeš]]u in templju Nakti-Mata blizu [[Džaipur]]ja v [[Radžastan]]u. Michael Meister navaja, da te izjeme pomenijo, da so bili starodavni sanskrtski priročniki za gradnjo templjev smernice, hinduizem pa je svojim obrtnikom dovoljeval fleksibilnost v izražanju in estetsko neodvisnost. Hindujsko besedilo ''Sthapatja Veda'' opisuje številne načrte in sloge templjev, od katerih so v drugi izpeljani literaturi naslednji: čaturasra (kvadrat), aštasra (osmerokotnik), vrita (krog), ajatasra (pravokotnik), ajata aštasra (pravokotno-osmerokotno zlitje), ajata vrita (eliptična), hasti prišta (apsidalna), dvajasra vrita (pravokotno-krožna fuzija); v tamilski literaturi najdemo tudi prana vikara (v obliki tamilskega znaka Om). Metode kombiniranja kvadratov in krogov za izdelavo vseh teh načrtov so opisane v hindujskih besedilih.{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|pp=66-69 with Figure 5.8}} <gallery mode=packed heights="160px"> File:Plan of Srirangam Temple. Burgess,1910.jpg|Tempelj Srirangam Ranganathasvami, prerez in tloris (skica iz leta 1910) File:1910 sketches, Gondeshwar temple Sinnar, Nashik temple overview, cross section and plan.jpg|Tempelj Našik Maharaštra, prerez in tloris (skica iz leta 1910) File:1910 sketch of plan, Govinda Deva temple at Vrindavan, Uttar Pradesh.jpg|Tloris templja Vrindavan Utar Pradeš File:1910 sketch of plan, Kandariya Mahadeva Temple, Khajuraho.jpg|Tloris templja Khadžuraho Madja Pradeš File:1910 sketch of plan, Jagannath Temple, Puri Odisha.jpg|Tloris kompleksa templja Puri Odiša File:1910 sketch of plan, Rajarani Temple, Bhubaneswar Odisha.jpg|Tloris manjšega templja, Bhubnešvar Odiša File:12th century Halebid Shiva temple plan annotated.jpg|Tloris templja Halebidu Karnataka File:10th to 13th century Chidambaram Nataraja Temple plan.svg|Tloris templja Čidambaram Tamil Nadu File:1915 sketch of a Tamil Hindu temple complex architecture.jpg|Tempelj Thiruvalur Sri Veera Raghavasvami, tamilski hindujski tempeljski kompleks. File:Pillared entrance to mantapa of Gunjanarasimhaswamy temple at Tirumakudal Narasipura.JPG|Mandapa templja v južni Indiji. Veliko tempeljskih kipov je bilo prvotno poslikanih. </gallery> == Različni slogi arhitekture == [[File:Architecture of the Khajuraho temples.jpg|thumb|right|400px|Arhitektura templjev Khadžuraho]] Starodavna hindujska besedila o arhitekturi, kot so ''Brihatsamhita'' in druga, navaja Michell, razvrščajo templje v pet redov glede na njihove tipološke značilnosti: Nagara, Dravida, Vesara, elipsa in pravokotnik. Tloris, opisan za vsakega, vključuje kvadrate, osmerokotike in apside. Njihov horizontalni tloris ureja vertikalno obliko. Vsaka tempeljska arhitektura je po vrsti razvila svoj besednjak z izrazi, ki se prekrivajo, vendar ne pomenijo nujno popolnoma iste stvari v drugem slogu in se lahko nanašajo na drug del templja. Po splošni zgodovinski delitvi se zgodnje hindujske templje do 7. ali 8. stoletja pogosto imenujejo klasični ali starodavni templji, medtem ko se tisti po klasičnem obdobju do 12. ali 13. stoletja včasih imenujejo srednjeveški. Vendar pa ta delitev ne odraža velikega preloma v hindujski arhitekturi, ki se je v teh obdobjih postopoma razvijala.{{sfn|George Michell|1988|p=88-89}} Slog arhitekture hindujskih templjev ni samo rezultat [[teologija|teologije]], duhovnih idej in zgodnjih hindujskih besedil, ampak tudi rezultat inovacij, ki jih poganjata regionalna razpoložljivost surovin in lokalno podnebje. Nekateri gradbeni materiali so bili uvoženi iz oddaljenih regij, vendar je bila večina templjev zgrajena iz lahko dostopnih materialov. V nekaterih regijah, na primer v južni Karnataki, je lokalna razpoložljivost mehkega kamna privedla do arhitektov Hojsala, da so inovirali arhitekturne sloge, ki so težavni s trdimi kristalinskimi kamninami. Na drugih mestih so umetniki rezali [[granit]] ali druge kamne za gradnjo templjev in ustvarjanje skulptur. Skalne ploskve so umetnikom omogočale izklesanje jamskih templjev ali pa je skalnat teren regije spodbujal monolitno tempeljsko arhitekturo v skalo. V regijah, kjer kamni niso bili na voljo, so cveteli opečni templji. Na arhitekturo hindujskih templjev je skozi zgodovino vplival gradbeni material, ki je bil na voljo v vsaki regiji, njegova »tonska vrednost, tekstura in strukturne možnosti«, pravi Michell. === Indija === ==== Dravidska arhitektura ==== {{glavni|Dravidska arhitektura}} [[File:Varadaraja Perumal Temple Kanchipuram (31).jpg|350px|thumb|right|Gopura templja Kančipuram Varadaradža Peruma in rezervoar templja Anandasaras Puškarini]] Dravidska arhitektura ali južnoindijski tempeljski slog je arhitekturni idiom v hindujski tempeljski arhitekturi, ki se je pojavil iz južne Indije in je svojo končno obliko dosegel do leta 1500. Najbolj značilna razlika od severnoindijskega sloga je uporaba krajšega in bolj piramidastega stolpa nad ''garbha griho'' ali svetiščem, imenovanim ''[[vimana]]'', kjer ima sever višje stolpe, ki se običajno upognejo navznoter, ko se dvigajo, imenovani ''[[šikara]]''. Vendar pa je za sodobne obiskovalce večjih templjev prevladujoča značilnost visoka [[Gopura]] ali vratarnica na robu kompleksa; veliki templji imajo več, zaradi česar je ''vimana'' pritlikava; to so veliko novejši razvoj. Obstajajo številne druge posebne značilnosti, kot so ''dvarapalake'' – dvojni varuhi na glavnem vhodu in notranjem svetišču templja ter ''goštami'' – božanstva, izklesana v nišah na zunanjih stranskih stenah ''garbha grihe''. Omenjen kot eden od treh slogov gradnje templjev v starodavni knjigi ''[[Vastu šastra]]'', je večina obstoječih struktur v južnih indijskih zveznih državah Karnataka, Tamil Nadu, Kerala, Andhra Pradeš, Telangana, nekateri deli Maharaštre, Odiša in [[Šrilanka]].<ref>{{navedi knjigo|last=Fergusson|first=James|url=https://books.google.com/books?id=mmtDAQAAMAAJ&q=dravidian+architecture+in+maharashtra|title=The Rock-cut Temples of India: Illustrated by Seventy-four Photographs Taken on the Spot by Major Gill|date=1864|publisher=J. Murray|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Hardy|first=Adam|url=https://books.google.com/books?id=ofUVAQAAIAAJ&q=dravidian+architecture+in+maharashtra|title=The Temple Architecture of India|date=2007|publisher=Wiley|isbn=978-0-470-02827-8|language=en}}</ref> Različna kraljestva in imperiji, kot so Satavahane, Vakatake iz Vidarbhe, Čolasi, Čera, Kakatije, Redisi, Pandije, Palave, Gange, Kadambe, Raštrakute, Čalukje, Hojsalas in Vidžajanagara med drugi so bistveno prispevali k razvoju dravidske arhitekture. ==== Dravida in Nagara arhitektura ==== Od različnih slogov tempeljske arhitekture v Indiji sta najpogostejši arhitektura Nagara v severni Indiji in dravidska arhitektura v južni Indiji.<ref>Hardy (1995), 5; Michell (1988), 88-89</ref> Najdemo tudi druge sloge. Na primer, deževno podnebje in gradbeni materiali, ki so na voljo v Bengaliji, Kerali, na Javi in Baliju v Indoneziji, so vplivali na razvoj slogov in struktur v teh regijah.{{sfn|George Michell|1988|pp=89, 155-158}} Na drugih lokacijah, kot sta Ellora in Patadakal, imajo lahko sosednji templji značilnosti, ki izhajajo iz različnih tradicij, pa tudi značilnosti v skupnem slogu, lokalnem za to regijo in obdobje. V moderni literaturi so bili številni slogi poimenovani po kraljevih dinastijah, na ozemlju katerih so bili zgrajeni.<ref>Michell (1988), 155-182; Hardy (1995), 5-10</ref> {| class="wikitable" |- ! Lastnost ! Nagara arhitektura<ref name="Dhaky1977p7">{{navedi knjigo|author=Madhusudan A. Dhaky|title=The Indian Temple Forms in Karṇāṭa Inscriptions and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=VyW32NwcMr4C |year=1977|publisher=Abhinav Publications|isbn=978-81-7017-065-5|pages=7–13}}</ref> !Vesara arhitektura ! Dravidska arhitektura<ref>Hardy (1995), 5-8</ref><ref name="Dhaky1977p14">{{navedi knjigo|author=Madhusudan A. Dhaky|title=The Indian Temple Forms in Karṇāṭa Inscriptions and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=VyW32NwcMr4C |year=1977|publisher=Abhinav Publications|isbn=978-81-7017-065-5|pages=14–19}}</ref> ! Reference |- | width=160px | Glavni tempelj (stolp) | Šikara nad svetiščem | | Vimana, ki je lahko večnadstropno (talas), katerega vrh se imenuje šikara |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=68-70, 74-75}} |- | Mandapa zvonik (stolp) | Da | | Ne |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=68-70}} |- | Ukrivljenost zvonika | Krivočrtno s središčem nad svetiščem, tudi piramidalno z ravnim robom | | Piramidalno z ravnim robom, včasih ukrivljeno s središčem nad svetiščem{{refn|group=note|V redkih primerih, kot je tempelj Brihadišvara v Gangaikondačolapuramu, je središče zunaj templja}} | |- | Sanctum | Eno ali večnadstropno | | Običajno enojno (Vimana je lahko večnadstropna) |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=66-70}} |- | Tloris | Mandapa, svetišče in tloris stolpa so pretežno ''Čaturasra'' (kvadrat); občasno: ''Aštasra, Vrita, Ajatasra, Ajata Aštasra, Ajata Vrita, Hasti Prišta, Dvajasra Vrita'' | | isto, plus ''Prana Vikara'' |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=66-70}} |- | Gopura | Ni izrazita značilnost | | Značilnost, vendar ni bistvena; po 10. stoletju pogosto višja od vimane. Lahko jih je več, na vseh straneh kompleksa, ki služijo kot mejniki za romarje | |- | Druge lastnosti | sveti bazeni, manj mandap s stebri na templju (ločena darmašala), stene prakare redke (npr. Odiša po 14. stoletju), en sam ali več vhodov v tempelj | | sveti bazeni, številne mandape s stebri na območju templjev (uporabljajo se za obrede prehoda, ''čoultri'' (gostišče), tempeljske obrede), stene prakare so postale običajne po 14. stoletju, en ali več vhodov v tempelj |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=66-70}} |- | Glavni pod-slog | Latina, Phamsana, Sekhari, Valabhi | | Tamil (zgornja in spodnja Dravidadesa), Karnata, Andhra, Kerala |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=66-70}} |- | Geografija | severni, zahodni in osrednji del indijske podceline | | južni deli indijske podceline, jugovzhodna Azija |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=66-70}} |- | Kronologija ohranjenih kamnoseških spomenikov | Pozno kušansko obdobje, zgodnja Gupta: rudimentarna arhaika; 6.-10. stoletje: zenit | | Pozna Gupta doba: rudimentaren; 6.-10. stoletje: zenit |<ref name="Dhaky1977">{{navedi knjigo|author=Madhusudan A. Dhaky|title=The Indian Temple Forms in Karṇāṭa Inscriptions and Architecture|url=https://books.google.com/books?id=VyW32NwcMr4C |year=1977|publisher=Abhinav Publications|isbn=978-81-7017-065-5|pages=7–19}}</ref> |} ==== Regionalni slogi ==== Arhitektura templjev, vklesanih v skalo, zlasti ''rath'', je postala model za južnoindijske templje. Arhitekturne značilnosti, zlasti skulpture, so bile široko sprejete v templjih v Dekanski polotok|, Kambodži, Anamu in Javi.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/249/|title=Group of Monuments at Mahabalipuram|access-date=23 October 2012|publisher=UNESCO.org}}</ref> Potomci kiparjev svetišč so rokodelci v sodobnem Mahabalipuramu.<ref name="BruynBain2010">{{navedi knjigo|first1=Pippa de |last1=Bruyn|first2=Keith |last2=Bain|first3=David |last3=Allardice|author4=Shonar Joshi|title=Frommer's India|url=https://books.google.com/books?id=qG-9cwHOcCIC&pg=PA333|access-date=7 February 2013|date=18 February 2010|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-64580-2|pages=333–}}</ref> ===== Arhitektura Badami Čalukja ===== Arhitekturni slog Badami Čalukja izvira iz 5. stoletja v Aiholeu in je bil izpopolnjen v Patadakalu in Badamiju. {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = Čalukja arhitektura templjev v Aihole in Patadakal |image1 = Mallikarjuna temple complex at Aihole.jpg |width1 = 200 |height1 = 100 |caption1 = Tempeljski kompleks Mallikardžuna v Aiholeju je zgodovinsko mesto budističnih, hindujskih in džainističnih spomenikov starega in srednjega veka v severni Karnataki v Indiji iz obdobja od 6. do 20 stoletja našega štetja.<ref name="Ray2010p17">{{navedi knjigo|author=Himanshu Prabha Ray|title=Archaeology and Text: The Temple in South Asia|url=https://books.google.com/books?id=QgFPAQAAIAAJ|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-806096-3|pages=17–18, 27}}</ref>{{sfn|Heather Elgood|2000|p=151}}<ref>{{navedi knjigo|author=Jeffery D. Long|author-link=Jeffery D. Long|title=Historical Dictionary of Hinduism|url=https://books.google.com/books?id=ZkkFCwAAQBAJ&pg=PA29|year=2011|publisher=Scarecrow|isbn=978-0-8108-7960-7|page=29}}, Quote: "AIHOLE. Pronounced "Eye-ho-lé", village in northern Karnataka that, from the fourth to the sixth centuries CE, was a major city (...)"</ref> | image2 = Virupaksha temple at Pattadakal.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Tempelj Virupakša (ali tempelj Lokešvara) v Patadakalu, ki ga je okoli leta 740 n. št. zgradila kraljica Lokamahadevi (kraljica kralja Badami Čalukja Vikramaditja II.), ki je zdaj del svetovne dediščine. }} Med letoma 500 in 757 n. št. so Badami Čalukjas zgradili hindujske templje iz peščenjaka, razrezanega v ogromne bloke iz izdankov v verigah hribovja Kaladgi. V Aiholeju, znanem kot »zibelka indijske arhitekture«, je po vasi raztresenih več kot 150 templjev. Tempelj Lad Khan je najstarejši. Tempelj Durga je znan po svoji polkrožni apsidi, dvignjenem podstavku in galeriji, ki obkroža svetišče. V templju Hutčimali je skulptura Višnuja, ki sedi na vrhu velike kobre. Jamski tempelj Ravalphadi slavi številne oblike Šive. Drugi templji vključujejo tempeljski kompleks Konthi in tempelj Meguti Džain. Patadakal je svetovna dediščina, kjer je tempelj Virupakša; je največji tempelj, ki ima vklesane prizore iz velikih epov ''[[Ramajana|Ramajane]]'' in ''[[Mahabharata|Mahabharate]]''. Drugi templji v Patadakalu so Malikardžuna, Kašivišvanatha, Galaganatha in Papanath. ===== Arhitektura bengalskega templja ===== V Bengaliji se je razvilo več slogov tempeljske arhitekture. Pomembni so templji Čala, Ratna in Dalan.<ref name="mccutchion">McCutchion, David J., ''Late Mediaeval Temples of Bengal'', first published 1972, reprinted 2017, pp. 1–14, 19–22. The Asiatic Society, Kolkata, {{ISBN| 978-93-81574-65-2}}.</ref><ref name="Ratna-style-temples-with-an-ambulatory">{{navedi knjigo |last1=Becker-Ritterspach |first1=Raimund Otto Artur |title=Ratna style Temples with an Ambulatory: Selected temple concepts in Bengal and the Kathmandu Valley |url=https://himalbooks.com/product/ratna-style-temples-with-an-ambulatory-selected-temple-concepts-in-bengal-and-the-kathmandu-valley/ |date=2016 |publisher=Himal Books |location=Kathmandu, Nepal |isbn=9789937597296 |edition=First |access-date=8 June 2023 |archive-date=2023-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607040746/https://himalbooks.com/product/ratna-style-temples-with-an-ambulatory-selected-temple-concepts-in-bengal-and-the-kathmandu-valley/ |url-status=dead }}</ref> Čala-slog je klobuk s poševno streho, ki sledi vzorcu v večini bengalskih vasi. Slog Ratna je nastal v Bengaliji od 15. do 16. stoletja, pod kraljestvom Malabhum (imenovano tudi dinastija Mala). Ena najvidnejših značilnosti sloga Čala in Ratna je umetnina iz terakote na stenah templja. Dalanski slog so templji z ravnimi strehami in težkimi venci na S-ukrivljenih nosilcih, na ta slog pa so pozneje vplivale evropske ideje v 19. stoletju. Izrazita primera sloga Čala sta tempelj Sidhešvari Kali iz mesta Kalna in tempelj iz terakote Palpara v Palpari. Eden vidnih primerov Ratna sloga je tempelj Ramčandradži v Guptipara. Tempelj Šarabhuja Gauranga v Pančrolu je primer dalanskega sloga. <gallery caption="Slog Čala, Ratna in Dalan arhitekture templjev" widths="200px" heights="162px" perrow="4"> File:Charchala temple at Palpara in Nadia district 01.jpg|Tempelj v slogu Čala (Cčarčala) v Palpari v okrožju Nadia File:Ram Chandraji temple of Guptipara in Hooghly district 01.jpg|Tempelj Ek-ratna Ramčandradži v Guptipara, okrožje Hooghli File:Dakshineswar Kali Temple (7169302531).jpg|Tempelj Naba-ratna Dakšinešvar Kali v bližini Kalkute, severno 24 okrožje Parganas File:Sharabhuja Gauranga Dalan temple at Panchrol under Purba Medinipur district 03.jpg|Tempelj Šarabhuja Gauranga v slogu Dalan v Pančrolu, okrožje Purba Medinipur. </gallery> ===== Gadag arhitektura ===== Arhitekturni slog Gadag se imenuje tudi zahodna arhitektura Chalukya. Slog je cvetel 150 let (1050 do 1200 CE); v tem obdobju je bilo zgrajenih približno 50 templjev. Nekateri primeri so tempelj Saraswati v tempeljskem kompleksu Trikuteshwara v Gadagu, tempelj Doddabasappa v Dambalu, tempelj Kasivisvesvara v Lakkundiju in tempelj Amriteshwara v Annigeriju. ki ga označujejo okrašeni stebri z zapleteno skulpturo. Ta slog je nastal v obdobju Kalyani Chalukyas (znan tudi kot Western Chalukya) Someswara I. <gallery caption="Gadag/slog zahodne Čalukja arhitekture templjev" widths="200px" heights="162px" perrow="4"> Image:Shrine at Kasivisvesvara temple in Lakkundi .jpg|Stena svetišča in nadgradnja v templju Kasivisvesvara v Lakundiju Image:Pillars at Sarasvati Temple in Gadag.JPG|Okrašeni stebri v slogu Gadag v templju Sarasvati, tempeljski kompleks Trikutešvara v Gadagu Image:Itagi Mahadeva temple.JPG|Tempelj Mahadeva v Itagi, okrožje Kopal v Karnataki, imenovan tudi Devalaja Čakravarti,<ref name="deva">Cousens (1926), p. 101</ref><ref name="fine">Kamath (2001), pp. 117–118</ref> 1112 n. št., primer artikulacije dravida z nadgradnjo nagara. </gallery> ===== Arhitektura Kalinga ===== {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = Tri vrste Deul |image1 = Nágara sikhara felépítése.svg |width1 = 120 |caption1 = Rekha in Pidha Deula iz [[sončni tempelj Konark|sončnega templja Konark]] | image2 = Vaitala Mandira.jpg | caption2 = Khakhara Deula iz Vaital Deule | width2 = 178 }} Oblikovanje, ki je cvetelo v vzhodni indijski državi Odiša in severni Andra Pradeš, se imenuje arhitektura Kalinga. Slog je sestavljen iz treh različnih vrst templjev, in sicer Rekha Deula, Pidha Deula in Khakhara Deula. ''[[Deula]]'' v lokalnem jeziku pomeni 'tempelj'. Prva dva sta povezana s templjem Višnuja, Surja in Šive, medtem ko je tretji predvsem s templji Čamunda in Durga. Rekha deula in Khakhara deula hranita svetišče, medtem ko Pidha Deula predstavlja zunanje plesne in daritvene dvorane. Izrazita primera Rekha Deula sta [[tempelj Lingaraja]] v Bhubanešvarju in [[tempelj Džagannath, Puri|tempelj Džagannath]] v Puriju. Eden vidnih primerov Khakhara Deula je Vaital Deula. [[Sončni tempelj Konark]] je živ primer Pidha Deule. ===== Arhitektura Māru-Gurdžara ===== Arhitektura Māru-Gurjara ali slog Solaṅkī<ref>Hegewald, note 3. Mitchell (1988) uses "Solanki style", while Harle is reluctant to tie the style to a specific name.</ref> je slog severnoindijske tempeljske arhitekture, ki izvira iz [[Gudžarat]]a in [[Radžastan]]a od 11. do 13. stoletja pod dinastijo Čaulukja (ali dinastijo Solaṅkī). Čeprav je izviral kot regionalni slog v arhitekturi hindujskih templjev, je postal še posebej priljubljen v džainističnih templjih in se je, predvsem pod pokroviteljstvom džainistov, kasneje razširil po Indiji in v skupnosti diaspore po vsem svetu. Na zunanjosti se slog razlikuje od drugih slogov severnoindijskih templjev tistega obdobja po tem, »da so bile zunanje stene templjev strukturirane z vse večjim številom izboklin in vdolbin, ki so v nišah sprejele ostro izrezljane kipe. Ti so običajno nameščeni v registrih v nadstropjih, nad spodnjimi pasovi letvic. Slednji prikazujejo neprekinjene linije jezdecev, slonov in ''kīrtimukhas''. Komaj kateri segment površine ostane neokrašen.« Glavni stolp šikara ima običajno veliko pomožnih kolobarjev ''urušringa'', dva manjša stranska vhoda z verandami pa sta pogosta v večjih templjih. [[File:BAPS Houston Aarti.jpg|thumb|Pobožnosti v templju Svaminarajan v Houstonu v Teksasu (2004)]] Notranjost je še bolj razkošno okrašena, z dovršenimi rezbarijami na večini površin. Zlasti džainistični templji imajo na notranji strani pogosto izrezljane majhne nizke kupole z zelo zapletenim dizajnom rozete. Druga značilnost so ločni elementi med stebri, ki se v sredini dotikajo vodoravnega trama zgoraj in so dovršeno izrezljani. Ti nimajo strukturne funkcije in so izključno dekorativni. Slog je razvil velike dvorane s stebri, mnoge odprte ob straneh, pri čemer imajo džainistični templji pogosto eno zaprto in dve dvorani s stebri v zaporedju na glavni osi, ki vodi do svetišča.<ref>Hegewald; Harle, 219–220</ref> Slog se je v hindujskih templjih v svojih prvotnih regijah do 13. stoletja večinoma umaknil iz uporabe, še posebej, ker je območje do leta 1298 pripadlo muslimanskemu [[Delhijski sultanat|Delhijskemu sultanatu]]. Toda, nenavadno za slog indijskih templjev, so ga še naprej uporabljali tamkajšnji džainisti in drugod, z opazno oživitvijo v 15. stoletju.<ref>Harle, 239–240; Hegewald</ref> Od takrat se je še naprej uporabljal v džainističnih in nekaterih hindujskih templjih, od poznega 20. stoletja pa se je razširil v templje, ki so jih zunaj Indije zgradili tako džainistična diaspora kot hindujci. Nekatere stavbe mešajo elemente Maru-Gurdžara s slogi lokalnih templjev in sodobnimi mednarodnimi. Na splošno, kjer je izdelano rezbarjenje, ki ga pogosto še vedno izvajajo obrtniki iz Gudžarata ali Radžastana, je to več okrasnih in dekorativnih del kot majhnih figur. Zlasti ta slog uporablja sekta Svaminarajan v Indiji in v tujini. Včasih je vpliv Māru-Gurdžara omejen na ločne elemente in stropne rozete iz mandape ter dajanje prednosti belemu marmorju. === Jugovzhodna Azija kot del Velike Indije === Arhitektura jugovzhodnih narodov se je zgledovala po indijski tempeljski arhitekturi, [84][85] saj so bili ti indijanizirani kot del Velike Indije. ===== Arhitektura Champa ===== [[File:Tháp Po Klaung Garai, Phan Rang, Ninh Thuận.JPG|left|280px|thumb|Profil templja Po Klong Garai iz 13. stoletja v bližini Phan Ranga vključuje vse zgradbe, značilne za tempelj Cham. Od leve proti desni je mogoče videti ''gopuro'', sedlasto ''kosagrho'' in ''mandapo'', pritrjeno na ''kalan'' stolp.]] Med 6. in 16. stoletjem je v današnjem osrednjem in južnem Vietnamu cvetelo [[kraljestvo Champa]]. Za razliko od Javancev, ki so večinoma uporabljali vulkanski [[andezit]] za svoje templje, in [[Kmeri|Kmerov]] iz Angkorja, ki so večinoma uporabljali sive [[peščenjak]]e za gradnjo svojih verskih stavb, so Chami svoje templje gradili iz rdečkastih opek. Najpomembnejša preostala mesta arhitekture templja iz opeke Cham so [[Svetišče Mỹ Sơn|Mỹ Sơn]] blizu [[Đà Nẵng]]a, Po Nagar blizu Nha Tranga in Po Klong Garai blizu Phan Ranga. Običajno je kompleks templja Cham sestavljalo več različnih vrst zgradb.<ref>Tran Ky Phuong, ''Vestiges of Champa Civilization''.</ref> So kalan, zidano svetišče, običajno v obliki stolpa z ''garbah griho'', ki se uporablja za gostovanje ''murtijev'' božanstva. Mandapa je vhodni hodnik, povezan s svetiščem. ''Kosagrha'' ali 'gasilska hiša' je tempeljska stavba, običajno s streho v obliki sedla, ki se uporablja za namestitev dragocenosti, ki pripadajo božanstvu, ali za kuhanje za božanstvo. Gopura je bila vhodni stolp, ki je vodil v obzidan tempeljski kompleks. Te vrste stavb so značilne za hindujske templje na splošno; klasifikacija ne velja le za arhitekturo Champa, ampak tudi za druge arhitekturne tradicije Velike Indije. ===== Indonezijska arhitektura ===== {{multiple image|align = right|perrow = 2|total_width=400 | header_align = center | header = Prambanan, primer indonezijske tempeljske arhitekture | image1 = Shiva Temple of Prambanan in Java Indonesia.jpg | image2 = Prambanan Cross Section Shiva.svg | image3 = Prambanan Temple Compound Map en.svg | image4 = Prambanan Plain en.svg | footer = Tempelj Prambanan (Šivagrha) v osrednji Javi, primer arhitekture indonezijskega javanskega hindujskega templja iz 9. stoletja s postavitvijo ''mandale'' in stolpom ''prasad'', okronanim s stilizirano ''ratna-vadžro''. }} Templji se v Indoneziji imenujejo ''[[candi]]'' (izgovarja se [tʃandi]), ne glede na to, ali so budistični ali hindujski. ''Candi'' se nanaša na strukturo, ki temelji na indijskem tipu enoceličnega svetišča, s piramidastim stolpom nad njim (stolp Meru na Baliju) in [[portik]]om za vhodom,<ref name="ReferenceA">Philip Rawson: The Art of Southeast Asia</ref> ki je bil večinoma zgrajen med 7. in 15. stoletjem.<ref>{{harvp|Soekmono|1995|p=1}}</ref> V hindujski balijski arhitekturi je svetišče ''candi'' mogoče najti znotraj kompleksa ''pura''. Najboljši primer arhitekture indonezijskega javanskega hindujskega templja je kompleks templja Prambanan (Šivagrha) iz 9. stoletja, ki stoji v osrednji Javi, blizu [[Yogyakarta|Yogyakarte]]. Ta največji hindujski tempelj v Indoneziji ima tri glavne ''prasadske'' stolpe, posvečene bogovom Trimurti. Šivin tempelj, največji glavni tempelj, se dviga do 47 metrov visoko. Sam izraz ''candi'' naj bi bil izpeljan iz ''Candike'', ene od manifestacij boginje Durge kot boginje smrti.<ref>{{navedi knjigo | last =Soekmono | first =Dr R.| title =Pengantar Sejarah Kebudayaan Indonesia 2 | publisher =Penerbit Kanisius | year =1973 | location =Yogyakarta, Indonesia| pages =81 | isbn = 978-979-413-290-6}}</ref> Candi arhitektura sledi tipični hindujski arhitekturni tradiciji, ki temelji na ''Vastu šastra''. Postavitev templja, zlasti v obdobju osrednje Jave, je vključevala načrte templja mandale in tudi značilne visoke stolpe hindujskih templjev. Candi je bil zasnovan tako, da posnema Meru, sveto goro, prebivališče bogov. Celoten tempelj je model hindujskega vesolja glede na hindujsko kozmologijo in plasti Loke.<ref name="SEDYAWATIp4">{{harvp|Sedyawati|2013|p=4}}</ref> Struktura in postavitev ''candi'' prepoznata hierarhijo območij, ki segajo od manj svetih do najsvetejših kraljestev. Indijska tradicija hindujsko-budistične arhitekture priznava koncept razporejanja elementov v treh delih ali treh elementih. Kasneje zasnova, načrt in postavitev templja sledijo pravilu prostorske razporeditve znotraj treh elementov; običajno označeni kot ''noga'' (osnova), ''telo'' (sredina) in ''glava'' (streha). To so ''Bhurloka'', ki jo predstavlja zunanje dvorišče in vznožje (bazni) del vsakega templja, ''Bhuvarloka'', ki jo predstavlja srednje dvorišče in telo vsakega templja, in ''Svarloka'', ki jo simbolizira streha hindujske strukture, običajno okronana z ''ratno'' (sanskrt: dragulj). ) ali vadžra. ===== Kmerska arhitektura ===== Pred 14. stoletjem je v današnji [[Kambodža|Kambodži]] cvetel [[Kmerski imperij]], njegov vpliv pa se je razširil na večino celinske jugovzhodne Azije. Njegova velika prestolnica, Angkor (kmersko: អង្គរ, 'glavno mesto', izpeljanka iz sanskrtskega ''nagara''), vsebuje nekaj najpomembnejših in najveličastnejših primerov kmerske tempeljske arhitekture. Klasični slog angkorskega templja prikazuje [[Angkor Wat]] iz 12. stoletja. Angkorski gradbeniki so kot gradbeni material za templje uporabljali predvsem peščenjak in [[laterit]]. Glavna nadgradnja tipičnega kmerskega templja je visok ''prasat'', imenovan ''prang'', v katerem je notranja komora ''garbhagriha'', kjer prebiva ''murti'' Višnuja ali Šive ali lingam. Kmerski templji so bili običajno obdani s koncentričnim nizom sten, z osrednjim svetiščem na sredini; ta ureditev je predstavljala gorske verige, ki obkrožajo goro Meru, mitsko domovanje bogov. Ograjeni prostori so prostori med temi stenami in med najbolj notranjo steno in samim templjem. Stene, ki opredeljujejo ograjene prostore kmerskih templjev, so pogosto obrobljene z galerijami, medtem ko je prehod skozi stene preko gopur, ki so na kardinalnih točkah. Glavni vhod običajno krasi dvignjen nasip s križno teraso.<ref>Glaize, ''Monuments of the Angkor Group'', p.27.</ref> == Glosar == Hindujska besedila o tempeljski arhitekturi imajo obsežno terminologijo. Večina izrazov ima več različnih imen v različnih indijskih jezikih, ki se uporabljajo v različnih regijah Indije, pa tudi sanskrtska imena, uporabljena v starodavnih besedilih. Nekaj najpogostejših izrazov je prikazanih v spodnji tabeli, večinoma v njihovih sanskrtskih/hindujskih oblikah: {| class="wikitable sortable" |- ! width=120px style="background: #ffad66;" | Izraz ! Razlaga ! Sinonimi ali podobno ! Ilustrativno hindujsko besedilo<br>omemba / pravila oblikovanja ! Sklici ! class="unsortable"| Slika |- | [[Jagati (tempelj)|Adhisthana]] | [[stilobat]], [[podstavek]], osnova, tipično z letvicami ob strani, na kateri stoji tempeljska stavba ali steber | Athavakšam, Pista, Pitha | ''Manasara'' XIV, ''Kamikagama'' 35, ''Suprabhedagama'' 31 |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}} |[[File:Khajuraho Kandariya Mahadeo Temple, architectural element adhisthana.jpg|100px]] |- | [[Amalaka]] | kronski okras na vrhu šikare, oblike indijskega sadeža amalok (''Phyllanthus emblica''), indijska kosmulja, ki je videti kot [[Zobnik (strojništvo)|zobato]] kolo. Amalaka podpira ''kalašo''. | | ''Mayamata silpasastra'' |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}}{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=283}} |[[File:8th century Galaganatha temple Amalaka, Pattadakal monuments Karnataka.jpg|100px]] |- | [[Antarala]] | liturgični notranji prostor katere koli stavbe; v templjih je vmesni prostor ([[preddverje]], predsoba) med svetiščem in prostorom, kjer se zbirajo [[romar]]ji. | Sukhanasi | ''Manasara'' XV, XXIII; ''Kamikagama'' XXXV |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}}{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=283}} |[[File:A schematic of a simple Hindu temple showing the sanctum, antarala and mandapa.jpg|100px]] |- | [[Ardhamandapa]] | polovična dvorana pri vsakem vhodu, običajno sprejemni prostor, ki se povezuje z ''mandapo'' | | ''Manasara'' XIV, ''Kamikagama'' 35, ''Suprabhedagama'' 31 |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}} |[[File:Khajuraho Kandariya Mahadeo Temple Ardhamandapa.jpg|100px]] |- | Ajatana | zborna dvorana, zemljišče znotraj templja ali samostanskega kompleksa | | ''Agni Purana'' XLIII, ''Matsya Purana'' CCLXX, ''Chandogya Upanishad'' 6.8.2 |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=59-60}} | |- | Bhadra | projekcija, ki je pogosto poravnana na eno od kardinalnih smeri; značilno za osrednji del sten; okras ali predvidena veranda za romarje; je lahko tudi projekcija nadstropja stolpa | | ''Manasara'' XXX-XXXIV |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}} | |- | [[Gana (mitologija)|Gana]] | bajeslovni škrat ali ''goblin'' običajno s štrlečim trebuhom in šaljivim izrazom | | |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=388}} |[[File:Gana, dwarfs goblins in Indian temple architecture.jpg|100px]] |- | ''[[Garbhagriha]]'' | Maternica, ''aditum'', ''sanctum sanctorum''; je loci templja in ''daršana'', duhovnega prostora, ki ga hindujci obkrožijo v smeri urinega kazalca. Tu je postavljena glavna slika ''murtija''. Običajno je prostor zelo preprost, brez motenj zaradi murtija, ki je bogat s simboliko. Velik tempelj ima lahko veliko svetišč, vsako z ''garbhagriyo''. | Garbha-griya, Garbha-geha, Sibika, Garbha, Mula-sthana | ''Brihat Samhita'' LXI |<ref name=carthage>{{navedi splet|url=http://personal.carthage.edu/jlochtefeld/picturepages/Khajuraho/architecture.html|title=Khajuraho Architecture|accessdate=2023-08-16|archive-date=2016-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160302071937/http://personal.carthage.edu/jlochtefeld/picturepages/Khajuraho/architecture.html|url-status=dead}}</ref> |{{multiple image | align = left | image1 = 7th - 8th century Shiva linga at the Sangameswara temple, Pattadakal Hindu monuments Karnataka.jpg | width1 = 45 | alt1 = | caption1 = | image2 = A schematic of a simple Hindu temple showing the sanctum, antarala and mandapa.jpg | width2 = 55 | alt2 = | caption2 = | footer = }} |- | [[Gavakša]] | eden od motivov loka; je v obliki podkve, najdemo ga z okni ali za okrasitev zvonikov, stebrov in drugih elementov | Gavaksa, kudu | |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=73-80}}{{sfn|George Michell|2000|pp=39-44}} |[[File:Architectural Slab with Gavaksha Relief with Female Face - Circa 5th Century CE - Govind Dev Mandir - Vrindaban - ACCN 51-3607 - Government Museum - Mathura 2013-02-23 5491.JPG|100px]] |- | ''[[Gopura]]'' | prehod na vhodu ali tisti, ki povezuje dva sveta prostora templja; postane zelo velik v južnoindijskih templjih, ki jih je lahko več; ima korenine v starodavnih indijskih samostanih in vedski besedi ''gomatipur'';{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|p=157}} | Gopura, Dvara attalaka | ''Agni Purana'' XLII, ''Manasara'' XI, XXXIII verses 1–601, LVIII |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=284}}{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=157-161}} |[[File:Mannargudi temple.jpg|120px]] |- | Hara | krasek za vrat, kot je ogrlica | | |{{sfn|Alice Boner|Sadāśiva Rath Śarmā|2005|p=147}} |[[File:Pillar in Ellora Caves.jpg|100px]] |- | ''[[Džali]]'' | rešetka, kamnita rešetka, mreža, prvič videna v templjih iz 6. stoletja | Jali, Indra koštha | |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=68, 190}} |[[File:Jala stone trellis windows Indian architecture.jpg|100px]] |- | [[Jagati (tempelj)|Jagati]] |kakršno koli oblikovano podnožje ali podstavek za tempelj ali kip, ki se razprostira, del ploščadi, ki tvori teraso, na kateri lahko stojite ali krožite naokoli, medtem ko berete reliefe in frize | Jagata, Pithika, Jagati-pitha, Kati, Vasudha | ''Samarangana-sutradhara'' LXVIII, ''Agni Purana'' XLII, ''Suprabhedagama'' 31.19 |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=387}}{{sfn|Stella Kramrisch|1976|p=145 with footnote 44}} |[[File:Jagati of the Chennakeshava temple Somanathapura.jpg|100px]] |- | [[Kalaša]] | vrhnji element templja, zaključek vaze, kupola ali vrč | [[Kalasam]], Stupi, Kumuda | ''Agni Purana'' CIV, ''Kamikagama'' 55 |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=388}}{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=108-109}} |[[File:Kalasa architectural element in Indian temples.jpg|100px]] |- | Kunda | tempeljski rezervoar, stopničasti vodnjak, bazen, običajno s stopnicami, javni prostor za kopanje; pogosto povezan z bližnjo reko ali gorskim potokom | Puškarani, Sara, Sagar, Tadaga, Udapana, Var, Vapi | ''Garuda Purana'' XLVI, ''Mahanirvana tantra'' XIII |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=74, 162, 192, 312, 454}} |[[File:Tiruvannamalai Temple.jpg|100px]] |- | Lata | liana, vzpenjavka, vinska trta, ena vrsta svitka; najdemo tudi na šikari | | |{{sfn|Alice Boner|Sadāśiva Rath Śarmā|2005|p=151}} | |- | ''[[Makara (mitologija)|Makara]]'' | legendarno morsko bitje z obrazom, trupom ali gobcem, podobnim ribi krokodilu, noge včasih z levjimi kremplji in repom; vahana [[Varuna]] | | ''Suprabhedagama'' 31.68-72 |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=219, 389}} |[[File:1847 drawing by Kittoe, Makara, Elephant, Buddhist Bodhgaya Mahabodhi temple complex, Bihar 05.jpg|100px]] |- | ''[[Mandapa]]'' | stebrna dvorana ali paviljon, s stebri običajno izrezljani; mandapa je običajno kvadratna, pravokotna, osmerokotna ali krožna; lahko ima stene s perforiranimi kamnitimi okni, lahko je le odprta na nekaterih ali vseh straneh. Veliki templji imajo lahko veliko med seboj povezanih mandap. Je zbirališče, prostor za počitek (''čoultri'') romarjev, del obhodnega prostora ali čakanje med molitvami ali obredi ''sanskara'' (obred prehoda). Mandapa ima lahko svoj stolp (šikara), vendar je nižji od tistega nad svetiščem. | Mandapam, Mantapa, Džagamohan | ''Manasara'' XXXII-XXXIV, ''Kamikagama'' 50, ''Brihat samhita'', ''Vishnu Purana'' 6.124-136 |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=389}}{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=284}}{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=468-489, 513}} |[[File:Mandapa architectural element of Hindu temples.jpg|100px]] |- | Mulaprasada | glavno svetišče v tempeljskem kompleksu | | |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=389}} | |- | Niša | niše na stenah templja ali v stebrih za skulpture ali stele | | |{{sfn|Alice Boner|Sadāśiva Rath Śarmā|2005|p=154}} | |- | Njasa | umetnost razvrščanja slik in frizov za ustvarjanje pripovedi ali kompozicije, v nekaterih besedilih se nanaša na relativno postavitev slik znotraj plošče za povzetek hindujske legende ali basni; tudi oblika rituala. | | ''Vastusutra Upanishad'' VI |{{sfn|Alice Boner|Sadāśiva Rath Śarmā|2005|p=154}}<ref>{{navedi knjigo|author1=Alice Boner|author2=Sadāśiva Rath Śarmā|author3=Bettina Bäumer|title=The essence of form in sacred art|url=https://books.google.com/books?id=O2eKhTXstG4C |year=1996|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-0090-8|pages=79–99}}</ref> | |- | [[Prakaram]] | zid, ki ločuje notranjo cono templja od zunanje cone; običajno koncentrično, obrambno in utrjeno, značilnost, ki je bila dodana po vojnah in plenitvah, ki so se začeli v 14. stoletju | | |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=285}}<ref name="Starza1993p20">{{navedi knjigo|author=O. M. Starza|title=The Jagannatha Temple at Puri: Its Architecture, Art, and Cult|url=https://books.google.com/books?id=v4bV3beb0n8C |year=1993|publisher=BRILL Academic|isbn=978-90-04-09673-8|pages=20–21}}</ref> |[[File:Prakara walls, Dravidian style courtyards, Indian architecture, 1915 sketch.png|100px]] |- | [[Prastara]] | [[entablatura]], vodoravna nadgradnja pasov in profilov nad [[kapitel]]i stebrov, včasih deluje kot [[parapet]] nadstropja | Čaiva, gopanam, kapotam, mančam | ''Manasara'' XVI; ''Kamikagama'' LIV |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=82, 390}}{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|pp=112, 126-130, 149-152, 280}}{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=328-336}} |[[File:1834 sketch of prastaras, entablature elements in Hindu temple architecture.jpg|100px]] |- | ''[[Rata (arhitektura)|Ratha]]'' | [[faseta]] ali navpična zamaknjena projekcija na načrtu svetišča in šikare zgoraj ali druge strukture. Običajno se prenaša od dna templja do nadgradnje. Rata, kar pomeni voz, je tudi tempeljski voz, ki se uporablja za obdelavo ''murtijev'' na festivalih, 'tempelj rata' pa je zasnovan tako, da spominja na voz, s kolesi ob straneh in pogosto s konji. Najbolj znan primer je [[Sončni tempelj Konark]]. | | |<ref>Harle, 153, 252</ref> | |- | Sala | Okrogel paviljon s sodčasto ali vagonsko streho; zakoreninjen v tradiciji slamnathi streh hleva, nato drugi materiali gradnje; kateri koli dvorec ali griha; stavba za romarske storitve z mandapami ali verando s stebri ali oboje znotraj kompleksa templja, hindujska besedila opisujejo večnadstropno Salo; na jugu so Sala strukture, ki se uporabljajo kot okrasni motiv ali dejanska streha, kot na vrhu gopur; zakoreninjen v starodavnih slogih slamnatih streh. | Čala | ''Manasara'' XXXV verses 1-404 |<ref>Harle (1994), pp. 148, 158, 280, 301</ref>{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=484-489}} |[[File:Mahabalipuram - Mamallapuram stone carvings (15).jpg|100px]] |- | [[Šikara]]/[[Vimana]] | V severni Indiji stolp nad svetiščem (celoten zvonik nad ''mulaprasado''); v južni Indiji tisti zgornji del stolpa, ki je nad vimano | Shikhara, Sikha, Sikhanta, Sikhamani, [[Deul]] in East India, Garbhaka, Garbhamandira | ''Brihat Samhita'' LVI |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=390}}{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=490-491}}{{sfn|Alice Boner|Sadāśiva Rath Śarmā|2005|p=158}} |[[File:Khajuraho Kandariya Mahadeo Temple Sikhara.jpg|100px]] |- | [[Stambha]] | steber; lahko je nosilni element ali samostojen stoječi element z ''dija'' (svetilkami) in hindujskimi ikonami spodaj, okrog in/ali na vrhu; modeli se močno razlikujejo glede na regijo, v hindujskih templjih v Kerali so na vhodu; ob prazničnih priložnostih stenjke napolnijo z oljem in prižgejo. | Kambha, Dwajasthampam, Kodimaram | ''Manasara'' XV, ''Kasyapa silpa sastra'' IX |{{sfn| Vinayak Bharne| Krupali Krusche|2014|p=148-149}} |[[File:Kodimaram.jpg|100px]] |- | [[Sukanasa]] | zunanji okrašen element nad vhodom v garbhagriho ali notranje svetišče. Sedi na sprednji strani stolpa šikara (v južni Indiji vimana) kot nekakšen [[antefiks]]. Lahko se sklicuje tudi na ''antaralo'' spodaj. | sukanasa-sika | ''Agni Purana'' XLII |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=495-496}} |[[File:Pattadakal si1479.jpg|100px]] |- | ''[[Tala (arhitektura)|Tala]]'' | stopnja ali nadstropje šikare, vimane ali gopure | | |{{sfn|Adam Hardy|1995|p=390}} | |- | ''[[Torana]]'' | kateri koli motiv loka ali baldahina, okras ali arhitekturni element v templjih in stavah; prav tako se nanaša na obokan prehod | Numerous terms, e.g. Gavaksha (from 'cow eye'-shaped) | ''Garuda Purana'' XLVII, ''Manasara'' XLVI verses 1-77 |{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=148-149}} |[[File:A Torana, architectural element is Indian temples, at Bhubaneshwar Odisha.jpg|100px]] |- | ''[[Urušringa]]'' | pomožne stolpičaste šikare na strani glavne šikare; primarni stolp se imenuje ''šringa'' | | ''Brihat Samhita'' LVI, ''Agni Purana'' CIV |<ref>Harle (1994), 219</ref>{{sfn|Prasanna Kumar Acharya|2010|pp=470-471}} |[[File:Kandariya Mahadev, Khajuraho.jpg|100px]] |} ==Galerija== <gallery widths="200px" heights="200px"> File:1834 sketch of elements in Hindu temple architecture, single storey gopura.jpg|Enonadstropna [[gopura]] (dravidska arhitektura) File:1834 sketch of elements in Hindu temple architecture, two storey gopura.jpg|Dvonadstropna gopura (dravidska arhitektura) File:1834 sketch of pillar elements in Hindu temple architecture, 03.jpg|Elementi stebra (si delita Nagara in Dravidian) File:1834 sketch of athisthana, base elements in Hindu temple architecture.jpg|''Athisthana'' arhitekturni elementi hindujskega templja File:1834 sketch of prastaras, entablature elements in Hindu temple architecture.jpg|''[[Prastara]]'' - entablaturni elementi File:1834 sketch of elements in Hindu temple architecture, four storey vimana.jpg|''[[Vimana]]'' z elementi ''[[mandapa]]'' (dravidska arhitektura) </gallery> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://ccat.sas.upenn.edu/george/ Sabha, Vedic altar, Indian temples and Buddhist Mandala: Drawings], Patrick George, University of Pennsylvania * [http://www.ece.lsu.edu/kak/Time2.pdf Space and Cosmology in the Hindu Temple] * [https://web.archive.org/web/20040624010732/http://pages.slc.edu/~eraymond/ccorner/representation2.html Hindu Javanese Temples] (archived 24 June 2004) [[Kategorija:Sakralna arhitektura]] [[Kategorija:Hindujska arhitektura]] mnzkhrla8jp8ghzwrnd487a3jsnjc8j Histerektomija 0 552369 6772783 6754421 2026-10-31T13:41:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772783 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" ! colspan="2" class="infobox-above" style="background-color: lightblue" |Histerektomija |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Diagram_showing_parts_of_the_body_removed_with_a_radical_hysterectomy_CRUK_180.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Diagram_showing_parts_of_the_body_removed_with_a_radical_hysterectomy_CRUK_180.svg|brezokvirja]]<div class="infobox-caption">Shematski prikaz odstranjenih delov pri popolni histerektomiji</div> |- ! scope="row" class="infobox-label" |[[:en:Specialty_(medicine)|Medicinsko področje]] | class="infobox-data" |[[Ginekologija]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |[[:en:ICD-9-CM_Volume_3|ICD-9-CM]] | class="infobox-data" |68.9 |- ! scope="row" class="infobox-label" |[[:en:Medical_Subject_Headings|Medical Subject Headings]] | class="infobox-data" |<span class="reflink plainlinks nourlexpansion">[https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D007044 D007044]</span> |- ! scope="row" class="infobox-label" |[[:en:MedlinePlus|MedlinePlus]] | class="infobox-data" |<span class="reflink plainlinks nourlexpansion">[https://medlineplus.gov/ency/article/002915.htm 002915]</span> |- class="noprint" | colspan="2" class="infobox-full-data" |<div style="text-align: right;">&#x5B;[[wikidata:Q550675|edit on Wikidata]]]</div> |} '''Histerektomija''' je kirurški poseg, ki vključuje odstranitev [[Maternica|maternice]] in materničnega vratu. Supracervikalna histerektomija se nanaša na odstranitev maternice, pri čemer je maternični vrat ohranjen. Ti postopki lahko vključujejo tudi odstranitev [[Jajčnik|jajčnikov]] (ooforektomija), [[Jajcevod|jajcevodov]] (salpingektomija) in drugih okoliških struktur. Izraza "delna" ali "totalna" histerektomija sta laična izraza, ki nepravilno opisujeta dodatek ali opustitev ooforektomije med histerektomijo. Običajno jih izvaja [[Ginekologija|ginekolog.]] Odstranitev maternice povzroči, da bolnica ne more nositi otrok (prav tako odstranitev [[Jajčnik|jajčnikov]] in [[Jajcevod|jajcevodov]]) ter nosi kirurško tveganje in dolgoročne posledice. Zato se ta operacija običajno priporoča le, če druge možnosti zdravljenja niso na voljo ali so neuspešne. Gre za drugi najpogosteje izvajan ginekološki kirurški poseg v ZDA,<ref name="ihpi.umich.edu">{{Navedi splet|url=https://ihpi.umich.edu/news/plotting-downward-trend-traditional-hysterectomy|title=Plotting the downward trend in traditional hysterectomy {{!}} Institute for Healthcare Policy & Innovation|website=ihpi.umich.edu|accessdate=2019-08-06}}</ref> takoj za [[Carski rez|carskim rezom]]. Skoraj 68 odstotkov histerektomij se izvaja zaradi stanj, kot so [[endometrioza]], neredne krvavitve in maternični fibroidi.<ref name="ihpi.umich.edu" /> Pričakuje se, da bo pogostost histerektomij za nemaligne indikacije še naprej padala, saj se razvijajo alternative zdravljenja.<ref name="Bahamondes_2008">{{Navedi časopis|vauthors=Bahamondes L, Bahamondes MV, Monteiro I|date=July 2008|title=Levonorgestrel-releasing intrauterine system: uses and controversies|journal=Expert Review of Medical Devices|volume=5|issue=4|pages=437–445|doi=10.1586/17434440.5.4.437|pmid=18573044}}</ref> == Medicinske uporabe == [[Slika:Hysterectomy.png|sličica| Histerektomija]] Histerektomija, kot obsežen kirurški postopek, nosi svoja tveganja in koristi, ki vplivajo na hormonsko ravnovesje in splošno zdravje pacientov. Zato se običajno priporoča kot ultimativen korak, ko so že izčrpane druge možnosti, bodisi farmacevtske ali druge kirurške metode, za obvladovanje nekaterih nerešljivih in resnih stanj maternice ali reproduktivnega sistema. Obstajajo tudi drugi razlogi, ki lahko opravičujejo potrebo po histerektomiji. Ta stanja in/ali indikacije vključujejo, vendar niso omejene na:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.womenshealth.gov/a-z-topics/hysterectomy|title=Hysterectomy|date=2017-02-21|website=womenshealth.gov|language=en|accessdate=2019-08-06}}</ref> * '''[[Endometrioza]]:''' rast maternične sluznice izven maternične votline. Ta neustrezna rast tkiva lahko povzroči bolečino in krvavitev. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Parasar P, Ozcan P, Terry KL|date=March 2017|title=Endometriosis: Epidemiology, Diagnosis and Clinical Management|journal=Current Obstetrics and Gynecology Reports|volume=6|issue=1|pages=34–41|doi=10.1007/s13669-017-0187-1|pmc=5737931|pmid=29276652}}</ref> * '''Adenomioza:''' oblika endometrioze, pri kateri se maternična sluznica vrašča v in včasih skozi muskulaturo stene maternice. To lahko odebeli stene maternice in prispeva tudi k bolečinam in krvavitvam. <ref>{{Navedi splet|title=Uterine Adenomyosis|url=https://www.yalemedicine.org/conditions/uterine-adenomyosis|accessdate=2022-10-31|website=Yale Medicine|language=en}}</ref> * '''Močna menstrualna krvavitev''': neredna ali čezmerna menstrualna krvavitev, ki traja več kot en teden. Lahko moti običajno kakovost življenja in je lahko znak resnejšega stanja. * <nowiki><b id="mwNg">Maternični fibroidi</b></nowiki> : benigne tvorbe na steni maternice. Ti mišični nekancerozni tumorji lahko rastejo v posamezni obliki ali v grozdih in lahko povzročijo hude bolečine in krvavitve. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK279535/|title=Uterine fibroids: Overview|date=2017-11-16|publisher=Institute for Quality and Efficiency in Health Care (IQWiG)|language=en}}</ref> * '''[[Prolaps maternice]]:''' ko se maternica povesi navzdol zaradi oslabljenih ali raztegnjenih mišic medeničnega dna, kar lahko v hujših primerih povzroči, da maternica štrli iz nožnice. * '''Preprečevanje raka reproduktivnega sistema''': še posebej, če obstaja močna družinska anamneza raka reproduktivnega sistema (zlasti [[Rak dojke|raka dojke]] v povezavi z mutacijo BRCA1 ali BRCA2 ) ali kot del okrevanja po takšnih rakih. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Temkin SM, Bergstrom J, Samimi G, Minasian L|date=December 2017|title=Ovarian Cancer Prevention in High-risk Women|journal=Clinical Obstetrics and Gynecology|volume=60|issue=4|pages=738–757|doi=10.1097/GRF.0000000000000318|pmc=5920567|pmid=28957949}}</ref> * '''Ginekološki [[Rak (bolezen)|rak]]''': odvisno od vrste histerektomije lahko pomaga pri zdravljenju raka ali predraka endometrija, materničnega vratu ali maternice. Za zaščito pred rakom jajčnikov ali zdravljenje njega bi bila potrebna ooforektomija . * '''Potrjevanje [[Transspolnost|transspolnih]] (trans) moških''': pomoč pri [[Disforija spola|spolni disforiji]], preprečevanje prihodnjih ginekoloških težav in prehod na pridobivanje nove pravne dokumentacije o spolu. <ref>{{Navedi splet|url=https://transcare.ucsf.edu/guidelines/hysterectomy|title=Hysterectomy {{!}} Transgender Care|website=transcare.ucsf.edu|accessdate=2019-08-02}}</ref> * '''Hude motnje v razvoju:''' to zdravljenje je v najboljšem primeru kontroverzno. V Združenih državah so vrhovna sodišča na državni ravni ugotovila, da posebni primeri sterilizacije zaradi motenj v razvoju kršijo pacientove ustavne in običajne pravice. <ref name="sterilization">{{Navedi splet|url=https://purple.ndrn.org/ashley/default.htm|title=Growth Attenuation and Sterilization Procedures – "The Ashley Treatment"|last=Washington (state) Protection and Advocacy System|publisher=National Disabilities Rights Network|location=[[Washington, DC]]|accessdate=2011-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727114415/https://purple.ndrn.org/ashley/default.htm|archivedate=July 27, 2011}}</ref> * '''Po porodu''': za odstranitev hudega primera [[Predležeča posteljica|placente praevia]] (posteljice, ki se je oblikovala nad ali znotraj porodnega kanala) ali placente percreta (posteljice, ki je zrasla v in skozi steno maternice, da se pritrdi na druge organe), kot tudi zadnja možnost v primeru čezmerne porodniške krvavitve . <ref name="Postpartum">{{Navedi časopis|vauthors=Roopnarinesingh R, Fay L, McKenna P|date=May 2003|title=A 27-year review of obstetric hysterectomy|journal=Journal of Obstetrics and Gynaecology|volume=23|issue=3|pages=252–254|doi=10.1080/0144361031000098352|pmid=12850853}}</ref> * '''Kronična bolečina v medenici:''' poskusiti je treba ugotoviti etiologijo bolečine, čeprav vzrok morda ni znan. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Lamvu G|date=May 2011|title=Role of hysterectomy in the treatment of chronic pelvic pain|journal=Obstetrics and Gynecology|volume=117|issue=5|pages=1175–1178|doi=10.1097/AOG.0b013e31821646e1|pmid=21508759}}</ref> == Tveganja in škodljivi učinki == Leta 1995 so poročali o kratkotrajni umrljivosti, ki je znašala 0,38 primera na 1000, pri histerektomijah, ki so bile izvedene zaradi benignih vzrokov. Tveganje za kirurške zaplete se je povečalo v primerih prisotnosti fibroidov, mlajše starosti (kjer je bilo večje tveganje za krvavitev vaskularnega medeničnega področja) ter pri večjih maternicah. Dodatni dejavniki tveganja vključujejo disfunkcionalno krvavitev iz maternice in število prejšnjih porodov (pariteta).<ref name="McPherson_2004">{{Navedi časopis|vauthors=McPherson K, Metcalfe MA, Herbert A, Maresh M, Casbard A, Hargreaves J, Bridgman S, Clarke A|date=July 2004|title=Severe complications of hysterectomy: the VALUE study|url=https://archive.org/details/sim_bjog_2004-07_111_7/page/n69|journal=BJOG|volume=111|issue=7|pages=688–694|doi=10.1111/j.1471-0528.2004.00174.x|pmid=15198759|doi-access=free}}</ref> Stopnja smrtnosti se poveča večkrat, kadar se histerektomija izvaja pri bolnicah, ki so noseče, imajo raka ali druge zaplete.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Wingo PA, Huezo CM, Rubin GL, Ory HW, Peterson HB|date=August 1985|title=The mortality risk associated with hysterectomy|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-obstetrics-and-gynecology_1985-08-01_152_7/page/803|journal=American Journal of Obstetrics and Gynecology|volume=152|issue=7 Pt 1|pages=803–808|doi=10.1016/s0002-9378(85)80067-3|pmid=4025434}}</ref> Dolgoročni vpliv na smrtnost v vseh primerih histerektomije je sorazmerno majhen. Ženske, mlajše od 45 let, pa kažejo opazno povečano dolgoročno umrljivost, ki se pripisuje hormonskim stranskim učinkom histerektomije in profilaktične ooforektomije.<ref name="Shuster_2008">{{Navedi časopis|vauthors=Shuster LT, Gostout BS, Grossardt BR, Rocca WA|date=September 2008|title=Prophylactic oophorectomy in premenopausal women and long-term health|journal=Menopause International|volume=14|issue=3|pages=111–116|doi=10.1258/mi.2008.008016|pmc=2585770|pmid=18714076}}</ref> <ref name="AUSFive">{{Citat|last=American Urogynecologic Society|date=May 5, 2015|title=Five Things Physicians and Patients Should Question|publisher=American Urogynecologic Society|journal=Choosing Wisely: an initiative of the ABIM Foundation|url=http://www.choosingwisely.org/societies/american-urogynecologic-society/|access-date=June 1, 2015}}, which cites: * {{Navedi časopis|vauthors=Blank SV|date=February 2011|title=Prophylactic and risk-reducing bilateral salpingo-oophorectomy: recommendations based on risk of ovarian cancer|journal=Obstetrics and Gynecology|volume=117|issue=2 Pt 1|pages=404|doi=10.1097/AOG.0b013e3182083189|pmid=21252760}}</ref> Ta učinek ni omejen na ženske pred menopavzo; tudi pri ženskah, ki so že vstopile v menopavzo, se je pokazalo, da se zmanjša dolgoročna sposobnost preživetja po ooforektomiji.<ref name="Shoupe_2007">{{Navedi časopis|vauthors=Shoupe D, Parker WH, Broder MS, Liu Z, Farquhar C, Berek JS|year=2007|title=Elective oophorectomy for benign gynecological disorders|journal=Menopause|volume=14|issue=3 Pt 2|pages=580–585|doi=10.1097/gme.0b013e31803c56a4|pmid=17476148}}</ref> Približno 35 % žensk po histerektomiji opravi drugo povezano operacijo v 2 letih. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Madueke-Laveaux OS, Elsharoud A, Al-Hendy A|date=November 2021|title=What We Know about the Long-Term Risks of Hysterectomy for Benign Indication-A Systematic Review|journal=Journal of Clinical Medicine|volume=10|issue=22|page=5335|doi=10.3390/jcm10225335|pmc=8622061|pmid=34830617|doi-access=free}}</ref> Poškodba sečnice ni nenavadna in se pojavi pri 0,2 na 1000 primerov vaginalne histerektomije ter pri 1,3 na 1000 primerov abdominalne histerektomije.<ref name="Burks2014">{{Navedi časopis|vauthors=Burks FN, Santucci RA|date=June 2014|title=Management of iatrogenic ureteral injury|journal=Therapeutic Advances in Urology|volume=6|issue=3|pages=115–124|doi=10.1177/1756287214526767|pmc=4003841|pmid=24883109}}</ref> Običajno pride do poškodbe v distalnem delu sečnice blizu infundibulopelvičnega ligamenta ali ko sečevod prečka pod maternično arterijo, pogosto zaradi nepravilnega vpenjanja in uporabe ligature za nadzor krvavitve.<ref>{{EMedicine|article|440933|Ureteral Trauma}}</ref> === Obnovitev === Bivanje v bolnišnici po operaciji v trebušni votlini običajno traja od 3 do 5 dni ali več, medtem ko je za vaginalne ali laparoskopsko asistirane vaginalne posege priporočljivo bivanje od 1 do 2 dni, vendar lahko traja tudi dlje.<ref name="what to expect">{{Navedi splet|url=https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/abdominal-hysterectomy/about/pac-20384559|title=Abdominal hysterectomy|website=Mayo Clinic}}</ref> Po operaciji Ameriški zbor za porodništvo in ginekologijo (American College of Obstetricians and Gynecologists) priporoča, da v prvih 6 tednih ne vstavljate ničesar v nožnico, vključno z uporabo tamponov ali izvajanjem spolnih odnosov.<ref>{{Navedi splet|title=Hysterectomy|url=https://www.acog.org/en/womens-health/faqs/hysterectomy|accessdate=2021-12-28|website=www.acog.org|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Nenamerna ooforektomija in prezgodnja odpoved jajčnikov === Pri večini histerektomij, namenjenih ohranitvi jajčnikov, se izvaja odstranitev enega ali obeh jajčnikov.<ref name="Laughlin_2000">{{Navedi časopis|vauthors=Laughlin GA, Barrett-Connor E, Kritz-Silverstein D, von Mühlen D|date=February 2000|title=Hysterectomy, oophorectomy, and endogenous sex hormone levels in older women: the Rancho Bernardo Study|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=85|issue=2|pages=645–651|doi=10.1210/jcem.85.2.6405|pmid=10690870|doi-access=free}}</ref> Po histerektomiji z ohranitvijo jajčnikov je povprečna starost začetka menopavze 3,7 leta prej kot splošno povprečje.<ref name="Farquhar_2005">{{Navedi časopis|vauthors=Farquhar CM, Sadler L, Harvey SA, Stewart AW|date=July 2005|title=The association of hysterectomy and menopause: a prospective cohort study|url=https://archive.org/details/sim_bjog_2005-07_112_7/page/956|journal=BJOG|volume=112|issue=7|pages=956–962|doi=10.1111/j.1471-0528.2005.00696.x|pmid=15957999|doi-access=free}}</ref> Ta razlika se pripisuje verjetnim motnjam v oskrbi jajčnikov s krvjo po histerektomiji ali pa je lahko posledica pomanjkanja endokrine povratne informacije maternice. Funkcija preostalih jajčnikov je pri približno 40% ljudi bistveno prizadeta, pri čemer nekateri potrebujejo hormonsko nadomestno zdravljenje. Zanimivo je, da je bil podoben, čeprav le nekoliko manj izrazit, učinek opažen tudi pri ablaciji endometrija, ki se včasih uporablja kot alternativa histerektomiji.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Bofill Rodriguez M, Lethaby A, Grigore M, Brown J, Hickey M, Farquhar C|date=January 2019|title=Endometrial resection and ablation techniques for heavy menstrual bleeding|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=1|issue=1|pages=CD001501|doi=10.1002/14651858.CD001501.pub5|pmc=7057272|pmid=30667064}}</ref> Pri velikem številu žensk se po histerektomiji razvijejo benigne ciste na jajčnikih. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Petri Nahás EA, Pontes A, Nahas-Neto J, Borges VT, Dias R, Traiman P|date=February 2005|title=Effect of total abdominal hysterectomy on ovarian blood supply in women of reproductive age|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-ultrasound-in-medicine_2005-02_24_2/page/169|journal=Journal of Ultrasound in Medicine|volume=24|issue=2|pages=169–174|doi=10.7863/jum.2005.24.2.169|pmid=15661947}}</ref> === Učinki na spolno življenje in bolečine v medenici === Po histerektomiji zaradi benignih indikacij večina bolnic poroča o izboljšanju spolnega življenja in zmanjšanju bolečin v medenici. Manjši odstotek bolnic pa opaža poslabšanje spolnega življenja in druge težave. Slika se znatno razlikuje pri histerektomijah, ki se izvajajo zaradi malignih razlogov, kjer je postopek pogosto bolj radikalen in ima znatne stranske učinke.<ref name="Maas_2003">{{Navedi časopis|vauthors=Maas CP, Weijenborg PT, ter Kuile MM|year=2003|title=The effect of hysterectomy on sexual functioning|journal=Annual Review of Sex Research|volume=14|pages=83–113|pmid=15287159}}</ref><ref name="Komisaruk_2011">{{Navedi časopis|author-link3=Beverly Whipple|vauthors=Komisaruk BR, Frangos E, Whipple B|year=2011|title=Hysterectomy improves sexual response? Addressing a crucial omission in the literature|journal=Journal of Minimally Invasive Gynecology|volume=18|issue=3|pages=288–295|doi=10.1016/j.jmig.2011.01.012|pmc=3090744|pmid=21545957}}</ref> Pri bolnicah, ki so se odločile za histerektomijo zaradi kroničnih bolečin v medenici, pa se po posegu nekatere soočajo z nadaljnjimi bolečinami v medenici in razvije se [[disparevnija]], kar pomeni boleč spolni odnos.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Gunter J|date=September 2003|title=Chronic pelvic pain: an integrated approach to diagnosis and treatment|journal=Obstetrical & Gynecological Survey|volume=58|issue=9|pages=615–623|doi=10.1097/01.OGX.0000083225.90017.01|pmid=12972837}}</ref> === Prezgodnja menopavza in njeni učinki === Ko se jajčniki odstranijo, se raven estrogena močno zmanjša, kar vodi v izgubo zaščitnih učinkov estrogena na kardiovaskularni in skeletni sistem. To stanje pogosto imenujemo "kirurška menopavza," čeprav se bistveno razlikuje od naravnega poteka menopavze. Kirurška menopavza je značilna nenaden hormonski šok v telesu, kar povzroči hitro pojavljanje simptomov menopavze, kot so vročinski oblivi. Nasprotno pa naravna menopavza predstavlja postopno zmanjševanje ravni hormonov v obdobju več let, kjer maternica in jajčniki še vedno lahko proizvajajo hormone tudi po prenehanju menstruacije.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Dalal PK, Agarwal M|date=July 2015|title=Postmenopausal syndrome|journal=Indian Journal of Psychiatry|volume=57|issue=Suppl 2|pages=S222–S232|doi=10.4103/0019-5545.161483|pmc=4539866|pmid=26330639|doi-access=free}}</ref> Ena študija je razkrila, da je tveganje za kasnejše srčno-žilne bolezni pomembno povečano pri ženskah, ki so prestale histerektomijo pri starosti 50 let ali manj. Za ženske, ki so bile deležne tega posega po 50. letu starosti, ni bilo zaznane povezave s povečanim tveganjem. Ta povečan delež tveganja je še bolj izrazit, če so bili jajčniki odstranjeni, vendar se še vedno pojavlja, če so jajčniki ohranjeni.<ref name="Ingelson_2011">{{Navedi časopis|vauthors=Ingelsson E, Lundholm C, Johansson AL, Altman D|date=March 2011|title=Hysterectomy and risk of cardiovascular disease: a population-based cohort study|journal=European Heart Journal|volume=32|issue=6|pages=745–750|doi=10.1093/eurheartj/ehq477|pmid=21186237|doi-access=free}}</ref> Več drugih študij je potrdilo povezavo med histerektomijo, [[Osteoporoza|osteoporozo]] (zmanjšano gostoto kosti) in povečanim tveganjem za [[Kostni zlom|zlome kosti]].<ref name="Kelsey_2005">{{Navedi časopis|vauthors=Kelsey JL, Prill MM, Keegan TH, Quesenberry CP, Sidney S|date=November 2005|title=Risk factors for pelvis fracture in older persons|journal=American Journal of Epidemiology|volume=162|issue=9|pages=879–886|doi=10.1093/aje/kwi295|pmid=16221810|doi-access=free}}</ref><ref name="van der Voort_2001">{{Navedi časopis|vauthors=van der Voort DJ, Geusens PP, Dinant GJ|year=2001|title=Risk factors for osteoporosis related to their outcome: fractures|journal=Osteoporosis International|volume=12|issue=8|pages=630–638|doi=10.1007/s001980170062|pmid=11580076}}</ref> Ta povezava je bila pripisana modulacijskemu učinku estrogena na presnovo kalcija. Padec ravni estrogena v serumu po menopavzi lahko povzroči prekomerno izgubo kalcija, kar ima za posledico izgubo gostote kosti. === Nastajanje adhezij in obstrukcija črevesja === Tveganje za tvorbo pooperativnih adhezij je še posebej izrazito po histerektomiji zaradi obsega disekcije in dejstva, da je rana po histerektomiji v delu medenice, ki je najbolj odvisen od gravitacije, v katerega lahko črevesna zanka zlahka pade.<ref name="Wiseman">{{Navedi časopis|vauthors=Wiseman DM|date=July 2008|title=Disorders of adhesions or adhesion-related disorder: monolithic entities or part of something bigger--CAPPS?|journal=Seminars in Reproductive Medicine|volume=26|issue=4|pages=356–368|citeseerx=10.1.1.628.2706|doi=10.1055/s-0028-1082394|pmid=18756413}}</ref> En pregled je pokazal, da je [[Incidenca|pojavnost]] obstrukcije tankega črevesa zaradi intestinalnih adhezij 15,6 % pri nelaparoskopskih totalnih abdominalnih histerektomijah v primerjavi z 0,0 % pri laparoskopskih histerektomijah.<ref name="Barmparas_2010">{{Navedi časopis|vauthors=Barmparas G, Branco BC, Schnüriger B, Lam L, Inaba K, Demetriades D|date=October 2010|title=The incidence and risk factors of post-laparotomy adhesive small bowel obstruction|journal=Journal of Gastrointestinal Surgery|volume=14|issue=10|pages=1619–1628|doi=10.1007/s11605-010-1189-8|pmid=20352368}}</ref> === Druge redke težave === Histerektomija lahko povzroči povečano tveganje za razmeroma redek karcinom ledvičnih celic. To povečano tveganje je še posebej izrazito pri mladih ženskah, pri čemer se tveganje zmanjša po vaginalno opravljeni histerektomiji.<ref name="Altman_2010">{{Navedi časopis|vauthors=Altman D, Yin L, Johansson A, Lundholm C, Grönberg H|date=December 2010|title=Risk of renal cell carcinoma after hysterectomy|journal=Archives of Internal Medicine|volume=170|issue=22|pages=2011–2016|doi=10.1001/archinternmed.2010.425|pmid=21149759|doi-access=free}}</ref> Možni razlagi za to povečano tveganje vključujeta hormonske učinke ali poškodbo sečevoda.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Gago-Dominguez M, Castelao JE, Yuan JM, Ross RK, Yu MC|date=November 1999|title=Increased risk of renal cell carcinoma subsequent to hysterectomy|journal=Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention|volume=8|issue=11|pages=999–1003|pmid=10566555}}</ref><ref>{{Navedi časopis|vauthors=Zucchetto A, Talamini R, Dal Maso L, Negri E, Polesel J, Ramazzotti V, Montella M, Canzonieri V, Serraino D, La Vecchia C, Franceschi S|date=November 2008|title=Reproductive, menstrual, and other hormone-related factors and risk of renal cell cancer|journal=International Journal of Cancer|volume=123|issue=9|pages=2213–2216|doi=10.1002/ijc.23750|pmid=18711701|doi-access=free}}</ref> V nekaterih primerih lahko karcinom ledvičnih celic predstavlja manifestacijo nediagnosticirane dedne leiomiomatoze in sindroma raka ledvičnih celic. Odstranitev maternice brez odstranitve jajčnikov lahko v redkih primerih pripelje do situacije, kjer neodkrita oploditev povzroči [[Zunajmaternična nosečnost|zunajmaternično nosečnost]], ki se mora spustiti v maternico pred operacijo. Dva primera so bila identificirana in predstavljena v reviji Blackwell Journal of Obstetrics and Gynecology; več kot 20 drugih primerov je bilo obravnavanih v dodatni medicinski literaturi.<ref name="bjo">{{Navedi časopis|vauthors=Cocks PS|date=May 1980|title=Early ectopic pregnancy after vaginal hysterectomy. Two case reports|url=https://archive.org/details/sim_bjog_1980-05_87_5/page/363|journal=British Journal of Obstetrics and Gynaecology|volume=87|issue=5|pages=363–365|doi=10.1111/j.1471-0528.1980.tb04559.x|pmid=7387935}}</ref> Zelo redko lahko spolni odnos po histerektomiji povzroči transvaginalno evisceracijo tankega črevesa.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Quiróz-Guadarrama CD, Martínez-Ordaz JL, Rojano-Rodríguez ME, Beristain-Hernández JL, Moreno-Portillo M|date=June 2013|title=[Vaginal evisceration. Report of a case and a literature review]|journal=Ginecologia y Obstetricia de Mexico|volume=81|issue=6|pages=349–352|pmid=23837301}}</ref> Vaginalna manšeta, ki je najvišji del nožnice in je bil zašit, lahko v redkih primerih odpade, kar omogoča evisceracijo tankega črevesa v nožnico.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Jelovsek JE, Maher C, Barber MD|date=March 2007|title=Pelvic organ prolapse|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_march-24-30-2007_369_9566/page/1027|journal=Lancet|volume=369|issue=9566|pages=1027–1038|doi=10.1016/s0140-6736(07)60462-0|pmid=17382829}}</ref> == Alternative == [[Slika:Myomenukleation.jpg|sličica| miomektomija]] [[Slika:Myomenukleation1.jpg|sličica| Zašita rana maternice po miomektomiji]] Odvisno od indikacije obstajajo alternative histerektomiji: === Močna krvavitev === Intrauterine naprave z levonorgestrelom so izjemno učinkovite pri obvladovanju disfunkcionalne krvavitve iz maternice (DUB) ali menoragije, zato bi morale biti vključene pred morebitnim kirurškim posegom.<ref name="Milsom_2007">{{Navedi časopis|vauthors=Milsom I|date=June 2007|title=The levonorgestrel-releasing intrauterine system as an alternative to hysterectomy in peri-menopausal women|journal=Contraception|volume=75|issue=6 Suppl|pages=S152–S154|doi=10.1016/j.contraception.2007.01.003|pmid=17531608}}</ref> Menoragijo (močno ali nenormalno menstrualno krvavitev) je mogoče zdraviti tudi z manj invazivno metodo, imenovano ablacijo endometrija. To je ambulantni postopek, pri katerem se sluznica maternice uniči s toploto, mehansko ali z radiofrekvenčno ablacijo.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Bofill Rodriguez M, Lethaby A, Fergusson RJ|date=February 2021|title=Endometrial resection and ablation versus hysterectomy for heavy menstrual bleeding|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=2|pages=CD000329|doi=10.1002/14651858.CD000329.pub4|pmc=8095059|pmid=33619722}}</ref> Ablacija endometrija močno zmanjša ali odpravi mesečno krvavitev pri devetdesetih odstotkih bolnic z disfunkcionalno krvavitvijo iz maternice (DUB). Vendar ni učinkovita pri bolnicah z zelo debelo maternično sluznico ali materničnimi miomi.<ref>{{Navedi novice|date=July 27, 2007|url=https://www.cnn.com/2007/HEALTH/07/27/healthmag.surgery/|title=5 operations you don't want to get – and what to do instead|publisher=CNN}}</ref> Maternične fibroide je mogoče odstraniti in maternico rekonstruirati s postopkom, imenovanim " miomektomija ". Miomektomijo lahko izvedemo z odprtim rezom, laparoskopsko ali skozi vagino (histeroskopija). <ref>{{Navedi knjigo|year=2002|url=http://www.gynsecondopinion.com#why|title=A Gynecologist's Second Opinion: The Questions & Answers You Need to Take Charge of Your Health|publisher=Plume|edition=revised|pages=89–92, 105–150|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070609163544/http://www.gynsecondopinion.com/#why|archivedate=2007-06-09}}</ref> === Prolaps maternice === Prolaps je mogoče kirurško popraviti tudi brez odstranitve maternice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wdxcyber.com/nurine08.htm|title=Having Prolapse, Cystocele and Rectocele Fixed Without Hysterectomy|website=Women's Health|publisher=wdxcyber.com|accessdate=2023-11-29|archive-date=2023-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20231130213627/https://www.wdxcyber.com/nurine08.htm|url-status=dead}}</ref> Obstaja več strategij, ki se lahko uporabijo za krepitev mišic medeničnega dna in preprečevanje poslabšanja prolapsa. Te vključujejo, a se ne omejujejo na uporabo "Keglovih vaj", vaginalnih pesarjev, lajšanje zaprtja, uravnavanje telesne teže in previdnost pri dvigovanju težkih predmetov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.womenshealth.gov/a-z-topics/hysterectomy|title=Hysterectomy|date=2017-02-21|website=womenshealth.gov|language=en|accessdate=2019-08-01}}</ref> == Vrste == [[Slika:Scheme_hysterectomy-en.svg|sličica| Shematski prikaz vrst histerektomije]] Histerektomija doslovno pomeni le odstranitev maternice. Kljub temu pa se v praksi zelo pogosto odstranjujejo tudi drugi organi, kot so jajčniki, jajcevodi in maternični vrat, kot del tega kirurškega posega.<ref>{{Navedi splet|date=2011-02-02|title=Complete Hysterectomy|url=https://www.cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/complete-hysterectomy|accessdate=2022-10-31|website=www.cancer.gov|language=en}}</ref> * '''Radikalna histerektomija''' : Popolna odstranitev maternice, materničnega vratu, zgornjega dela nožnice in parametrijev je indicirana pri raku. V takih situacijah se običajno izvede tudi odstranitev bezgavk, jajčnikov in jajcevodov. Ta postopek se včasih imenuje tudi Wertheimova histerektomija.. <ref>[https://www.encyclopedia.com/caregiving/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/wertheims-hysterectomy encyclopedia.com > Wertheim's hysterectomy] Citing: "Wertheim's hysterectomy". ''A Dictionary of Nursing''. 2008. Encyclopedia.com. (October 13, 2010).</ref> * '''Popolna histerektomija''' : popolna odstranitev maternice in materničnega vratu z ali brez ooforektomije . * '''Subtotalna histerektomija''' : odstranitev maternice, maternični vrat ostane in situ. Subtotalna (supracervikalna) histerektomija je bila sprva predlagana z namenom izboljšanja spolnega delovanja po histerektomiji. Predpostavljalo se je, da odstranitev materničnega vratu povzroča prekomerne nevrološke in anatomske motnje, kar vodi do skrajšanja nožnice, prolapsa nožničnega oboka in granulacije nožnične manšete.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Greer WJ, Richter HE, Wheeler TL, Varner RE, Szychowski JM, Kuppermann M, Learman LA|date=January 2010|title=mẹo dân gian trị sa tử cung|url=https://benhsatucung.com/meo-dan-gian-tri-sa-tu-cung/|journal=Female Pelvic Medicine & Reconstructive Surgery|volume=16|issue=1|pages=49–57|doi=10.1097/SPV.0b013e3181cec343|pmc=3252027|pmid=22229107|access-date=2023-11-29|archive-date=2023-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123232822/https://benhsatucung.com/meo-dan-gian-tri-sa-tu-cung/|url-status=dead}}</ref> Čeprav te teoretične prednosti v praksi niso bile potrjene, so se pojavile druge koristi v primerjavi s totalno histerektomijo. Glavna pomanjkljivost je, da tveganje za raka materničnega vratu ni odpravljeno, in ženske lahko še vedno doživljajo ciklične krvavitve, čeprav bistveno manjše kot pred operacijo. Te zadeve so bile obravnavane v sistematičnem pregledu totalne in supracervikalne histerektomije pri benignih ginekoloških stanjih, ki je poročal o naslednjih ugotovitvah:<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Lethaby A, Mukhopadhyay A, Naik R|date=April 2012|title=Total versus subtotal hysterectomy for benign gynaecological conditions|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=4|issue=4|pages=CD004993|doi=10.1002/14651858.CD004993.pub3|pmid=22513925}}</ref> * Ni bilo razlik v stopnjah inkontinence, zaprtja, meritvah spolne funkcije ali ublažitvi simptomov pred operacijo. * Dolžina operacije in količina izgubljene krvi med operacijo sta se znatno zmanjšali med supracervikalno histerektomijo v primerjavi s celotno histerektomijo, vendar ni bilo razlike v pooperativnih stopnjah transfuzije. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Müller A, Thiel FC, Renner SP, Winkler M, Häberle L, Beckmann MW|date=May 2010|title=Hysterectomy-a comparison of approaches|journal=Deutsches Arzteblatt International|volume=107|issue=20|pages=353–359|doi=10.3238/arztebl.2010.0353|pmc=2883234|pmid=20539807}}</ref> * Vročinska obolevnost je bila manj verjetna in trajajoča ciklična vaginalna krvavitev eno leto po operaciji je bila verjetnejša po supracervikalni histerektomiji. * Ni bilo razlike v stopnjah drugih zapletov, okrevanju po operaciji ali stopnjah ponovnega sprejema. === Vaginalna histerektomija === Vaginalna histerektomija, ki se izvaja izključno skozi vaginalni kanal, ima očitne prednosti pred abdominalno operacijo, vključno z manj zapleti, krajšim bivanjem v bolnišnici in hitrejšim celjenjem.<ref name=":0">{{Navedi časopis|vauthors=Johnson N, Barlow D, Lethaby A, Tavender E, Curr L, Garry R|date=June 2005|title=Methods of hysterectomy: systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials|journal=BMJ|volume=330|issue=7506|pages=1478|doi=10.1136/bmj.330.7506.1478|pmc=558455|pmid=15976422}}</ref><ref>{{Navedi časopis|vauthors=Pickett CM, Seeratan DD, Mol BW, Nieboer TE, Johnson N, Bonestroo T, Aarts JW|date=August 2023|title=Surgical approach to hysterectomy for benign gynaecological disease|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2023|issue=8|pages=CD003677|doi=10.1002/14651858.CD003677.pub6|pmc=10464658|pmid=37642285}}</ref> Abdominalna histerektomija, ki je najpogostejša metoda, se uporablja v primerih, kot so porod po carskem rezu, raki, pričakovani zapleti ali potreba po kirurški preiskavi. === Laparoskopsko asistirana vaginalna histerektomija === Z razvojem laparoskopskih tehnik v 70. in 80. letih 20. stoletja je »laparoskopsko asistirana vaginalna histerektomija« (LAVH) med [[Ginekologija|ginekologi]] pridobila veliko popularnost. Ta postopek je manj invaziven v primerjavi z abdominalnim posegom, kar pripomore k hitrejšemu pooperativnemu okrevanju. LAVH omogoča tudi boljše raziskovanje in nekoliko bolj zapletene operacije v primerjavi z vaginalnim posegom. Postopek se začne z laparoskopijo in se zaključi z odstranitvijo maternice (z ali brez odstranitve jajčnikov) skozi vaginalni kanal. Tako je LAVH tudi totalna histerektomija, kjer se maternični vrat odstrani skupaj z maternico.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.foundationforwomenscancer.org/types-of-gynecologic-cancers/uterine/surgery/|title=Surgery - Foundation for Women's Cancer|work=Foundation for Women's Cancer|accessdate=2018-11-07|language=en-US|archivedate=2018-11-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107224818/http://www.foundationforwomenscancer.org/types-of-gynecologic-cancers/uterine/surgery/}}</ref> Če se maternični vrat odstrani skupaj z maternico, se zgornji del nožnice zašije in imenuje vaginalna manšeta.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Cronin B, Sung VW, Matteson KA|date=April 2012|title=Vaginal cuff dehiscence: risk factors and management|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-obstetrics-and-gynecology_2012-04_206_4/page/n35|journal=American Journal of Obstetrics and Gynecology|volume=206|issue=4|pages=284–288|doi=10.1016/j.ajog.2011.08.026|pmc=3319233|pmid=21974989}}</ref> === Laparoskopsko asistirana supracervikalna histerektomija === Kasneje je bila razvita "laparoskopsko podprta supracervikalna histerektomija" (LASH) za odstranitev maternice brez odstranitve materničnega vratu. Pri tem postopku se uporablja morcelator, ki razreže maternico na majhne koščke, ki jih je mogoče nato odstraniti iz trebušne votline prek laparoskopskih vrat.<ref>{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Devassy R, Cezar C, Krentel H, Verhoeven HC, Devassy R, de Wilde MS, Torres-de la Roche LA, de Wilde RL|date=February 2019|title=Feasibility of myomatous tissue extraction in laparoscopic surgery by contained in - bag morcellation: A retrospective single arm study|journal=International Journal of Surgery|volume=62|pages=22–27|doi=10.1016/j.ijsu.2018.12.013|pmid=30639472|doi-access=free}}</ref> === Totalna laparoskopska histerektomija === Totalno laparoskopsko histerektomijo (TLH) je v zgodnjih 90-ih letih razvil Prabhat K. Ahluwalia v zvezni državi New York.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Ahluwalia PK|date=August 1996|title=Total Laparoscopic Hysterectomy|journal=The Journal of the American Association of Gynecologic Laparoscopists|volume=3|issue=4, Supplement|pages=S1–S2|doi=10.1016/S1074-3804(96)80129-0|pmid=9074073}}</ref> TLH se izvaja izključno z laparoskopskimi instrumenti v trebušni votlini. Postopek se začne na vrhu maternice, običajno z uporabo materničnega manipulatorja. Celotna maternica se nato odstrani iz njenih priključkov s pomočjo dolgih in tankih instrumentov skozi "vrata". Vse tkivo, ki ga je treba odstraniti, se nato izvleče skozi majhne trebušne zareze. === Druge tehnike === Supracervikalna (vmesna) laparoskopska histerektomija (LSH) se izvaja na podoben način kot totalna laparoskopska histerektomija, vendar se pri supracervikalni histerektomiji maternica amputira med materničnim vratom in fundusom.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Cipullo L, De Paoli S, Fasolino L, Fasolino A|date=2009|title=Laparoscopic supracervical hysterectomy compared to total hysterectomy|journal=JSLS|volume=13|issue=3|pages=370–375|pmc=3015973|pmid=19793479}}</ref> Dvojna laparoskopija je oblika laparoskopske kirurgije, pri kateri se uporabljata dva 5 mm srednja reza. Pri tem postopku se maternica loči skozi dve odprtini in nato odstrani skozi nožnico.<ref name="mw">{{Navedi časopis|vauthors=Lii SJ, Becker SF, Danilyants NE, MacKoul PJ|year=2010|title=A Novel Approach to Total Laparoscopic Hysterectomy Using Only Two 5mm Ports: Initial Clinical Experience|journal=Journal of Minimally Invasive Gynecology|volume=17|issue=6|pages=S87|doi=10.1016/j.jmig.2010.08.381|doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi časopis|vauthors=Moawad G, Robinson JK|year=2012|title=Dual Port Hysterectomy: A Novel Technique and Initial Experience|journal=Journal of Minimally Invasive Gynecology|volume=19|issue=6|pages=S86|doi=10.1016/j.jmig.2012.08.620|doi-access=free}}</ref> Robotska histerektomija je variacija laparoskopske operacije, kjer se uporabljajo posebni daljinsko vodeni instrumenti, ki omogočajo kirurgu natančnejši nadzor in tridimenzionalno povečano sliko.<ref>{{Navedi splet|url=https://medlineplus.gov/ency/article/007339.htm|title=Robotic surgery: MedlinePlus Medical Encyclopedia|website=medlineplus.gov}}</ref><gallery perrow="5"> Slika:Hysterectomy1.jpg|alt=Uterus prior to hysterectomy|Maternica pred histerektomijo Slika:Hysterectomy2.jpg|alt=Laparoscopical hysterectomy|Laparoskopska histerektomija Slika:LASH.jpg|alt=Cervical stump (white) after removal of the uterine corpus at laparoscopic supracervical hysterectomy|Krn materinskega vratu (bel) po odstranitvi trupa porodnice pri laparoskopski supracervikalni histerektomiji Slika:Total_laparoscopical_hysterectomy.jpg|alt=Transvaginal extraction of the uterus in total laparoscopical hysterectomy|Transvaginalna ekstrakcija porodnice pri totalni laparoskopski histerektomiji Slika:Hysterectomy3.jpg|alt=End of a laparoscopical hysterectomy|Konec laparoskopske histerektomije </gallery> === Primerjava tehnik === Značilnosti pacientke, kot so razlogi za potrebo po histerektomiji, velikost maternice, spuščanje maternice, prisotnost obolelih tkiv v okolici maternice, prejšnje operacije v medeničnem predelu, debelost, zgodovina nosečnosti, možnost [[Endometrioza|endometrioze]] ali potreba po ooforektomiji, bodo vplivale na kirurgov izbrani kirurški pristop pri izvajanju histerektomije. Pri ženskah z benignimi boleznimi se priporoča vaginalna histerektomija, če je to mogoče,<ref name="Thomas_2011">{{Navedi časopis|vauthors=Thomas B, Magos A|date=April 2011|title=Subtotal hysterectomy and myomectomy - vaginally|journal=Best Practice & Research. Clinical Obstetrics & Gynaecology|volume=25|issue=2|pages=133–152|doi=10.1016/j.bpobgyn.2010.11.003|pmid=21185235}}</ref> <ref name="Seth_2011">{{Navedi časopis|vauthors=Sheth SS, Paghdiwalla KP, Hajari AR|date=April 2011|title=Vaginal route: a gynaecological route for much more than hysterectomy|journal=Best Practice & Research. Clinical Obstetrics & Gynaecology|volume=25|issue=2|pages=115–132|doi=10.1016/j.bpobgyn.2010.12.005|pmid=21349773}}</ref> namesto drugih variant. Vaginalna histerektomija se je izkazala za boljšo možnost v primerjavi z laparoskopsko asistirano vaginalno histerektomijo (LAVH) in nekaterimi vrstami laparoskopskih operacij, saj povzroča manj kratkoročnih in dolgoročnih zapletov, ima ugodnejši učinek na spolno izkušnjo s krajšim časom okrevanja in nižjimi stroški.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Stovall TG, Summitt RL|date=August 1996|title=Laparoscopic hysterectomy--is there a benefit?|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1996-08-15_335_7/page/512|journal=The New England Journal of Medicine|volume=335|issue=7|pages=512–513|doi=10.1056/NEJM199608153350712|pmid=8672159}}</ref> <ref name="Daniel">{{Navedi splet|url=https://www.obgyn.net/surgical-gynecology/laparoscopic-hysterectomy-and-health-care-america|title=Laparoscopic Hysterectomy and Health Care in America – Finding the Balance Between Costs and Outcomes|accessdate=2010-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100717132206/http://www.obgyn.net/hysterectomy-alternatives/hysterectomy-alternatives.asp?page=articles%2Fdaniell_hysttrends|archivedate=2010-07-17}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Debodinance P|date=April 2001|title=[Hysterectomy for benign lesions in the north of France: epidemiology and postoperative events]|journal=Journal de Gynecologie, Obstetrique et Biologie de la Reproduction|volume=30|issue=2|pages=151–159|pmid=11319467}}</ref> Laparoskopska operacija prinaša določene prednosti, še posebej, kadar vaginalna operacija ni izvedljiva. Vendar ima tudi pomanjkljivost, saj za izvedbo operacije zahteva bistveno daljši čas.<ref name="Aarts2015">{{Navedi časopis|vauthors=Aarts JW, Nieboer TE, Johnson N, Tavender E, Garry R, Mol BW, Kluivers KB|date=August 2015|title=Cách trị sa tử cung tại nhà|url=https://thuocnampqa.vn/dieu-tri-sa-tu-cung|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015|issue=8|pages=CD003677|doi=10.1002/14651858.CD003677.pub5|pmc=6984437|pmid=26264829}}</ref><ref name=":0" /> V eni študiji iz leta 2004 v Združenem kraljestvu, ki je primerjala abdominalne (laparotomske) in laparoskopske tehnike, so ugotovili, da laparoskopska operacija zahteva daljši čas trajanja operacije in ima večjo stopnjo večjih zapletov, vendar hkrati omogoča hitrejše celjenje.<ref name="Garry_2004">{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Garry R, Fountain J, Mason S, Hawe J, Napp V, Abbott J, Clayton R, Phillips G, Whittaker M, Lilford R, Bridgman S, Brown J|date=January 2004|title=The eVALuate study: two parallel randomised trials, one comparing laparoscopic with abdominal hysterectomy, the other comparing laparoscopic with vaginal hysterectomy|journal=BMJ|volume=328|issue=7432|pages=129–0|doi=10.1136/bmj.37984.623889.F6|pmc=314503|pmid=14711749}}</ref> V drugi študiji iz leta 2014, ki se je osredotočala na bolnice, ki so prejele popolno histerektomijo zaradi raka endometrija, so ugotovili, da je laparoskopija "varna alternativa laparotomiji". Raziskovalci so zaključili, da ta postopek "prinaša izrazito izboljšane perioperativne rezultate z nižjo stopnjo ponovnih operacij in manj pooperativnih zapletov, ko se standard oskrbe premakne z odprte kirurgije na laparoskopijo v univerzitetni bolnišnici".<ref name="Boosz_2014 Jul 10">{{Navedi časopis|vauthors=Boosz A, Haeberle L, Renner SP, Thiel FC, Mehlhorn G, Beckmann MW, Mueller A|date=December 2014|title=Comparison of reoperation rates, perioperative outcomes in women with endometrial cancer when the standard of care shifts from open surgery to laparoscopy|journal=Archives of Gynecology and Obstetrics|volume=290|issue=6|pages=1215–1220|doi=10.1007/s00404-014-3347-9|pmid=25009071}}</ref> Abdominalna tehnika se pogosto uporablja v zahtevnih okoliščinah ali pri pričakovanju zapletov. V takih primerih sta stopnja zapletov in čas operacije v primerjavi z drugimi tehnikami ugodna, vendar pa se čas celjenja znatno podaljša.<ref name="Aarts2015" /> Histerektomija z abdominalno laparotomijo je povezana z veliko večjo incidenco črevesnih adhezij v primerjavi z drugimi tehnikami.<ref name="Barmparas_2010" /> Čas, potreben za dokončanje operacije v preskušanju eVAL, je naveden kot sledi: <ref name="Garry_2004"/> * abdominalno povprečje 55,2 minute, razpon 19–155 * vaginalno povprečje 46,6 minut, razpon 14–168 * laparoskopsko (vse različice) povprečje 82,5 minut, razpon 10–325 (združeni podatki iz obeh preskušanj) Morcelacija se pogosto uporablja, še posebej v laparoskopskih tehnikah in včasih pri vaginalnih tehnikah. Vendar se zdi, da je povezana s precejšnjim tveganjem za širjenje benignih ali malignih tumorjev.<ref name="Seidman_2012">{{Navedi časopis|vauthors=Seidman MA, Oduyebo T, Muto MG, Crum CP, Nucci MR, Quade BJ|year=2012|title=Peritoneal dissemination complicating morcellation of uterine mesenchymal neoplasms|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=11|pages=e50058|bibcode=2012PLoSO...750058S|doi=10.1371/journal.pone.0050058|pmc=3506532|pmid=23189178|doi-access=free}}</ref><ref name="Cuccinella_2011">{{Navedi časopis|vauthors=Cucinella G, Granese R, Calagna G, Somigliana E, Perino A|date=August 2011|title=Parasitic myomas after laparoscopic surgery: an emerging complication in the use of morcellator? Description of four cases|journal=Fertility and Sterility|volume=96|issue=2|pages=e90–e96|doi=10.1016/j.fertnstert.2011.05.095|pmid=21719004|doi-access=free}}</ref> Aprila 2014 je FDA (Uprava za hrano in zdravila ZDA) izdala obvestilo, s katerim je zdravnike opozorila na tveganje izgube moči v povezavi z morcelacijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/MedicalDevices/Safety/AlertsandNotices/ucm424443.htm|title=Safety Communications – UPDATED Laparoscopic Uterine Power Morcellation in Hysterectomy and Myomectomy: FDA Safety Communication|website=Center for Devices and Radiological Health|publisher=U.S. Food and Drug Administration|language=en|accessdate=2017-01-10|archive-date=2017-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170118090907/http://www.fda.gov/MedicalDevices/Safety/AlertsandNotices/ucm424443.htm|url-status=dead}}</ref> Robotsko podprta kirurgija se trenutno uporablja v več državah za histerektomije. Kljub temu so potrebne dodatne raziskave, da se natančno določijo koristi in tveganja v primerjavi s konvencionalno laparoskopsko operacijo.<ref name=":2">{{Navedi časopis|vauthors=Lawrie TA, Liu H, Lu D, Dowswell T, Song H, Wang L, Shi G|date=April 2019|title=Robot-assisted surgery in gynaecology|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=4|issue=4|pages=CD011422|doi=10.1002/14651858.CD011422.pub2|pmc=6464707|pmid=30985921}}</ref><ref name=":1">{{Navedi časopis|vauthors=Lawrie TA, Liu H, Lu D, Dowswell T, Song H, Wang L, Shi G|date=April 2019|title=Robot-assisted surgery in gynaecology|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=4|issue=4|pages=CD011422|doi=10.1002/14651858.CD011422.pub2|pmc=6464707|pmid=30985921}}</ref> == Incidenca == === Kanada === V [[Kanada|Kanadi]] je bilo število histerektomij med letoma 2008 in 2009 skoraj 47.000. Nacionalna stopnja za isto časovno obdobje je znašala 338 na 100.000 prebivalcev, kar je manj kot 484 na 100.000 leta 1997. Razlogi za histerektomijo so se razlikovali glede na to, ali je ženska živela v mestu ali na podeželju. Mestne ženske so se za histerektomijo odločale zaradi materničnih fibroidov, medtem ko so se podeželske večinoma odločale zaradi menstrualnih motenj.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbc.ca/news/technology/hysterectomy-rates-falling-report-1.903774|title=Hysterectomy rates falling: report|publisher=CBC News|accessdate=2010-05-28|date=2010-05-27}}</ref> === Združene države === Histerektomija se v Združenih državah uvršča kot druga najpogostejša večja operacija pri ženskah (prva je carski rez). V 1980-ih in 1990-ih je ta statistika povzročila zaskrbljenost med nekaterimi skupinami za pravice potrošnikov ter povzročila zmedo v zdravniški skupnosti. Ta situacija<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1988/09/20/science/rate-of-hysterectomies-puzzles-experts.html|title=Rate of Hysterectomies Puzzles Experts|work=[[The New York Times]]|date=1988-09-20|last=Kolata|first=Gina}}</ref> je privedla do vzpostavitve zagovorniških skupin za ozaveščeno izbiro, kot je fundacija Hysterectomy Educational Resources and Services (HERS), ki jo je ustanovila Nora W. Coffey leta 1982. Po podatkih Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko je bilo od 617.000 histerektomij, ki so bile izvedene leta 2004, 73 % vključevalo tudi kirurško odstranitev jajčnikov. V Združenih državah je trenutno približno 22 milijonov žensk, ki so prestale ta postopek.<ref name="ihpi.umich.edu" /> Skoraj 68 odstotkov teh histerektomij je bilo opravljenih zaradi benignih stanj, kot so endometrioza, neredne krvavitve in maternični fibroidi. Visoke stopnje histerektomij, ki so najvišje v industrializiranem svetu, so povzročile polemike, da se ta postopek pogosto izvaja iz neupravičenih razlogov.<ref name="Are Hysterectomies Too Common?">{{Navedi revijo|last=Masters|first=Coco|date=2006-07-01|title=Are Hysterectomies Too Common?|url=http://content.time.com/time/health/article/0,8599,1644050,00.html|magazine=Time|access-date=2007-07-17|archive-date=2013-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928090657/http://content.time.com/time/health/article/0,8599,1644050,00.html|url-status=dead}}</ref> Novejši podatki kažejo, da se je število opravljenih histerektomij zmanjšalo v vseh zveznih državah Združenih držav. Od leta 2010 do 2013 je bilo opravljenih 12 odstotkov manj histerektomij, vrste histerektomij pa so bile po naravi bolj minimalno invazivne, kar se odraža v 17-odstotnem povečanju laparoskopskih posegov.<ref>{{Navedi splet|url=https://labblog.uofmhealth.org/rounds/plotting-downward-trend-traditional-hysterectomy|title=Hysterectomy Procedures Pacing A Downward Trend|website=labblog.uofmhealth.org|date=23 January 2018|language=en|accessdate=2019-08-06}}</ref> === Združeno kraljestvo === V Združenem kraljestvu je verjetnost, da bo 1 od 5 žensk dosegla histerektomijo do 60. leta starosti, pri čemer jajčnike odstranijo pri približno 20 % teh histerektomij. <ref>{{Navedi knjigo|title=Hysterectomy and HRT|url=https://books.google.com/books?id=v-ENVtKsRhUC&q=hysterectomy+incidence&pg=PA1|page=3|first=Gautam|last=Khastgir|first2=John|last2=Studd|isbn=978-1-85317-408-7|year=1998|publisher=Taylor & Francis}}</ref> === Nemčija === Število histerektomij v [[Nemčija|Nemčiji]] ostaja že vrsto let konstantno. Leta 2006 je bilo opravljenih 149.456 histerektomij, od katerih je 126.743 (84,8 %) potekalo brez incidentov. Ženske med 40. in 49. letom starosti so predstavljale 50 odstotkov histerektomij, tiste med 50. in 59. letom starosti pa 20 odstotkov.<ref name="ApUm01062008">{{Navedi knjigo|first=Christine|last=Wolfrum|chapter=Vorschnelle Schnitte|title=Apotheken Umschau|date=1 June 2008|publisher=Wort & Bild Verlag|location=Baierbrunn}}</ref> Leta 2007 se je število histerektomij zmanjšalo na 138.164.<ref name="pmid20539807">{{Navedi časopis|vauthors=Müller A, Thiel FC, Renner SP, Winkler M, Häberle L, Beckmann MW|date=May 2010|title=Hysterectomy-a comparison of approaches|journal=Deutsches Arzteblatt International|volume=107|issue=20|pages=353–359|doi=10.3238/arztebl.2010.0353|pmc=2883234|pmid=20539807}}</ref> V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja tehnika laparoskopskih ali laparoskopsko asistiranih histerektomij.<ref name="pmid16754157">{{Navedi časopis|vauthors=Mettler L, Ahmed-Ebbiary N, Schollmeyer T|year=2005|title=Laparoscopic hysterectomy: challenges and limitations|journal=Minimally Invasive Therapy & Allied Technologies|volume=14|issue=3|pages=145–159|doi=10.1080/13645700510034010|pmid=16754157}}</ref><ref name="JägerSauer2007">{{Navedi časopis|vauthors=Jäger C, Sauer G, Kreienberg R|year=2007|title=Die laparoskopisch assistierte vaginale Hysterektomie – Sinn oder Unsinn?|journal=Geburtshilfe und Frauenheilkunde|volume=67|issue=6|pages=628–632|doi=10.1055/s-2007-965243}}</ref> === Danska === Na [[Danska|Danskem]] se je število histerektomij med letoma 1980 in 1990 zmanjšalo za 38 odstotkov. Leta 1988 je bilo opravljenih 173 takšnih operacij na 100.000 žensk, do leta 1998 pa se je to število zmanjšalo na 107. V istem časovnem obdobju se je delež abdominalnih supracervikalnih histerektomij povečal s 7,5 na 41 odstotkov. Med temi leti je histerektomijo opravilo 67.096 žensk.<ref name="pmid11207494">{{Navedi časopis|vauthors=Gimbel H, Settnes A, Tabor A|date=March 2001|title=Hysterectomy on benign indication in Denmark 1988-1998. A register based trend analysis|journal=Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica|volume=80|issue=3|pages=267–272|doi=10.1080/j.1600-0412.2001.080003267.x|pmid=11207494}}</ref> == Reference == == Zunanje povezave == * {{Dmoz|Health/Medicine/Medical_Specialties/Obstetrics_and_Gynecology/Gynecology/Hysterectomy/}} * {{MedlinePlusEncyclopedia|002915|Hysterectomy}} * [http://oncolex.org/Gynecological-cancer/Diagnoses/Uterine-cancer/Procedures/TREATMENT/Kirurgi/Radical-hysterectomy?lg=procedure Oncolex.org features live footage videos showing radical hysterctomies] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170914004033/http://oncolex.org/Gynecological-cancer/Diagnoses/Uterine-cancer/Procedures/TREATMENT/Kirurgi/Radical-hysterectomy?lg=procedure|date=2017-09-14}} * [http://www.ftmguide.org/grs.html ''Hudson's FTM Resource Guide'', "FTM Gender Reassignment Surgery] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Razmnoževalni sistem]] [[Kategorija:Ginekologija]] h6kj3p3fwml9e25mnyyqsgpyhdo4lvf Igor Kostenko 0 555290 6772832 6469504 2026-10-31T15:27:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772832 wikitext text/x-wiki {{pp|small=yes}}{{Infobox person | honorific_prefix = | name = Igor Igorovič Kostenko<br />Ігор Ігорович Костенко | honorific_suffix = | image = Ihor Kostenko 1 face.jpg | image_size = | alt = | caption = Kostenko leta 2013 | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- only use if different from name above --> | birth_date = {{birth date|1991|12|31|df=y}} | birth_place = [[Zubrec]], [[Bučačski Rajon]], Ukrajina | death_date = {{death date and age|2014|02|20|1991|12|31|df=y}} | death_place = Oktobrska palača, [[Kijev]], Ukrajina | death_cause = Ustreljen | education = Univerza Ivana Franka v Lvovu | alma_mater = | occupation = Novinar, študent | known_for = | parents = | relatives = | awards = Wikipedist leta <small>(2014)</small><br /> [[Heroj Ukrajine]] <small>(2014)</small> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | footnotes = }} '''Igor Igorovič Kostenko''' ({{Jezik-uk|Ігор Ігорович Костенко}}), 31. december 1991 – 20. februar 2014 je bil ukrajinski novinar, študentski aktivist in wikipedist, ubit med protestnim gibanjem [[Evromajdan]].<ref name="wiki-ukr">{{Navedi splet|url=http://wikimediaukraine.wordpress.com/2014/02/23/in-memoriam-of-ihor-kostenko/|publisher=Wikimedia Ukraine|title=In memoriam of Ihor Kostenko|date=23 February 2014|language=uk}}</ref> == Biografija == [[Slika:Ihor_Kostenko_3.jpg|levo|sličica| Igor Kostenko v [[Sarni]]]] Kostenko se je rodil v kraju Zubrec v [[Ternopilska oblast|Ternopilski oblasti]]. Ker so njegovi starši večinoma delali v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], so ga vzgojili stari starši. Imel je sestro Inno. Kot otrok je obiskoval ukrajinsko katoliško šolo sv. Josefata v mestu [[Bučač]].<ref name="vesti">{{Navedi splet|url=http://vesti-ukr.com/strana/38691-vse-pogibshie-na-majdane-stali-zhertvami-snajperov|website=Vesty Ukraine|trans-title=If something happens, tell her that I love her|date=21 February 2014|last=Olga Omelianchik, Yekaterina Stulen|language=ru|title=Если что-то случится, скажи, что я ее люблю}}</ref> Študiral je [[Geografija|geografijo]] na [[Nacionalna univerza Ivana Franka|Nacionalni univerzi Ivana Franka]] v [[Lvov|Lvovu]]. Diplomiral je z diplomsko nalogo o razvoju turizma v Bučaču.<ref name="vesti" /> Med študijem je delal kot novinar spletne izdaje medija ''Sportanalitika''.<ref name="20minut">{{Navedi splet|url=http://20minut.ua/Novyny-Ternopolya/euromaidan/vbili-zhurnalista-z-ternopilshini-igorya-kostenka-10316563.html-10316563.html|title=Ihor Kostenko killed in Kyiv|date=20 February 2014|publisher=20 Minutes|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140225214153/http://20minut.ua/Novyny-Ternopolya/euromaidan/vbili-zhurnalista-z-ternopilshini-igorya-kostenka-10316563.html-10316563.html|archivedate=25 February 2014}}</ref> Kostenko je bil wikipedist in redni urejevalec [[Ukrajinska Wikipedija|ukrajinske Wikipedije]] pod uporabniškim imenom [[:uk:User:Ig2000|Ig2000]]. V dveh letih in pol je ustvaril več kot 280 člankov o letalstvu, ekonomiji, nogometu ter drugih temah. [[:uk:Незаможник (есмінець)|Kostenkov članek]] o sovjetskem rušilcu ''Nezamožnik'' je prejel oceno "dober članek".<ref name="wiki-ukr"/> == Smrt == [[File:Плакатик.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:%D0%9F%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0%D1%82%D0%B8%D0%BA.JPG|sličica|Skica Kostenkovega članka na ukrajinski Wikipediji s komemoracije ob 1. obletnici njegove smrti 20. februarja 2015 in hkrati obletnici najsmrtonosnejšega dneva Evromajdana. Spodaj piše »nihče ni bil pozabljen, a zakaj, jebemti, ni bil nihče kaznovan«]] 18. februarja 2014 je Kostenko šel v [[Kijev]], da bi se udeležil protestov [[Evromajdan]]. Protestov v Kijevu se je pred tem udeležil že večkrat, med drugim 18. novembra 2013, ko so študentske protestnike nasilno razpršile enote [[Berkut (enota)|Berkut]]. Protestno gibanje se je začelo, ko je ukrajinski predsednik [[Viktor Janukovič]] prelomil obljubo o približevanju [[Evropska unija|EU]] in se stopnjevalo v več tednov trajajoče nasilne spopade med protestniki in policijo. S prijatelji iz [[Lvov|Lvova]] so šli pomagat graditi barikade za zaščito protestnikov. Zvečer 19. februarja so ostrostrelci začeli streljati na protestnike.<ref name="wiki-ukr"/><ref name="imi">{{Navedi novice|url=http://imi.org.ua/news/43170-sered-vbitih-sogodni-upiznali-lvivskogo-jurnalista-igorya-kostenka.html|trans-title=|publisher=Institute for Mass Information|date=20 February 2014|accessdate=25 February 2015|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141218190940/http://imi.org.ua/news/43170-sered-vbitih-sogodni-upiznali-lvivskogo-jurnalista-igorya-kostenka.html|archivedate=18 December 2014|title=Серед вбитих сьогодні упізнали львівського журналіста Ігоря Костенка (оновлено)}}</ref> [[Slika:Київ - Революція Гідности - Розстріли на Інститутській - 14021552.jpg|levo|sličica|Protestniki nosijo truplo Kostenka]] Kostenkovo truplo je bilo odkrito 20. februarja na ulici blizu Oktoberske palače. Bil je ustreljen v glavo in srce ter imel na več mestih zlomljene noge.<ref name="vesti" /><ref name="imi" /> Kostenkov prijatelj Jurij Murin je dan po tem povedal, da ga je na dan smrti Kostenko poklical, vendar ni slišal zvonenja telefona. Ko je klic vrnil, je zvonilo v prazno. Kostenko je Murinu med prvimi spopadi na ulici Hruševskogo dal telefonsko številko svojega dekleta in mu rekel »Če se mi kaj zgodi, ji povej, da jo ljubim«. Ta je mislil, da se šali, vendar ko se je nasilje kasneje zopet začelo, ga je Kostenko vprašal, če se še spomni njegove prošnje.<ref name="vesti" /> 22. februarja je za Kostenkovim mrtvaškim vozom iz Kijeva v Lvov šla procesija več sto ljudi. V [[Ternopil|Ternopilu]] se je več kot 500 žalujočih udeležilo vigilije ob svečah.<ref>{{Navedi novice|url=http://7days-ua.com/news/ternopillya-selo-na-buchachchyni-vtratylo-vidrazu-dvoh-svojih-syniv-video/|trans-title=|publisher=7Days|date=22 February 2014|accessdate=25 February 2015|language=uk|archivedate=6 March 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306115808/http://7days-ua.com/news/ternopillya-selo-na-buchachchyni-vtratylo-vidrazu-dvoh-svojih-syniv-video/|title=Тернопілля: село на Бучаччині втратило відразу двох своїх синів (Відео)}}</ref> Za Kostenkom in še šest drugih ubitih protestnikov Evromajdana je 23. februarja v Lvovu potekalo žalovanje.<ref>{{Navedi novice|url=http://dyvys.info/suspilstvo/lvivschyna-poproschalas-iz-simoma-heroyamy.html|trans-title=|publisher=Dyvys|date=23 February 2014|accessdate=25 February 2015|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150226031443/http://dyvys.info/suspilstvo/lvivschyna-poproschalas-iz-simoma-heroyamy.html|archivedate=26 February 2015|title=Львівщина попрощалась із сімома Героями}}</ref> Pokopan je bil v rodni vasi Zubrec.<ref name="imi" /> == Zapuščina == 21. novembra je Kostenku, poleg drugih aktivistov ubitih med Evromajdanom, bila posmrtno podeljeno odlikovanje [[Heroj Ukrajine]], najvišje odlikovanje, ki ga lahko prejme državljan Ukrajine.<ref>{{Navedi splet|title=УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ № 890/2014|url=http://www.president.gov.ua/documents/18477.html|publisher=President of Ukraine|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141121235214/http://www.president.gov.ua/documents/18477.html|archivedate=2014-11-21}}</ref> Kostenko je bil za 2014 imenovan za wikipedista leta. Nagrado je ustanovitelj Wikipedije, [[Jimmy Wales]], naznanil med konferenco [[Wikimania]] avgusta 2014 v Londonu. Wales je septembra v Kijevu nagrado predal Kostenkovi sestri Inni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/guide/people/lifestyle-blog-ukrainian-from-the-heavenly-hundred-became-a-wikipedian-of-the-year-360551.html|title=Lifestyle Blog: Ukrainian from the Heavenly Hundred becomes Wikipedian of the Year|work=[[Kyiv Post]]|date=15 Aug 2014}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za izobrazbo in znanost je Kostenku posmrtno podelilo naziv študent leta. Po njem je bil poimenovan avditorij na Lvovski univerzi Ivana Franka.<ref>{{navedi novice|url=http://lnu.edu.ua/index.php?q=information&new=1647|script-title=uk:«У твоєму імені живу»: Ігор Костенко – освітянин року|trans-title=|publisher=[[Lviv University]]|date=23 February 2014|accessdate=25 February 2015|language=uk|title=У твоєму імені живу»: Ігор Костенко – освітянин року}}</ref> Na njegovi gimnaziji v Bučaču je bila postavljena spominska tabla. 27. aprila 2014 je v spomin Kostenka ukrajinska Wikipedija in nevladna organizacija ''Wikimedia Ukraine'' izvedla ''WikiFlashmob'', dogodek na katerem je v dnevu čim večje število uporabnikov skušalo urejati Wikipedijo. Idejo za dogodek je Kostenko predlagal 6 mesecev pred smrtjo.<ref>{{Navedi splet|title=«Вікіфлешмоб» – наповнимо українську «Вікіпедію»|url=http://litakcent.com/2014/04/25/vikifleshmob-napovnymo-ukrajinsku-vikipediju/|website=web.archive.org|date=2014-04-30|accessdate=2024-01-28|archive-date=2014-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140430093140/http://litakcent.com/2014/04/25/vikifleshmob-napovnymo-ukrajinsku-vikipediju/|url-status=bot: unknown}}</ref> Novembra 2017 je ukrajinska vlada ustanovila štipendije poimenovane po ubitih protestnikih Evromajdana. Kostenkova štipendija je podeljena geografom.<ref>{{Navedi splet|title=Про заснування академічних стипендій імені Героїв Небесної Сотні|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/896-2017-%D0%BF|website=Офіційний вебпортал парламенту України|accessdate=2024-01-28|language=uk}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Galerija == <gallery class="center" style="margin:2px auto; text-align:center"> Slika:Квіти_Ігорю_Костенку.JPG|Rože, sveče in fotografije na mestu, kjer je bilo najdeno njegovo truplo Slika:Похорон_Ігоря_Костенка.JPG|Kostenkova pogrebna procesija v Lvovu Slika:Похорон_Ігора_Костенка.JPG|Množica na pogrebu Slika:Zubrets-mogyla-Kostenka-Igoria-8634.jpg|Kostenkov grob Slika:Zubrets-tryzub-u-poli-8647.jpg|Ukrajinski trizob posajen v čast Kostenku in Vasilu Mojseju v [[Ternopil|Ternopilu]] Slika:Kostenko_Igor_Memory.JPG|Kostenkova spominska tabla na univerzi v Lvovu Slika:Wikimania_2014_closing_ceremony10.jpg|[[Jimmy Wales]] naznani Kostenka kot wikipedista leta na [[Wikimania]] </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [https://www.youtube.com/watch?v=OOWOsTRqcyk "Wikipedist leta" podelitev v Kijevu] * [https://www.youtube.com/watch?v=ziOaH5N_Tpk Poročilo o pogrebu Kostenka in Vasila Moisesa] * [http://www.nebesnasotnya.in.ua/portfolio/%D1%96%D0%B3%D0%BE%D1%80-%D0%BA%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%BE/ Kostenkov profil na obeležju "Nebeških sto"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170610163607/http://www.nebesnasotnya.in.ua/portfolio/%D1%96%D0%B3%D0%BE%D1%80-%D0%BA%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%BE/|date=2017-06-10}} [[Kategorija:Umrli leta 2014]] [[Kategorija:Rojeni leta 1991]] [[Kategorija:Evromajdan]] [[Kategorija:Ukrajinski novinarji]] [[Kategorija:Wikipedisti (osebnosti)]] mgwxye58pxdty7hchhbdx072q7d0wtf Johann Schreck 0 555715 6772974 6666752 2026-10-31T21:30:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772974 wikitext text/x-wiki '''Johann(es) Schreck''', tudi '''Terrenz''' ali '''Terrentius Constantiensis''', kitajsko '''Deng Juhan Hanpo''' ali '''Deng Džen Lohan''', je bil nemški [[Družba Jezusova|jezuit]], [[polihistor]] in [[misijonar]] na [[Dinastija Ming|Kitajskem]], zaslužen za razvoj znanstveno-strokovne terminologije v [[Kitajščina|kitajščini]],<ref name="auto1">{{navedi splet|url=http://ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de/china/03_johannes_schreck2.htm|title=China und Europa - Brückenschlag der Kulturen - 03 Johannes Schreck - Missionar und Wissenschaftler|website=Ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de|access-date=19 November 2018}}</ref> * [[1576]], Bingen, [[Baden-Württemberg]] ali [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]],<ref name="auto">{{navedi splet|url=http://ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de/china/03_johannes_schreck1.htm|title=China und Europa - Brückenschlag der Kulturen - 03 Johannes Schreck - Missionar und Wissenschaftler|website=Ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de|access-date=19 November 2018}}</ref> † [[11. maj]] [[1630]], [[Peking]]. ==Zgodnje življenje== [[Slika:Field mill in the Chinese Qiqi tushuo, 1627.jpg|thumb|250px|Poljski mlin, ilustracija v kitajski knjigi ''Juanši čiči tušuo ludzui'' (''Risbe in razlage čudovitih strojev Daljnega zahoda''); avtorja knjige iz leta 1627 sta bila Johann Schreck in njegov kitajski kolega Vang Dženg]] Schreck je začel leta 1590 študirati [[Medicina|medicino]] na [[Univerza v Freiburgu|Univerzi v Freiburgu]]. Po diplomi je okoli leta 1600 delal kot pomočnik matematika [[François Viète|Françoisa Vièteja]] v [[Pariz]]u. Po Viètejevi smrti leta 1603 se je preselil na [[Univerza v Padovi|Univerzo v Padovi]], kjer je bil študent [[Galileo Galilei|Galilea Galileija]], vendar je študiral medicino.<ref name="htwg-konstanz.de">{{navedi splet|url=http://www.ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de/schreck/Schreck_Asienmanagement_webversion_20080603.pdf|title=Wissenschaftler und China-Missionar (1576-1630)|website=Ausstellungen.bibliothek.htwg-konstanz.de|access-date=19 November 2018}}</ref> Schreck je bil izjemno nadarjen za jezike. Govoril je [[Nemščina|nemško]], [[Italijanščina|italijansko]], [[Portugalščina|portugalsko]], [[Francoščina|francosko]] in [[Angleščina|angleško]]. Kot večina izobražencev njegovega časa je svoja pisma pisal v [[Latinščina|latinščini]]. Obvladal je tudi staro [[Grščina|grščino]], [[Hebrejščina|hebrejščino]] in svetopisemsko [[Aramejščina|aramejščino]]. Kasneje v življenju se je naučil še [[Kitajščina|kitajščine]].<ref name="auto1"/> ==Bivanje v Rimu== Postal je zelo cenjen zdravnik in bil povezan z Accademia dei Lincei v Rimu, ki se ji je pridružil 3. maja 1611,<ref name="htwg-konstanz.de"/> nekaj dni po Galileu Galileiju. Skupaj z dvema nemško govorečima članoma Akademije, Giovannijem Faberjem in Theophilusom Müllerjem, je delal na enciklopediji [[Botanika|botanike]] ''Rerum medicarum Novae Hispaniae Thesaurus'', ki jo je pred desetletji začel urejati Francisco Hernández de Toledo, in jo je nepopolno kupil [[Federico Cesi]].<ref name="auto"/> To delo ga ni dolgo zaposlovalo, ker se je odločil, da se pridruži [[Družba Jezusova|jezuitskemu redu]]. Zaobljubil se je 1. novembra 1611. Galilei je njegovo odločitev opisal kot ''"una gran perdita"'' – ''"velika izguba"''. ==Odhod na Kitajsko== Ustanovitelj jezuitskega misijona na Kitajskem [[Matteo Ricci]] je poslal svojega kolega [[Nicolas Trigault|Nicolasa Trigaulta]] nazaj v Evropo, da bi poiskal nove misijonarje, ki bi lahko s Kitajci delili najnaprednejše znanstvene zamisli.<ref name="auto2">Toby E. Huff. ''Intellectual Curiosity and the Scientific Revolution: A Global Perspective''. CUP 2010, str. 78-79.</ref> Trigault je v Rimu leta 1614 srečal Schrecka, medtem ko je Schreck študiral [[Teologija|teologijo]], in ga prepričal, naj odide na Kitajsko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.metmuseum.org/pubs/journals/1/pdf/1513105.pdf.bannered.pdf|title=Nicolas Trigault, SJ: A Portrait by Peter Paul Rubens|author1=ANNE-MARIE LOGAN|author2=M. BROCKEY|quotation=Part I. A Note on the Drawing |website=Metmuseum.org|access-date=19 November 2018}}</ref> Leta 1616 sta potovala po Evropi, zbirala denar, knjige, opremo in znanstvene instrumente za svojo misijo.<ref>Stephanie Schrader. ''Looking East: Rubens's Encounter with Asia''. Getty Publications, 2013. str. 50.</ref> Eden od njunih donatorjev je bil milanski nadškof in kardinal [[Federico Borromeo]], ki jima je podaril [[Daljnogled|teleskop]], prvega zahodnega na Kitajskem.<ref name="mpg.de">{{navedi splet|url=http://archimedes2.mpiwg-berlin.mpg.de/archimedes_templates/biography.html?-table=archimedes_authors&author=Schreck,+Johann+Terrenz&-find|title=The Archimedes Project|website=archimedes2.mpiwg-berlin.mpg.de|access-date=19 November 2018|archive-date=3 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070903142730/http://archimedes2.mpiwg-berlin.mpg.de/archimedes_templates/biography.html?-table=archimedes_authors&author=Schreck,+Johann+Terrenz&-find|url-status=dead}}</ref> Aprila 1618 je Schreck odplul iz [[Lizbona|Lizbone]] s skupino jezuitov, ki jih je zbral Trigault, vključno z [[Giacomo Rho|Giacomom Rhojem]] in [[Adam Schall|Johannom Adamom Schallom von Bellom]]. Po več napadih piratov in izbruhih bolezni je Schreck oktobra 1618 prispel v [[Goa |Goo]]. Nadaljeval je pot proti Kitajski in zbiral vzorce flore in favne povsod, kjer se je med potjo ustavil. Giulio Aleni je pozneje trdil, da je odkril več kot petsto novih rastlin. Schreckov načrt je bil izdelati kompendij z naslovom ''Plinius Indicus'' (''Indijski Plinij''), podoben Hernandezovemu delu o [[Mehika|Mehiki]]. Na tem projektu je delal ves čas svojega bivanja na Kitajskem. V kompendij je vključil opise več kot 8000 vrst rastlin,<ref>Reinhard Wendt. ''Sammeln, Vernetzen, Auswerten: Missionare und ihr Beitrag zum Wandel europäischer Weltsicht''. Gunter Narr Verlag, 2001. str. 32.</ref> vendar ga zaradi smrti ni dokončal. Njegovi rokopisi so se ohranili morda do 18. stoletja v zbirkah portugalskega kolegija v Pekingu, potem pa so se izgubili.<ref>Stefan Tilg & Sarah Knight. ''The Oxford Handbook of Neo-Latin''. Oxford University Press, 2015. str. 564.</ref> ==Zgodnje delo na Kitajskem== Schreck je priplul v [[Makav]] 22. julija 1619, se pravi proti koncu vladavine cesarja [[Vanli]]ja in kmalu po izgonu jezuitov iz [[Peking]]a in [[Nanking]]a.<ref>Tito M. Toniette. ''And Yet It Is Heard: Musical, Multilingual and Multicultural History of the Mathematical Sciences''. Springer, 2014 vol. 2, str. 212.</ref> Schreck je zato živel skoraj dve leti v Makavu in se učil kitajščine in junija 1621 nadaljeval pot v Hangdžov. Tam je verjetno v sodelovanju s krščanskim spreobrnjencem Li Džidzaom<ref>{{navedi splet|url=http://iccm.huma-num.fr/Database/Actors?ID=00000664|title=Li Zhizao 李之藻, zi Zhenzhi 振之, hao Liang'an 涼庵 - ICCM|author1=Catherine Jami|author1-link=|author2=Jean-Pierre Dedieu|work=Individual itineraries and the circulation of scientific and technical knowledge in East Asia (16th–20th centuries)|access-date=19 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20240207063350/http://iccm.huma-num.fr/Database/Actors?ID=00000664|archive-date=2024-02-07|url-status=dead}}</ref> napisal ''Tajši renšen šuogaj'' (''Oris zahodnih teorij o človeku''), delo, ki temelji ''Theatrum anatomicum'' Kasparja Bauhina. Delo opisuje človeško telo, čutila in jezik, vključno z opisom znamenite metode lokacije Mattea Riccija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wdl.org/en/item/13510/|title=Outline of Western Theories of the Human Body|date=19 November 1575|website=Wdl.org|access-date=19 November 2018|archive-date=2021-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210325005825/https://www.wdl.org/en/item/13510/|url-status=dead}}</ref> Knjigo je uredil spreobrnjenec Bi Gongčen in jo izdal po Schreckovi smrti.<ref>Martha Cheung. ''An Anthology of Chinese Discourse on Translation (Volume 2): From the Late Twelfth Century to 1800''. Taylor & Francis, 13. september 2016. str. 104.</ref> Po prihodu v Peking konec leta 1623 je začel tesno sodelovati z Vang Džengom, sodnikom in vojaškim inšpektorjem iz [[Šaanši]]ja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wdl.org/en/item/15574/|title=Illustrations and Explanations of Various Machines|date=19 November 2018|website=Wdl.org|access-date=19 November 2018}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1627 sta skupaj izdala knjigo ''Juanši čiči tušuo ludzuj'' (''Risbe in razlage čudovitih strojev Daljnega zahoda'').<ref name="auto"/> ==Astronomija== Matteo Ricci je prosil Trigaulta, naj na Kitajsko pošlje tudi misijonarje z znanjem [[Astronomija|astronomije]]. Ker je bil Schreck najsposobnejši med njimi, je veliko dela pri prevajanju in razlagi astronomskih del opravil prav on.<ref name="auto2"/> Za pomoč pri tej nalogi je za nasvet prosil [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]], ki mu je leta 1627 odgovoril in razložil, kako bi lahko napovedi mrkov izboljšali z uporabo eliptičnega modela Lunine orbite,<ref>John Dvorak. ''Mask of the Sun: The Science, History and Forgotten Lore of Eclipses''. Pegasus Books, 7. marec 2017.</ref> in priložil kopijo svojih novih ''[[Rudolfinske tabele|Rudolfinskih tabel]]''. Pred napovedanim [[sončev mrk|sončevim mrkom]] 21. junija 1629 nad Pekingom sta Schreck in Nicolò Longobardo tekmovala s kitajskimi astronomi, kdo bo bolj natančno izračunal čas mrka. Izračuni jezuitov so bili natančnejši in cesar [[Čongdžen]] je zato prosil jezuite, naj se lotijo revizije [[Kitajski koledar|kitajskega koledarja]].<ref>Agustín Udías. ''Jesuit Contribution to Science: A History''. Springer, 27. september 2014. str. 87.</ref> Schreck je izdelal tudi načrte za izdelavo astronomskih inštrumentov, ki jih je odobril cesar, vendar je kmalu zatem umrl. Njegov projekt sta dokončala [[Adam Schall|Johann Adam Schall von Bell]] in [[Giacomo Rho]]. Schall je objavil tudi Schreckov rokopis z naslovom ''Ce tjan jue šuo'' (''Kratek opis merjenja neba''), ki je vseboval večino avtorjevega znanja o astronomiji in z njo povezani matematiki. V rokopisu so bile opisane osnove astronomije, gibanja nebesnih teles, delovanja teleskopa in Sončeve pege, čeprav je bil njihov obstoj na Kitajskem znan že nekaj časa.<ref name="mpg.de"/> Schall je tudi revidiral in objavil dve Schreckovi deli o [[Trigonometrija|trigonometriji]], ''Da ce'' (''Velika meritev'') in ''Ge-juan ba-šjan bjao'' (''Tabela osmih vrstic'').<ref name="htwg-konstanz.de"/> Slednjo je objavil skupaj z Rhojem. ==Smrt== Schreck naj bi umrl zaradi medicinskega poskusa, ki ga je opravil na sebi. Pokopan je na pokopališču Džalan v Pekingu.<ref name="htwg-konstanz.de"/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1576]] [[Kategorija:Umrli leta 1576]] [[Kategorija:Nemški redovniki]] [[Kategorija:Jezuiti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Freiburgu]] [[Kategorija:Dinastija Ming]] 0o3q7jnkk7lqstvlrqfig9cj9v4atuw Svetišče (roman) 0 555963 6772863 6173135 2026-10-31T17:01:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka SVETIŠČE_-_Vasja_Ferrari.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:COM:NETCOPYVIO|]].. Odstranjevanje. 6772863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Svetišče | image = | image_caption = SVETIŠČE - Vasja Ferrari | author = [[Vasja Ferrari]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[Slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = duhovni roman | publisher = ''Intuno'' | release_date = [[2008]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 227 | isbn = 978-961-238-998-7 | oclc = 449596712 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 242714880 | predmetne-oznake = življenje, samospoznavanje, odločanje, medosebni odnosi, otroci in odrasli, starši, prijateljstvo, sanje, človek in narava, templji | udk = 821.163.6-311.2 }} Svetišče je duhovni [[roman]], ki ga je napisal Vasja Ferrari. Knjiga je izšla leta 2008 v založbi Intuno. Knjiga obravnava življenje dečka Lea, ki ga spremljamo vse od njegovih nadebudnih zgodnjih otroških dni, turbulentnega odraščanja s številnimi vzponi in padci, mladeničevega slikovitega popotovanja v tempelj na Vzhod, pa do srečanja z dekletom Lano, njune ljubezni in rojstva deklice Eli. Roman je sestavljen iz predgovora, 10 delov in epiloga. Vsak od 10 delov ima svoj naslov in je razdeljen na več podpoglavij. Znotraj knjige se večkrat pojavi majhna ilustracija [[Lotos|lotosovega cveta]], ki je nekakšen simbol tega romana. Zgodba je napisana slikovito, poglobljeno, občasno pride do spremembe tiska, predvsem ko protagonist bere kakšna besedila oziroma ko razmišlja o življenjskih spoznanjih. == Vsebina == Zgodba se začne ob kamnitem [[Vodnjak|vodnjaku]] pod jablano, kjer mali Leo v njem opazuje čarobno igro sončnih žarkov. Tam sreča skrivnostnega popotnika, ki se spočije ob vodnjaku in mu podari v kamen vklesan lotosov cvet. Leta kasneje, ko Leo opravi maturo, se znajde pred pomembnimi odločitvami, kam ga bo nesla življenjska pot. Spozna prijatelje, kot sta Viktor in Mina. Sčasoma zagleda tudi zlatolasko Leno, v katero se nenadoma zaljubi, a ko ga ta zavrne, to Lea močno prizadene. Če je bil še sprva odprt in komunikativen, se po neuresničeni ljubezni znajde v krizi, ki jo stežka premaguje. Tolažbo mu v hudih časih nudi [[reka]]. Nekega dne mu Viktor omeni skrivnosten [[tempelj]] nekje na vzhodu, kar Lea tako prevzame, da se odloči na vsak način odpotovati vanj in tam spoznati višjo življenjsko resnico. Sam je mnenja, da je življenje na Zahodu podvrženo številnim nesmiselnim pravilom, v katera so hočeš nočeš vpeti vsi. Viktor mu poskuša odsvetovati to odločitev, a zaman. Poslovi se od Viktorja, Mine in svojih staršev ter se poda na pot proti templju. Pustolovščina proti Vzhodu je polna slikovitih vtisov in doživljajev. Sprva gre peš, nato se pelje z vlakom, kjer prvič naleti na Jakoba, ki mu na svojevrsten način govori o templju. Pot na Vzhod je tako dolga, da na koncu na vlaku ostane le še Leo. Ko naposled izstopi na zadnji postaji, naleti na že dolgo zapuščeno in prekinjeno nadaljevanje železniške proge. Ker teh krajev sploh ne pozna in je popolnoma sam, se je že pripravljen vrniti nazaj domov, nakar zagleda starca, ki je ravno tako kot Leo namenjen v Gahanam, mesto, v katerem naj bi se nahajal ta tempelj. Starec ga z vozom odpelje v to mesto. Od tod naprej Leo raziskuje in sprašuje tamkajšnje ljudi po templju, nakar iz naključnega pogovora gostov čajnice izve za neko učilišče, za katerega sklepa, da gre za tempelj. Naposled prispe do tega učilišča, ki se mu reče Sid Rahar. Tam ga toplo sprejmejo medse in Leo se loteva raziskovati novo okolje. Spozna Kaliba, upravnika templja, ki je moder in sposoben prebirati misli. Odkriva skrivnosti [[Sanje|sanj]], v katerih je mogoče leteti. V roke vzame skrivnosten [[rokopis]] z modrostmi o življenju. Ob kajenju [[Navadna konoplja|trave]] se druži s Trojem, Rashidom in Aleksom. V templju sčasoma doživi navidezno prebujenje. A po spletu nenavadnih okoliščin se nenadoma zgodi preobrat in tempelj zavzamejo temne sile, ki Lea potolčejo do tal. Družba, s katero se Leo stalno druži ob travi, postane sovražna. Leo se odloči zapustiti tempelj. Iz Gahanama ga do postaje odpelje isti starček, ki ga je peljal v to mesto. Po petih letih se spet vrne nazaj domov. Sprva je še vedno v hudih stiskah in vse okoli sebe jemlje osebno. Pridruži se sekti Sončnega boga, a kmalu spozna, da pri tej skupini v resnici gre le za beg pred soočenjem s svetom. Nato se odpravi v mesto, kjer si najde delo pri starejšem vrtnarju. Ponovno sreča Jakoba, ki se ga preostanek romana imenuje Elias. Nekega dne pod hrastom zagleda temnolaso delke Lano. Med njima se vzpostavi poseben občutek neverjetne podobnosti duha, obletavanja metuljev. Leo in Lana se potem še večkrat videvata in spoznavata. Pogosto jima družbo dela Elias, s katerim imata poglobljene pogovore o življenju. Elias pove Leu, da ta mora opraviti s stvarmi, ki so ga tlačile v preteklosti in vplivajo na sedanjost; v prvi vrsti sta to bila njegova starša. Leo se sooči z njima na način, kakršnega je usvojil pri Eliasu. Leu in Lani se rodi hči Eli. V njegovem življenju pride do še več sprememb. Stari vrtnar, s katerim sta se dobro razumela in se je male Eli zelo razveselil, umre. Elias mora oditi na vzhod. Viktor, s katerim se Leo že dolga leta ni srečal, je v tem času postal zagrenjen. Leo se nenadoma znajde v templju, kjer ugotovi, da je vsa ta leta, odkar se je vrnil iz Sid Raharja, sanjal, a se kmalu spet prebudi in se znajde v sobi z Lano in Eli ter spozna, da je imel sanje v sanjah. Leo, Lana in Eli skupaj opazujejo čarobno igro sončnih žarkov, ki se lesketajo v kamnitem vodnjaku pod jablano. Na koncu Leo vstopi v gaj, kjer se preda neopisljivemu občutju, ki osmišlja bivanje. Mistični govorici duše sveta. Prabiti, ki v vsem vselej je. == Izdaje in prevodi == * Slovenski izvirnik iz leta 2008 {{COBISS|ID= 242714880 }} == Viri == * https://www.goodreads.com/sl/book/show/13493292 == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * [https://www.daolin.org/blog Vasja Ferrari - Drobci resnice] [[Kategorija:Slovenski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2008]] 2wba1bjv93d3ydowg00vwx70mlqafs5 Dilidžan 0 557671 6773130 6726118 2026-11-01T11:18:09Z Upwinxp 126544 +[[Kategorija:Tavuš]] 6773130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Dilidžan |native_name = Դիլիջան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border = infobox |image_style = border:1; |perrow = 1/2 |total_width = 260 |image1 = Dilijan (View from themountain).jpg |image2 = Armenia. Dilijan P8230675 2350.jpg |image3 = 2014 Prowincja Tawusz, Dilidżan, Odrestaurowane tradycyjne budynki na ulicy Szarambeiana (03).jpg}} |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=40 |latm=44 |lats=27 |latNS=N |longd=44 |longm=51 |longs=47 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Tavuš]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 1255–1510 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/file/Map/MARZ_11.pdf |title=ՀՀ ՄԱՐԶԵՐԻ ԵՎ ԵՐԵՎԱՆ ՔԱՂԱՔԻ ՍՈՑԻԱԼ - ՏՆՏԵՍԱԿԱՆ ԲՆՈՒԹԱԳՐԵՐԸ, ՏԱՎՈՒՇԻ ՄԱՐԶ, 2023 |year=2023}}</ref> |population_total = 17064 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 3901–3906 |area_code = +374 (268) |website = |footnotes = }} '''Dilidžan''' ({{jezik-hy|Դիլիջան}}) je zdraviliško mesto na severovzhodu [[Armenija|Armenije]]. Leži znotraj istoimenskega [[narodni park|narodnega parka]],<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=112007 |author=Vlada Republike Armenije |date=23. februarja 2017 |title=ՈՐՈՇՈՒՄ «Դիլիջան» ազգային պարկի 2017-2026 թվականների կառավարման պլանը եվ կառավարմանն ուղղված առաջնահերթ միջոցառումները հաստատելու մասին |publisher=arlis.am}}</ref> ki ima zaradi gorate in gozdnate pokrajine vzdevek »armenska [[Švica]]«.<ref name="բառարան">{{navedi knjigo |title=Հայաստանի եւ հարակից շրջանների տեղանունների բառարան, Տպագիր Հատոր 2 |trans-title=Slovar krajevnih imen Armenije in sosednjih regij, 2. knjiga |publisher=Založba Univerze v Erevanu |location=Erevan |year=1988 |page=110–112 |url=http://www.nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=1150}}</ref> == Zemljepis == Dilidžan leži na severovzhodu [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] v dolini reke [[Aghstev]] na nadmorski višini 1100–1300 metrov. Obkrožajo ga gore [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]]. Severovzhodno od mesta se dvigajo gozdnata pobočja gorovja Bazum, na zahodu in jugozahodu je gorovje Pambak, na vzhodu Miapor in na jugovzhodu Aregun. Poleg reke Aghstev skozi Dilidžan tečejo tudi njeni pritoki, med njimi Bldan in Ghštoghan, ki se Aghstevu pridružita v središču mesta, Hagharcin, ki se izliva pri vasi Teghut, nekoliko vzhodno pa še največji pritok Getik. Številni so izviri zdravilne mineralne vode. Dilidžan je križišče cest, ki povezujejo mesta pokrajin Tavuš, Lori in Gegharkunik. Slikovit cestni prelaz povezuje mesto z [[Sevansko jezero|jezerom Sevan]], ki leži južno, 35&nbsp;km vzhodno je regionalno glavno mesto [[Idževan]], zahodno pa [[Vanadzor]]. Od prestolnice [[Erevan]]a je Dilidžan oddaljen slabih 100&nbsp;km. Leta 1986 je mesto dobilo železniško povezavo,<ref name=":1">{{navedi splet |url=http://www.dilijan.am/Dilijan/site/index.php?lang=ru&show=items&showID=1&s=1 |title=Историко-географический обзор |website=www.dilijan.am |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304195229/http://www.dilijan.am/Dilijan/site/index.php?lang=ru&show=items&showID=1&s=1 |archivedate=2016-03-04}}</ref> ki pa danes večinoma ne obratuje. == Zgodovina == Arheološke študije, izvedene v 70. letih 19. stoletja, so pokazale, da človek na območju Dilidžana živi vsaj od pozne [[bronasta doba|bronaste]] in zgodnje [[železna doba|železne dobe]].<ref name=":1"/> Domnevno je tod v antičnih časih stalo mesto Hin Hovk (Stari Hovk), ki je bilo priljubljena poletna rezidenca in lovišče [[Arsakidi (Armenija)|arsakidskih]] kraljev.<ref name="բառարան"/> Naselje Dilidžan se prvič omenja leta 1826.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dilijan.com/about.shtml |title=Краткая историческая справка |website=www.dilijan.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081023233112/http://www.dilijan.com/about.shtml |archivedate=2008-10-23}}</ref> V 19. stoletju se je začel razvijati kot zdraviliški kraj, kamor se je preselilo ali si zgradilo dače veliko bogatejših prebivalcev ruskega imperija. Ljudje z [[Zakavkazje|Zakavkazja]], zlasti iz [[Tbilisi|Tiflisa]], so slog gradnje, značilen za svojo domovino, kombinirali z elementi tradicionalne dilidžanske gradnje, viden pa je tudi vpliv elementov zunanjega okrasja hiš [[molokani|molokanov]] – sektašev, ki jih je ruska vlada razseljevala v 30. letih 19. stoletja. Iz vsega tega se je oblikoval poseben »dilidžanski slog« stanovanjske arhitekture, ki se je pozneje razširil po vsej dolini reke Aghstev.<ref name=":1"/> Leta 1868 je bila odprta prva šola, v letih 1888–89 prva bolnica, leta 1921 pa prvi sanatorij za [[jetika|jetične]] bolnike v Sovjetski zvezi.<ref name=":1"/> Leta 1938 je Dilidžan prejel status naselja mestnega tipa,<ref>{{navedi splet |url=https://elib.shpl.ru/ru/nodes/8479#mode/flipbook/page/1/zoom/3 |title=СССР. Административно-территориальное деление союзных республик : изменения, происшедшие за время с 1/X 1938 г. по 1/III 1939 г. |work=Založba časopisa vrhovnega sovjeta RSFSR |date=1939 |accessdate=2024-03-22 |archive-date=2023-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231015190954/http://elib.shpl.ru/ru/nodes/8479#mode/flipbook/page/1/zoom/3 |url-status=dead }}</ref> leta 1958 pa status republiškega mesta.<ref>Glasilo vrhovnega sovjeta ZSSR, št. 16 (911), 1958.</ref> == Gospodarstvo == V mestu deluje polnilnica [[mineralna voda|mineralne vode]] »Dilijan«. V času Sovjetske zveze sta obstajali velika tovarna telekomunikacijske opreme »Impuls«<ref>{{navedi novice |url=https://ocula.com/magazine/features/dilijan-or-bust-the-launch-of-the-first-dilijan-ar/ |title=Dilijan or Bust: The launch of the first Dilijan Arts Observatory |date=2016-09-29 |work=Ocula}}</ref> in tekstilna tovarna,<ref>{{navedi novice |url=https://www.armmuseum.ru/news-blog/dilijan-textile-factory-to-be-re-launched-as-a-multi-functional-space |title=Новая жизнь швейной фабрики Дилижана: территорию превратят в современное городское пространство |date=2022-06-12 |work=Armenski muzej Moskve in kulture narodov}}</ref> ki sta po razpadu države propadli. == Izobraževanje == V Dilidžanu so tri osnovne šole, dve srednji šoli, vojaška, glasbena in umetnostna akademija. Od leta 2014 deluje v Dilidžanu mednarodna šola [[United World Colleges|UWC]].<ref>{{navedi novice |url=https://news.am/eng/news/233587.html |title=First UWC international school opens in Dilijan |date=2014-10-11 |work=NEWS.am }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Dilijan}} {{Wikipotovanje|Dilijan}} *[http://www.dilijan.am/ Uradno spletno mesto občine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Tavuš]] [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] 0tlkie7vjik23aah41kn0y6xx1qsm3l 6773150 6773130 2026-11-01T11:49:42Z Upwinxp 126544 ղ (ġ) v slovenščini postane g 6773150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Dilidžan |native_name = Դիլիջան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border = infobox |image_style = border:1; |perrow = 1/2 |total_width = 260 |image1 = Dilijan (View from themountain).jpg |image2 = Armenia. Dilijan P8230675 2350.jpg |image3 = 2014 Prowincja Tawusz, Dilidżan, Odrestaurowane tradycyjne budynki na ulicy Szarambeiana (03).jpg}} |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=40 |latm=44 |lats=27 |latNS=N |longd=44 |longm=51 |longs=47 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Tavuš]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 1255–1510 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/file/Map/MARZ_11.pdf |title=ՀՀ ՄԱՐԶԵՐԻ ԵՎ ԵՐԵՎԱՆ ՔԱՂԱՔԻ ՍՈՑԻԱԼ - ՏՆՏԵՍԱԿԱՆ ԲՆՈՒԹԱԳՐԵՐԸ, ՏԱՎՈՒՇԻ ՄԱՐԶ, 2023 |year=2023}}</ref> |population_total = 17064 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 3901–3906 |area_code = +374 (268) |website = |footnotes = }} '''Dilidžan''' ({{jezik-hy|Դիլիջան}}) je zdraviliško mesto na severovzhodu [[Armenija|Armenije]]. Leži znotraj istoimenskega [[narodni park|narodnega parka]],<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=112007 |author=Vlada Republike Armenije |date=23. februarja 2017 |title=ՈՐՈՇՈՒՄ «Դիլիջան» ազգային պարկի 2017-2026 թվականների կառավարման պլանը եվ կառավարմանն ուղղված առաջնահերթ միջոցառումները հաստատելու մասին |publisher=arlis.am}}</ref> ki ima zaradi gorate in gozdnate pokrajine vzdevek »armenska [[Švica]]«.<ref name="բառարան">{{navedi knjigo |title=Հայաստանի եւ հարակից շրջանների տեղանունների բառարան, Տպագիր Հատոր 2 |trans-title=Slovar krajevnih imen Armenije in sosednjih regij, 2. knjiga |publisher=Založba Univerze v Erevanu |location=Erevan |year=1988 |page=110–112 |url=http://www.nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=1150}}</ref> == Zemljepis == Dilidžan leži na severovzhodu [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] v dolini reke [[Agstev]] na nadmorski višini 1100–1300 metrov. Obkrožajo ga gore [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]]. Severovzhodno od mesta se dvigajo gozdnata pobočja gorovja Bazum, na zahodu in jugozahodu je gorovje Pambak, na vzhodu Miapor in na jugovzhodu Aregun. Poleg reke Agstev skozi Dilidžan tečejo tudi njeni pritoki, med njimi Bldan in Gštogan, ki se Agstevu pridružita v središču mesta, Hagarcin, ki se izliva pri vasi Tegut, nekoliko vzhodno pa še največji pritok Getik. Številni so izviri zdravilne mineralne vode. Dilidžan je križišče cest, ki povezujejo mesta pokrajin Tavuš, Lori in Gegarkunik. Slikovit cestni prelaz povezuje mesto z [[Sevansko jezero|jezerom Sevan]], ki leži južno, 35&nbsp;km vzhodno je regionalno glavno mesto [[Idževan]], zahodno pa [[Vanadzor]]. Od prestolnice [[Erevan]]a je Dilidžan oddaljen slabih 100&nbsp;km. Leta 1986 je mesto dobilo železniško povezavo,<ref name=":1">{{navedi splet |url=http://www.dilijan.am/Dilijan/site/index.php?lang=ru&show=items&showID=1&s=1 |title=Историко-географический обзор |website=www.dilijan.am |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304195229/http://www.dilijan.am/Dilijan/site/index.php?lang=ru&show=items&showID=1&s=1 |archivedate=2016-03-04}}</ref> ki pa danes večinoma ne obratuje. == Zgodovina == Arheološke študije, izvedene v 70. letih 19. stoletja, so pokazale, da človek na območju Dilidžana živi vsaj od pozne [[bronasta doba|bronaste]] in zgodnje [[železna doba|železne dobe]].<ref name=":1"/> Domnevno je tod v antičnih časih stalo mesto Hin Hovk (Stari Hovk), ki je bilo priljubljena poletna rezidenca in lovišče [[Arsakidi (Armenija)|arsakidskih]] kraljev.<ref name="բառարան"/> Naselje Dilidžan se prvič omenja leta 1826.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dilijan.com/about.shtml |title=Краткая историческая справка |website=www.dilijan.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081023233112/http://www.dilijan.com/about.shtml |archivedate=2008-10-23}}</ref> V 19. stoletju se je začel razvijati kot zdraviliški kraj, kamor se je preselilo ali si zgradilo dače veliko bogatejših prebivalcev ruskega imperija. Ljudje z [[Zakavkazje|Zakavkazja]], zlasti iz [[Tbilisi|Tiflisa]], so slog gradnje, značilen za svojo domovino, kombinirali z elementi tradicionalne dilidžanske gradnje, viden pa je tudi vpliv elementov zunanjega okrasja hiš [[molokani|molokanov]] – sektašev, ki jih je ruska vlada razseljevala v 30. letih 19. stoletja. Iz vsega tega se je oblikoval poseben »dilidžanski slog« stanovanjske arhitekture, ki se je pozneje razširil po vsej dolini reke Agstev.<ref name=":1"/> Leta 1868 je bila odprta prva šola, v letih 1888–89 prva bolnica, leta 1921 pa prvi sanatorij za [[jetika|jetične]] bolnike v Sovjetski zvezi.<ref name=":1"/> Leta 1938 je Dilidžan prejel status naselja mestnega tipa,<ref>{{navedi splet |url=https://elib.shpl.ru/ru/nodes/8479#mode/flipbook/page/1/zoom/3 |title=СССР. Административно-территориальное деление союзных республик : изменения, происшедшие за время с 1/X 1938 г. по 1/III 1939 г. |work=Založba časopisa vrhovnega sovjeta RSFSR |date=1939 |accessdate=2024-03-22 |archive-date=2023-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231015190954/http://elib.shpl.ru/ru/nodes/8479#mode/flipbook/page/1/zoom/3 |url-status=dead }}</ref> leta 1958 pa status republiškega mesta.<ref>Glasilo vrhovnega sovjeta ZSSR, št. 16 (911), 1958.</ref> == Gospodarstvo == V mestu deluje polnilnica [[mineralna voda|mineralne vode]] »Dilijan«. V času Sovjetske zveze sta obstajali velika tovarna telekomunikacijske opreme »Impuls«<ref>{{navedi novice |url=https://ocula.com/magazine/features/dilijan-or-bust-the-launch-of-the-first-dilijan-ar/ |title=Dilijan or Bust: The launch of the first Dilijan Arts Observatory |date=2016-09-29 |work=Ocula}}</ref> in tekstilna tovarna,<ref>{{navedi novice |url=https://www.armmuseum.ru/news-blog/dilijan-textile-factory-to-be-re-launched-as-a-multi-functional-space |title=Новая жизнь швейной фабрики Дилижана: территорию превратят в современное городское пространство |date=2022-06-12 |work=Armenski muzej Moskve in kulture narodov}}</ref> ki sta po razpadu države propadli. == Izobraževanje == V Dilidžanu so tri osnovne šole, dve srednji šoli, vojaška, glasbena in umetnostna akademija. Od leta 2014 deluje v Dilidžanu mednarodna šola [[United World Colleges|UWC]].<ref>{{navedi novice |url=https://news.am/eng/news/233587.html |title=First UWC international school opens in Dilijan |date=2014-10-11 |work=NEWS.am }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Dilijan}} {{Wikipotovanje|Dilijan}} *[http://www.dilijan.am/ Uradno spletno mesto občine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Tavuš]] [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] jb1gadl07ze4pecjbd2abyxwyxlj329 Idževan 0 557755 6773128 6726121 2026-11-01T11:17:54Z Upwinxp 126544 +[[Kategorija:Tavuš]] 6773128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Idževan |native_name = Իջևան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Ijevan 2021.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=40 |latm=52 |lats=45 |latNS=N |longd=45 |longm=08 |longs=50 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Tavuš]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 732 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/file/Map/MARZ_11.pdf |title=ՀՀ ՄԱՐԶԵՐԻ ԵՎ ԵՐԵՎԱՆ ՔԱՂԱՔԻ ՍՈՑԻԱԼ - ՏՆՏԵՍԱԿԱՆ ԲՆՈՒԹԱԳՐԵՐԸ, ՏԱՎՈՒՇԻ ՄԱՐԶ, 2023 |year=2023}}</ref> |population_total = 19784 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 4001, 4002 |area_code = +374 (263) |website = |footnotes = }} '''Idževan''' ({{jezik-hy|Իջևան}}) je mesto na severovzhodu [[Armenija|Armenije]] in upravno središče pokrajine [[Tavuš]]. == Zemljepis == Idževan leži v dolini reke [[Aghstev]] na povprečni nadmorski višini 732&nbsp;metrov.<ref name="բառարան">{{navedi knjigo |title=Հայաստանի եւ հարակից շրջանների տեղանունների բառարան, Տպագիր Հատոր 2 |trans-title=Slovar krajevnih imen Armenije in sosednjih regij, 2. knjiga |publisher=Založba Univerze v Erevanu |location=Erevan |year=1988 |page=535–536 |url=http://www.nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=1575}}</ref> Z zahoda ga obdajajo obronki grebena Gugarac, z vzhoda pa Miaporskega gorovja. Okoliške gore so mehkih obrisov in poraščene z gozdom. Skozi mesto poteka glavna prometna povezava med [[Erevan]]om in [[Tbilisi]]jem. Razdalja do Erevana po cesti je 130&nbsp;kilometrov.<ref name="m2a">{{navedi splet |url=https://move2armenia.am/en/tourism/gorod-idzhevan-v-armenii-chto-posmotret-v-idzhevane-chem-znamenit-i-kak-dobratsya/ |title=The city of Ijevan in Armenia: what to see in Ijevan, what is famous for and how to get there |accessdate=2024-03-23 |website=move2armenia.am |archive-date=2024-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240323170029/https://move2armenia.am/en/tourism/gorod-idzhevan-v-armenii-chto-posmotret-v-idzhevane-chem-znamenit-i-kak-dobratsya/ |url-status=dead }}</ref> Skozi Idževan teče iz Erevana skozi [[Hrazdan]] in [[Dilidžan]] tudi železniška proga proti [[Azerbajdžan]]u, ki pa je danes zaprta in zapuščena. == Zgodovina == Bronastodobne arheološke najdbe pričajo o zgodnji poselitvi območja današnjega Idževana. Ker je območje ležalo na pomembni trgovski poti, so tod obstajale številne postojanke, konec 18. stoletja pa je bilo ustanovljeno naselje z imenom »[[Karavanseraj]]«. V 20. stoletju so ime naselja prevedli v armenščino – Idževan prav tako pomeni »gostišče«.<ref name="բառարան"/><ref name="m2a"/> V prvi polovici 19. stoletja je kraj prešel izpod [[Iran|perzijskega]] pod [[ruski imperij]]. Novembra 1920 je bil prvo armensko mesto, ki ga je zasedla [[Sovjetska zveza]], preden je prodrla do Erevana in na ozemlju Armenije ustanovila [[Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika|Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko]].<ref>{{navedi knjigo |author=Richard Pipes |date=25 April 1997 |title=The Formation of the Soviet Union: Communism and Nationalism, 1917-1923, First Edition |publisher=Harvard University Press |pages= |isbn=978-0-674-41764-9 |oclc=1259423784 |url=https://books.google.com/books?id=IVgwEAAAQBAJ&pg=PT167}}</ref> Leta 1956 je Idževan dobil status naselja mestnega tipa,<ref>Glasilo Vrhovnega sovjeta ZSSR, št. 16 (858), 1956</ref> leta 1961 je postal mesto, leta 1970 pa mesto republiške podrejenosti. == Gospodarstvo == V Idževanu je delovala največja [[tkanje|tkalnica]] [[preproga|preprog]] v Zakavkazju,<ref name="բառարան"/> katere izdelki so sloveli po vsej Sovjetski zvezi. V mestu je bila razvita tudi živilska, strojna in druge panoge, ki danes večinoma ne obratuje več. Edini še delujoči podjetji sta lesnopredelovalni obrat ter tovarna vina in žganih pijač, tradicijo tkanja pa ohranjajo lokalni obrtniki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ijevan}} {{Wikipotovanje|Ijevan|Idževan}} * [https://ijevancity.am/ Spletno mesto občine Idževan] [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Tavuš]] aoso22lvqryiw8rkepo8cgacbo654jo 6773145 6773128 2026-11-01T11:46:05Z Upwinxp 126544 ղ (ġ) v slovenščini postane g 6773145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Idževan |native_name = Իջևան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Ijevan 2021.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=40 |latm=52 |lats=45 |latNS=N |longd=45 |longm=08 |longs=50 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Tavuš]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 732 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/file/Map/MARZ_11.pdf |title=ՀՀ ՄԱՐԶԵՐԻ ԵՎ ԵՐԵՎԱՆ ՔԱՂԱՔԻ ՍՈՑԻԱԼ - ՏՆՏԵՍԱԿԱՆ ԲՆՈՒԹԱԳՐԵՐԸ, ՏԱՎՈՒՇԻ ՄԱՐԶ, 2023 |year=2023}}</ref> |population_total = 19784 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 4001, 4002 |area_code = +374 (263) |website = |footnotes = }} '''Idževan''' ({{jezik-hy|Իջևան}}) je mesto na severovzhodu [[Armenija|Armenije]] in upravno središče pokrajine [[Tavuš]]. == Zemljepis == Idževan leži v dolini reke [[Agstev]] na povprečni nadmorski višini 732&nbsp;metrov.<ref name="բառարան">{{navedi knjigo |title=Հայաստանի եւ հարակից շրջանների տեղանունների բառարան, Տպագիր Հատոր 2 |trans-title=Slovar krajevnih imen Armenije in sosednjih regij, 2. knjiga |publisher=Založba Univerze v Erevanu |location=Erevan |year=1988 |page=535–536 |url=http://www.nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=1575}}</ref> Z zahoda ga obdajajo obronki grebena Gugarac, z vzhoda pa Miaporskega gorovja. Okoliške gore so mehkih obrisov in poraščene z gozdom. Skozi mesto poteka glavna prometna povezava med [[Erevan]]om in [[Tbilisi]]jem. Razdalja do Erevana po cesti je 130&nbsp;kilometrov.<ref name="m2a">{{navedi splet |url=https://move2armenia.am/en/tourism/gorod-idzhevan-v-armenii-chto-posmotret-v-idzhevane-chem-znamenit-i-kak-dobratsya/ |title=The city of Ijevan in Armenia: what to see in Ijevan, what is famous for and how to get there |accessdate=2024-03-23 |website=move2armenia.am |archive-date=2024-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240323170029/https://move2armenia.am/en/tourism/gorod-idzhevan-v-armenii-chto-posmotret-v-idzhevane-chem-znamenit-i-kak-dobratsya/ |url-status=dead }}</ref> Skozi Idževan teče iz Erevana skozi [[Hrazdan]] in [[Dilidžan]] tudi železniška proga proti [[Azerbajdžan]]u, ki pa je danes zaprta in zapuščena. == Zgodovina == Bronastodobne arheološke najdbe pričajo o zgodnji poselitvi območja današnjega Idževana. Ker je območje ležalo na pomembni trgovski poti, so tod obstajale številne postojanke, konec 18. stoletja pa je bilo ustanovljeno naselje z imenom »[[Karavanseraj]]«. V 20. stoletju so ime naselja prevedli v armenščino – Idževan prav tako pomeni »gostišče«.<ref name="բառարան"/><ref name="m2a"/> V prvi polovici 19. stoletja je kraj prešel izpod [[Iran|perzijskega]] pod [[ruski imperij]]. Novembra 1920 je bil prvo armensko mesto, ki ga je zasedla [[Sovjetska zveza]], preden je prodrla do Erevana in na ozemlju Armenije ustanovila [[Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika|Zakavkaško socialistično federativno sovjetsko republiko]].<ref>{{navedi knjigo |author=Richard Pipes |date=25 April 1997 |title=The Formation of the Soviet Union: Communism and Nationalism, 1917-1923, First Edition |publisher=Harvard University Press |pages= |isbn=978-0-674-41764-9 |oclc=1259423784 |url=https://books.google.com/books?id=IVgwEAAAQBAJ&pg=PT167}}</ref> Leta 1956 je Idževan dobil status naselja mestnega tipa,<ref>Glasilo Vrhovnega sovjeta ZSSR, št. 16 (858), 1956</ref> leta 1961 je postal mesto, leta 1970 pa mesto republiške podrejenosti. == Gospodarstvo == V Idževanu je delovala največja [[tkanje|tkalnica]] [[preproga|preprog]] v Zakavkazju,<ref name="բառարան"/> katere izdelki so sloveli po vsej Sovjetski zvezi. V mestu je bila razvita tudi živilska, strojna in druge panoge, ki danes večinoma ne obratuje več. Edini še delujoči podjetji sta lesnopredelovalni obrat ter tovarna vina in žganih pijač, tradicijo tkanja pa ohranjajo lokalni obrtniki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ijevan}} {{Wikipotovanje|Ijevan|Idževan}} * [https://ijevancity.am/ Spletno mesto občine Idževan] [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Tavuš]] 8kpxr2p7n3j8i2pvna5hq9n3853afek Srečanje hrvaške katoliške mladine 0 559127 6772972 6671943 2026-10-31T21:30:08Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772972 wikitext text/x-wiki '''Srečanje hrvaške katoliške mladine''' ({{Jezik-hr|Susret hrvatske katoličke mladeži}}, s kratico ''SHKM'') je dvoletno srečanje mladih hrvaških katoličanov, ki poteka v enem od hrvaških mest. Prvo srečanje je bilo leta 1996 v [[Split]]u.<ref name=St96/> == Zgodovina == Prvo srečanje je [[Nadškofija Split - Makarska]] organizirala leta 1996 na [[Stadion Poljud|Stadionu Poljud]] v [[Split]]u kot srečanje mladih katoličanov iz Hrvaške ter [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref name=St96>Zupčić, Šime: [https://www.mladi-dbk.com/vijesti/show/213/susret-s-clanicom-organizacijskog-tima-prvog-shkm-1996 Susret s članicom Organizacijskog tima prvog SHKM 1996] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240527221923/https://www.mladi-dbk.com/vijesti/show/213/susret-s-clanicom-organizacijskog-tima-prvog-shkm-1996 |date=2024-05-27 }} Pastoral mladih dubrovniške škofije. Objavljeno 2. maja 2014.</ref> Na devetem srečanju v [[Dubrovnik]]u leta 2014 se je zbralo 35.000 mladih.<ref name=veliko/> [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Mladi iz Slovenije]] so se leta 2017 udeležili srečanja v [[Vukovar]]ju.<ref name=Česa>[https://www.druzina.si/clanek/66-20-cesa-se-lahko-naucimo-od-hrvatov Česa se lahko naučimo od Hrvatov?] [[Družina (časopis)|Družina]]. Objavljeno 10. maja 2017.</ref> == Srečanja == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Datum ! Mesto ! Škofija ! Moto |- | 1996 || 10. junij || [[Split]] || Split - Makarska || ''S Kristusom v tretjem tisočletju'' |- | 2000 || 29. april || [[Rijeka]] || Reka || ''In Beseda je postala meso'' ({{Bibl|Jn 1,14}}) |- | 2002 || 13. in 14. april || [[Osijek]] || Đakovo - Osijek || ''Ohrani nas v svojem imenu'' ({{Bibl|Jn 17,11}}) |- | 2004 || 24. in 25. april || [[Šibenik]] || Šibenik || ''Veslajte na odprtem morju'' |- | 2006 || 29. april || [[Pula]] || [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] || ''Učitelj je tukaj in te kliče'' ({{Bibl|Jn 11,28}}) |- | 2008 || 26. in 27. april || [[Varaždin]] || Varaždin || ''Bili so stanovitni'' ({{Bibl|Apd 2,42}}) |- | 2010 || 8. in 9. maj || [[Zadar]] || Zadar || ''Da bo vaše veselje dopolnjeno'' ({{Bibl|Jn 15,11}}) |- | 2012 || 5. in 6. maj || [[Sisek]] || Sisek || ''Hodimo v luči'' ({{Bibl|1 Jn 1,7}}) |- | 2014 || 26. in 27. april || [[Dubrovnik]] || Dubrovnik || ''Za svobodo poklicani'' ({{Bibl|Gal 5,13}})<ref name=veliko>[https://www.druzina.si/clanek/63-19-veliko-srecanje-hrvaske-verne-mladine-v-dubrovniku Veliko srečanje hrvaške verne mladine v Dubrovniku] [[Družina (časopis)|Družina]]. Objavljeno 10. maja 2014.</ref> |- | 2017 || 29. in 30. april || [[Vukovar]] || Đakovo - Osijek || ''Kristus, naše upanje'' (po {{Bibl|1 Tim 1,1}})<ref name=Česa/> |- | <s>2020</s>|| bgcolor=red | odloženo || [[Zagreb]] || [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] || ''Kar koli vam reče, storite'' ({{Bibl|Jn 2, 5}})<ref>[https://ika.hkm.hr/zagrebacka-metropolija/sto-god-vam-rekne-ucinite-iv-2-5/ Geslo Susreta hrvatske katoličke mladeži, koji će se 9. i 10. svibnja 2020. godine održati u Zagrebu glasi: „Što god vam rekne, učinite!“ (Iv Jn 2, 5).], [[Katoliška informacijska agencija|IKA]], objavljeno 19. marca 2019.</ref><ref>[http://laudato.hr/Vijesti/Hrvatska/Sljedeci-Susret-hrvatske-katolicke-mladezi-2020-g.aspx?feed=allNews Sljedeći Susret hrvatske katoličke mladeži 2020.] laudato.hr {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171231000107/http://laudato.hr/Vijesti/Hrvatska/Sljedeci-Susret-hrvatske-katolicke-mladezi-2020-g.aspx?feed=allNews |date=31. decembra 2017. }} Pridobljeno 30. aprila 2017.</ref> |- | 2022 || 17. september || [[Bjelovar]] || Bjelovar - Križevci || ''Kvišku srca'' |- | 2024 || 4. maj || [[Gospić]] || Gospić - Senj || ''Vesêli se v svoji mladosti'' ({{Bibl|Prd 11,9}})<ref>[https://shkm.gospicko-senjska-biskupija.hr/novosti/vise/u-gospicu-odrzan-cetvrti-susret-odbora-za-shkm U Gospiću održan četvrti susret Odbora za SHKM] Objavljeno 4. septembra 2023.</ref> |- | 2026 || 2. in 3. maj || [[Požega, Hrvaška|Požega]] || Požega || ''Jaz sem trta, vi ste mladike'' ({{Bibl|Jn 15,5}})<ref name=logo_grb26>[https://pozeska-biskupija.hr/2025/07/07/logotip-susreta-hrvatske-katolicke-mladezi-2026-u-pozegi/ Logotip Susreta hrvatske katoličke mladeži 2026. u Požegi] Požeška škofija, objavljeno 7. julija 2025.</ref> |- | 2028 || || [[Krk]] || Krk<ref>[https://ika.hkm.hr/novosti/domacin-sljedeceg-susreta-hrvatske-katolicke-mladezi-bit-ce-krcka-biskupija/ Domaćin sljedećeg Susreta hrvatske katoličke mladeži bit će Krčka biskupija] IKA, objavljeno 2. maja 2026.</ref> || |- |} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] q9ofty1z8sdgkw00tuau86kp91ns077 Jakušima 0 564113 6772920 6682996 2026-10-31T19:10:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772920 wikitext text/x-wiki {{Infobox Islands | name = Jakušima | image_name = | native_name = {{lang-ja|屋久島}} | native_name_link = | image_caption = Landsat slika Jakušime | image_size = | nickname = | location = [[Vzhodnokitajsko morje]] | coordinates = {{coord|30|20|38|N|130|31|26|E|display=inline,title}} | map = Japonska | map_relief = 1 | map_caption = Lokacija na Japonskem (z južnimi otoki v vstavku) | archipelago = [[Otočje Rjukju]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 504,88 | length_km = | width_km = | coastline_km = | highest_mount = Miyanoura | elevation_m = 1936 | country = {{JAP}} | country_admin_divisions_title = | country_admin_divisions = [[prefektura Kagošima]] | population = 11.698 | population_as_of = 2022 | density_km2 = 26,1 | ethnic_groups =[[Japonci]] | additional_info = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Yakushima Nagata-hama | designation1_date = 8 November 2005 | designation1_number = 1559<ref>{{navedi splet|title=Yakushima Nagata-hama|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/1559|access-date=25 April 2018}}</ref>}} {{Infobox UNESCO World Heritage Site|child=yes | WHS = Starodavni gozd Jakušima | Image = | Location = [[Japonska]] | Criteria = Naravni: vii, ix | ID = 662 | Year = 1993 | Area = 10.747 ha | locmapin = | relief = | coordinates = | map_caption = }} }} {{Nihongo|'''Jakušima'''|屋久島|}}je eden izmed otokov Ōsumi v prefekturi Kagošima na [[Japonska|Japonskem]]. Otok s površino 504,88 km² ima 13.178 prebivalcev. Dostop do otoka je mogoč s trajektom s hidrogliserjem (7 ali 8-krat na dan iz [[Kagošima|Kagošime]], odvisno od sezone), počasnim trajektom (enkrat ali dvakrat na dan iz Kagošime) ali z letalom do letališča Jakušima (3 do 5-krat na dan iz Kagošime, enkrat dnevno iz [[Fukuoka|Fukuoke]] in enkrat dnevno iz [[Osaka|Osake]]). Administrativno je celoten otok mesto Yakushima. Mesto služi tudi sosednji Kuchinoerabujima. 42 % otoka je znotraj meja nacionalnega parka Yakushima.[2] Elektrika Jakušime je več kot 50 % iz hidroelektrarn, presežna energija pa je bila uporabljena za proizvodnjo vodikovega plina v poskusu Univerze Kagošima. Otok je bil testni kraj za Hondine raziskave vozil na vodikove gorivne celice. (Na otoku ni avtomobilov na vodik, vendar občina upravlja električne avtomobile.) == Razglasitev svetovne dediščine == Leta 1980 je bilo območje 18.958 ha razglašeno za [[Program Človek in biosfera|biosferni rezervat]] Unesca.<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=JPN+04&mode=all |title=Biosphere Reserve Information - Yakushima |publisher=[[UNESCO]] |access-date=29 April 2011}}</ref> Leta 1993 je bilo 10 hektarjev [[mokrišče|mokrišča]] v Nagata-hami označenih za [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko območje]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/npr/ramsar_wetland/pamph/yakushima_33.pdf |title=Ramsar Sites in Japan - Yakushima Nagata-hama |publisher=Ministry of the Environment |access-date=24 March 2011}}</ref> To je največje gnezdišče ogrožene [[Glavata kareta|glavate karete]] v severnem Tihem oceanu.<ref name="Park">{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/parks/kirishima_2.html |title=Introducing places of interest: Kirishima-Yaku National Park |publisher=Ministry of the Environment |access-date=24 March 2011 |archive-date=2011-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110323021316/http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/parks/kirishima_2.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.bes.or.jp/english/parks/kirishima.html |title=Kirishima-Yaku National Park |publisher=Natural Parks Foundation |access-date=24 March 2011 |archive-date=2011-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110611210139/http://www.bes.or.jp/english/parks/kirishima.html |url-status=dead }}</ref> Edinstveni ostanek toplega/zmernega starodavnega gozda v Jakušimi je naravna svetovna dediščina od leta 1993. Na območju jedra divjine (12,19 kvadratnih kilometrov), ki je del svetovne dediščine, ni mogoče zaslediti nobenih zapisov o pretekli poseki dreves.<ref>{{navedi splet | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/662.pdf | title = World Heritage Nomination - IUCN Summary | publisher = UNESCO World Heritage Committee | access-date= 2008-08-28}}</ref> Otok vsako leto obišče 300.000 turistov. == Geografija == [[File:Yakushima Relief Map, SRTM.jpg|thumb|left|150px|Reliefni zemljevid]] [[File:Osumi_Islands_Map_Japan.png|thumb|Zemljevid otokov Osumi]] Jakušima je približno 61,3 kilometra južno od južne konice polotoka Ōsumi v južnem [[Kjušu]]ju ali 135 kilometrov južno od Kagošime. Preliv Vincennes (Jakušima Kaikkō) ga ločuje od bližnjega otoka Tanegašima, kjer je japonski vesoljski center. Iz Jakušime je mogoče jasno videti občasne izstrelitve raket iz Tanegašime. Osnova otoka je [[granit]], zato na njem ni aktivnih vulkanov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jnto.go.jp/eng/indepth/scenic/worldheritage/c_12_yakushima.html|title=World Heritage Sites in Japan|website=www.jnto.go.jp}}</ref> Ima površino približno 504,5 kvadratne kilometre. Otok je približno okrogle oblike, z obsegom 89 kilometrov in premerom 28 kilometrov. Najvišji vzpetini na otoku sta Mijanouradake (宮之浦岳), z višino 1935 metrov in Nagatadake (永田岳), z višino 1886 metrov nad morsko gladino; ima pa Jakušima še 30 vrhov, višjih od 1000 metrov). Na otoku je veliko toplih vrelcev. <gallery> Yakushima Mitake.jpg|To je Jakušima Mitake, gora Mijanoura, gora Nagata in gora Kurio Yodo River (Yakushima) 05.jpg|Rečni pesek Jodo na vrhu reke Ava je granit Ooko Falls 03.jpg|Ooko slap Senpiro Fall Yakushima 01.jpg|Senpiro slap </gallery> Večja naselja na otoku, ki sestavljajo občino Jakušima, sta pristaniški mesti Anbō in Mijanoura. Med njima je Letališče Jakušima. Druga naselja so obmorske vasi Hiranai, Kuriobaši, Nagata, Okonotaki in zapuščena gozdna vas Kosugidani. Med kraji so soteske Širatani Unsui, Arakava, Kigensugi in Jakusugi. === Podnebje === Jakušima ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') z vročimi, vlažnimi poletji in milimi zimami. Padavine so izjemno obilne, z najmanj 250 milimetri v vsakem mesecu in kar 773 milimetrov samo v juniju. Jakušima je najbolj namočen kraj na Japonskem<ref>{{navedi splet|url=https://www.climate-charts.com/Countries/JAPAN.html|title=Japan Climate Charts Index}}</ref> in letna količina padavin v Jakušimi je ena najvišjih na svetu s 4000 do 10.000 mm. Domačini pravijo, da dežuje »35 dni v mesecu«. Jeseni in pozimi so bolj sušna obdobja, najmočnejši nalivi pa so spomladi in poleti, pogosto jih spremljajo tudi zemeljski plazovi. To je najjužnejši kraj na Japonskem, kjer je v gorah sneg, pogosto več mesecev, temperatura oceana pa nikoli ni pod 19 °C. == Zgodovina == Otok Jakušima je bil naseljen vsaj od [[Obdobje Džomon|obdobja Džomon]]. Prvič je omenjen v pisnih dokumentih kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]] iz 6. stoletja. Leta 601 so Kitajci poslali ekspedicijo v 'deželo Liukiu' (流求國). Opazili so, da so bili ljudje majhni, a boječi. Kitajci niso mogli razumeti lokalnega jezika in so se vrnili na Kitajsko. Leta 607 so poslali drugo ekspedicijo trgovat in vrnili enega od otočanov. Japonsko veleposlaništvo je bilo v Loujangu, ko se je odprava vrnila in eden od Japoncev je vzkliknil, da je otočanka nosila obleko in govorila jezik otoka Jaku. V japonskem ''[[Šoku Nihongi]]'' v zapisu iz leta 702 n. št. je del starodavne province Tane. Pogosto so ga omenjali v dnevnikih popotnikov med Kitajsko iz [[dinastija Tang|dinastije Tang]] in Japonsko iz [[obdobje Nara|obdobja Nara]]. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je Jakušimi vladal klan Šimazu iz domene Sacuma in je veljal za del province Ōsumi. Po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] je bil otok pod upravo prefekture Kagošima. Leta 2017 je Jakušimo prizadel tajfun Noru, ki je povzročil eno smrt. Novembra 2023 je V-22 Osprey ameriških zračnih sil strmoglavil ob obali Jakušime, pri čemer je umrlo 7 članov posadke, zadnji član posadke pa je bil pogrešan.<ref>{{navedi splet |last1=Hida |first1=Hikari |last2=Yoon |first2=John |date=2023-12-04 |title=5 Bodies Found After Days of Searching for U.S. Military Aircraft in Japan |url=https://www.nytimes.com/2023/12/04/world/asia/us-osprey-crash-japan.html |access-date= |website=The New York Times}}</ref> == Demografija in ekonomija == Prebivalstvo Jakušime je doseglo vrhunec leta 1960 s 24.010 prebivalci. Zatem je upadalo do leta 1995, a se je nato ustalilo pri nekaj več kot 13.000 prebivalcih. Tradicionalno so bili glavni gospodarski nosilci gozdarstvo in izvoz lesnih izdelkov (predvsem strešnih skodel iz cedre) ter komercialni ribolov. Pridelovanje pomaranč in čaja, destilacija ''šōčūja'' (običajno se destilira iz riža, ječmena, sladkega krompirja, ajde ali rjavega sladkorja) in turizem so zdaj glavni viri dohodka. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Image:Jomon Sugi 07.jpg|thumb|left|150px|Jaku-sugi (Džōmon-sugi)]] Jakušima vsebuje eno največjih območij obstoječih subtropskih zimzelenih gozdov otoka Nansei, ogroženo habitatno [[ekoregija|ekoregijo]].<ref>{{navedi splet|title=Nansei Islands subtropical evergreen forests|url=http://www.globalspecies.org/ecoregions/display/IM0170|website=Global Species|publisher=Myers Enterprises II|access-date=23 July 2017}}</ref> Edine velike živali, ki so avtohtone na otoku, so Jakušimski makaki (''Macaca fuscata yakui'') in jeleni [[Sika|sike]] (''Cervus nippon''). Japonski [[rakunasti pes]] je prav tako pogosta žival, vendar ni avtohtona na otoku. Občasno je mogoče videti tudi japonske podlasice (''Mustela itatsi''). Otok je drstišče selitvenih [[glavata kareta|glavatih karet]] (''Caretta caretta''), na morju pa najdemo delfine. Obalna območja imajo ponekod [[koralni greben|koralne grebene]], čeprav v veliko manjšem obsegu kot južneje na otokih Okinava. [[BirdLife International]] je otok, skupaj s sosednjo Tanegašimo, prepoznal kot [[mednarodno pomembno območje za ptice]] (IBA), ker podpirajo populacije japonskih golobov grivarjev (''Columba janthina''), zelenih golobov Rjukju (''Treron permagnus'') in robinov Rjukju (''Larvivora komadori'').<ref name=bli>{{navedi splet |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/yakushima-and-tanegashima-islands-iba-japan|title= Yakushima and Tanegashima islands|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 7 February 2021}}</ref> Jakušima slovi po bujni vegetaciji. Večji del otoka je bil nekoč posekan (izhaja vsaj iz zgodnjega obdobja Edo), vendar je bil obsežno ponovno zasajen in posejan, odkar se je sečnja končala v poznih 1960-ih, ko je bil vzpostavljen režim ohranjanja. Poleg tega sekundarnega gozda je nekaj preostalih območij primarnega gozda, sestavljenega predvsem iz sorte [[japonska kriptomerija]] (''Cryptomeria japonica''), znane kot ''jakusugi'' (屋久杉), katere najbolj znan posamezni primer se imenuje ''[[Džōmon Sugi]]'' (縄文杉), saj se ocenjuje, da njena starost sega vsaj v obdobje Džōmon japonske zgodovine, pred 2300 leti. Poleg tega je na otoku seznam več kot 50 vrst endemičnih rož, zlasti rododendronov in na stotine redkih endemičnih ''[[Briofiti|briofitov]]'', pa tudi številna endemična drevesa. {{multiple image | align = center | image1=Shiratani Unsui Gorge 17.jpg | width1 = 200 | caption1= dolina Širatani Unsuikjo (白谷雲水峡) (900 m nadmorske višine) | image2=Forest in Yakushima 61.jpg | width2 = 200 | caption2= Zmerni gozd v bližini koče Jodogava (1400 m nadmorske višine) | image3=Kohananoego Wetland 07.jpg | width3 = 200 | caption3= Reka Kohananoe v visokem močvirju (1600 m nadmorske višine) | image4=Forest in Yakushima 67.jpg | width4 = 200 | caption4= Subalpsko rastlinje, kot je rododendron Jakušima pri Kuromidake (黒味岳) (1800 m nadmorske višine) }} ==Onsen== Na Jakušimi je več [[onsen]]ov (vročih vrelcev). *Onoma onsen *Jakušima onsen *Hirauči podvodni topli izvir *Judomari onsen *Oura vrelec - prvotno vrelec, zdaj pa je skupna kopel z vrelo izvirsko vodo *Jodogawa onsen *Junoko no Ju *Džomon no Jado Manten - ambulantno kopanje == V popularni kulturi == *Gozdovi Jakušime so navdihnili gozdno okolje v filmu Hayaa Miyazakija ''Princesa Mononoke''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jal.com/world/en/guidetojapan/world_heritage/yakushima/description/|title=World Heritage - Yakushima|publisher=Japan Airlines|access-date=2008-08-15|archive-date=2012-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807003043/http://www.jal.com/world/en/guidetojapan/world_heritage/yakushima/description/|url-status=dead}}</ref> *Jakušima je navdih za gozd Dremuchij v ''Metal Gear Solid 3: Snake Eater''.<ref name="munishinobu">[http://muni_shinobu.webs.com/mgs3/commentary2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203014348/http://muni_shinobu.webs.com/mgs3/commentary2.html|date=2013-12-03}}, Hideo Kojima offers insight and commentary on Metal Gear Solid 3: Snake Eater.</ref> *Izmišljena lika Jun in Jin Kazama iz Tekkena sta živela na Jakušimi.<ref>{{navedi splet |title=Playstation/鉄拳２-TEKKEN2- {{!}} バンダイナムコゲームス公式サイト |url=https://www.bandainamcoent.co.jp/cs/list/tekken2/ |access-date=2023-08-30 |website=www.bandainamcoent.co.jp |archive-url=https://web.archive.org/web/20241222203441/https://www.bandainamcoent.co.jp/cs/list/tekken2/ |archive-date=2024-12-22 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Citation |title=Tekken 5: Jin Prologue and Epilogue |url=https://www.youtube.com/watch?v=bcKZ137zijs |access-date=2023-08-30 |language=en}}</ref> V Tekken 8 se Jakušima prvič pojavi kot igralni oder. *Eiji Miyake, protagonist romana Davida Mitchella ''number9dream'', je iz Jakušime. Deli romana se dogajajo v pripovedovalčevem otroštvu na otoku. *Film ''Floating Clouds'' iz leta 1955 se zaključi s potovanjem na otok. *Otok je bil vidno predstavljen tudi v filmu ''Rebirth of Mothra'' iz leta 1996. V filmu ''The Young Mothra'' priplava na otok, da bi se preobrazil v novo in močnejšo Mothro, ki svoje življenjsko bistvo in nove moči jemlje iz večnega gozda. *Protagonisti Atlusove videoigre za igranje vlog, ''Persona 3'', ob začetku poletnih počitnic obiščejo Jakušima. *Prvi dve epizodi televizijske oddaje iz leta 2005, ''Kamen Rider Hibiki'', se odvijata predvsem na Jakušimi. *Pokrajine v ''Oni: Thunder God's Tale'' so navdihnjene z gozdovi Jakušime.<ref>[https://www.animationscoop.com/interview-the-might-and-heart-of-oni-thunder-gods-tale] Interview The might and heart of Oni: Thunder God's Tale</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{wikivoyage|Yakushima}} *[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=662 UNESCO World Heritage Site Entry] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biosferni rezervati Japonske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Japonskem]] [[Kategorija:Otoki Japonske]] hi9s423j8r7o4qwwbgz6ponhtvwgdzl Karl Erjavec – stranka Zaupanje 0 568825 6773101 6772179 2026-11-01T10:23:06Z VidicK01 193275 ukinitev, na novo postavljena stranka LPRK Igorja Velova 6773101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Karl Erjavec – stranka Zaupanje | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:ZAUPANJE logotip 2026.png|250px]] | foundation = 27. november 2024 | dissolved = 24. september 2026 | headquarters = Dunajska cesta 7<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = [[Centrizem|sredina]]<ref name=":1"/> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | successor = [[Lista povezani za razvoj Kranja]] | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} vijolična | {{color box|#0191b9|border=darkgray}} svetlo modra }} | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = Naila Sluga<br>Robert Latin | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Boris Štefanec]] | president = [[Karl Erjavec]] | general_secretary = Zlatko Ficko | membership = }} '''Karl Erjavec – stranka Zaupanje''' (kratica '''SZ''', okrajšano '''ZAUPANJE''') je nekdanja [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je ustanovil nekdaj dolgoletni predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in večkratni minister [[Karl Erjavec]]. Ustanovni kongres stranke je potekal 27. novembra 2024, Erjavec je bil na njem izvoljen za predsednika.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec ustanovitev nove stranke napoveduje konec novembra, Lotrič v začetku prihodnjega leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-ustanovitev-nove-stranke-napoveduje-konec-novembra-lotric-v-zacetku-prihodnjega-leta/725274|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> Septembra 2026 je stranko prevzel [[Igor Velov]] in ji nadel novo ime ''Lista povezani za razvoj Kranja.'' == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Julija 2024 je Erjavec prvič omenil nov politični projekt, in sicer ko je napovedal ustanovitev Zbora za prihodnost, iz katerega bi kasneje nastala sredinska politična stranka nekdanjih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> Konec septembra 2024 je razkril štiri stebre delovanja stranke v nastajanju: upokojenci, zdravstvo in šolstvo; varnost in migracije; gospodarstvo in kmetijstvo; podnebna politika.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec računa na nekdanje ministre in ministrice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-racuna-na-nekdanje-ministre-in-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Ustanovni kongres se je odvil 27. novembra 2024 v Ljubljani. Na njem so poleg predsednika izvolili tudi podpredsednika, člane sveta stranke ter nadzornega in izvršnega odbora, potrdili so program, statut ter slogan ''Za varno prihodnost''.<ref name=":1" /> Opredelili so se kot [[Centrizem|sredinska]] stranka, izvoljeni predsednik Erjavec je v nagovoru izrazil prepričanje o uspehu na volitvah in prestopu parlamentarnega praga. Ob tem je izpostavil, da njegov stavek iz leta 2018 »''Nov obraz je nova napaka«'' še vedno izkazuje za resničnega, saj da je politikom v zadnjih letih primanjkovalo potrebnih veščin.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Zaupanje želi biti stranka na sredini političnega prostora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-zaupanje-zeli-biti-stranka-na-sredini-politicnega-prostora/727253|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Med vidnejšimi člani stranke so nekdanji gospodarski minister [[Metod Dragonja]], nekdanji notranji minister [[Dragutin Mate]], nekdanja pravosodna ministrica [[Lilijana Kozlovič]], nekdanji veleposlanik pri OZN [[Andrej Logar]], nekdanji veleposlanik [[Milan Jazbec]], nekdanja ministrica za okolje [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] ter nekdanji predsednik KPK [[Boris Štefanec]]. Pri pisanju programa sta po Erjavčevih besedah sodelovala tudi ekonomist [[Jože P. Damijan]] in prvi guverner Banke Slovenije [[France Arhar]].<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s stranko Zaupanje na politični parket konec novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-s-stranko-zaupanje-na-politicni-parket-konec-novembra.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-23|language=sl}}</ref> === Nastop na volitvah v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 19. novembra 2025 je stranka organizirala dogodek »Dan zaupanja« kot počastitev prve obletnice delovanja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je svet stranke potrdil preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje'', dopolnitev imena naj bi v luči množičnega nastajanja novih strank prispevala k večji prepoznavnosti. Na dogodku so imeli nagovor vidnejši funkcionarji stranke, poleg njih pa tudi [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], nekdanji premier, ter [[Dejan Kaloh]], predsednik stranke [[Suvereni]]. Skupaj s slednjim je Erjavec napovedal oblikovanje nove poslanske skupine še pred koncem [[9. državni zbor Republike Slovenije|mandata državnega zbora]], ter kasneje skupne liste za volitve.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kljub prvotno drugačnemu sklepu je bilo 15. februarja 2026 ponovno oznanjeno sodelovanje Zaupanja s stranko Suvereni.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Svet stranke Suvereni je namreč sprejel »strateško odločitev«, da se v luči rezultatov [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskav]] na svoje prve volitve ne podajo samostojno, zato so se v posameznih volilnih enotah kandidati priključili stranki Zaupanje, slednja je s tem dobila status parlamentarne stranke na soočenjih RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Suvereni v treh volilnih enotah na listi stranke Zaupanje Karla Erjavca|url=https://www.sta.si/3523921/suvereni-v-treh-volilnih-enotah-na-listi-stranke-zaupanje-karla-erjavca|website=www.sta.si|accessdate=2026-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je stranka na dogodku Ljubljani predstavila kandidate za parlamentarne volitve. Predsednik Erjavec je ob tem poudaril, da so zaradi »vzdušja na terenu« prepričani v uspeh, obelodanil pa je tudi geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so bili poleg Karla Erjavca (okraj Ljutomer) tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec (Murska Sobota I in II), podpredsednika Naila Sluga (Moste Polje I) in Robert Latin (Novo mesto II), dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] (Brežice) in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]] (Maribor VII), ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Preimenovanje in ukinitev === 24. septembra 2026 se je stranka po volilnem neuspehu preimenovala v ''Lista povezani za razvoj Kranja'', njeno vodenje pa je prevzel kranjski lokalni politik [[Igor Velov]].<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu sprememb pri politični stranki LISTA POVEZANI ZA RAZVOJ KRANJA v register političnih strank {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-sprememb-pri-politicni-stranki-lista-povezani-za-razvoj-kranja-v-register-politicnih-strank/ |access-date=2026-11-01 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu sprememb pri politični stranki v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-sprememb-pri-politicni-stranki-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-6/ |access-date=2026-11-01 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Stranko je Velov prevzel za potrebe vložitve kandidature za [[Župan Mestne občine Kranj|župana Mestne občine Kranj]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026|novembrskih lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-11-01 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2.995 | 0,25 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#78336e}} | {{steady}} | 15. | style="background:silver" |– |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] aijceuz0raz0d2jruuuarekv86455vn Iron Man (film, 2008) 0 573943 6772764 6765757 2026-10-31T12:05:51Z Gledalec 242658 /* Vloge */ pp 6772764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Iron Man | image = Iron Man - 2008 movie logo.svg | caption = Logotip filma. | director = [[Jon Favreau]] | producer = [[Avi Arad]], [[Kevin Feige]] | writer = [[Mark Fergus]], [[Hawk Ostby]], [[Art Marcum]], [[Matt Holloway]] | based on = | starring = [[Robert Downey Jr.]]<br />[[Terrence Howard]]<br />[[Jeff Bridges]]<br />[[Gwyneth Paltrow]]<br />[[Leslie Bibb]]<br />[[Shaun Toub]] | music = [[Ramin Djawadi]] | cinematography = [[Matthew Libatique]] | editing = [[Dan Lebental]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 14. april 2008 (Sydney) 2. maj 2008 (Združene države Amerike) | runtime = 126 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 150 millijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 585.8 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Iron Man''' je ameriški superjunaški film iz leta 2008, ki temelji na [[Iron Man|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]] in distribuiral Paramount Pictures ter je prvi film v Marvelovem kinematografskem vesolju (MCU). Film je režiral [[Jon Favreau]], po scenariju [[Mark Fergus|Marka Fergusa]], [[Hawk Ostby|Hawka Ostbyja]], [[Art Marcum|Arta Marcuma]] in [[Matt Holloway|Matta Hollowaya]]. V njem igrajo [[Robert Downey Jr.]], [[Terrence Howard]], [[Jeff Bridges]], [[Gwyneth Paltrow]], [[Leslie Bibb]] in [[Shaun Toub]]. V filmu svetovno znani industrialec in inženir Tony Stark po pobegu iz ujetništva s strani teroristične skupine izdela mehanizirani oklep in postane superjunak, imenovan "Iron Man". Načrte za razvoj filma Iron Man je od leta 1990 pripravilo več studiov, vključno z studiji Universal Pictures, 20th Century Fox in New Line Cinema, preden je Marvel Studios leta 2005 uspel pridobiti pravice. Marvel je vključil produkcijo kot svoj prvi samofinancirani film, za distribucijo pa je poskrbel Paramount Pictures. Favreau je bil najet za režiserja aprila 2006 in se soočil z nasprotovanjem Marvela, ko je poskušal izbrati Downeyja za glavno vlogo; Downey je bil najet septembra istega leta. Snemanje je potekalo od marca 2007 do junija 2007, predvsem v [[Kalifornija|Kaliforniji]], da bi se film razlikoval od številnih drugih zgodb o superjunakih, ki se dogajajo v [[New York|New Yorku]]. Med snemanjem so lahko igralci svobodno ustvarjali svoj dialog, ker je bila predprodukcija osredotočena predvsem na scenarij. Gumijaste in kovinske različice oklepa, ki jih je ustvarilo podjetje Stana Winstona, so bile povezane z računalniško ustvarjenimi slikami, da bi čim bolje upodobili naslovni lik. Film Iron Man je bil premierno predvajan v [[Sydney|Sydneyju]] 14. aprila 2008, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil predvajan 2. maja kot prvi film v prvi fazi MCU. Film je zaslužil več kot 585 milijonov dolarjev in postal osmi najbolj dobičkonosni film leta 2008 ter prejel pozitivne ocene kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili Downeyjev nastop in Favreaujevo režijo, vizualne prizore, akcijske prizore in scenarij. Ameriški filmski inštitut ga je izbral za enega izmed desetih najboljših filmov leta 2008. Na 81. podelitvi oskarjev je bil film nominiran za dva [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], za najboljšo zvočno montažo in najboljše vizualne prizore. Leta 2022 je Kongresna knjižnica izbrala film za hrambo v [[Narodni filmski register|Narodnem filmskem registru Združenih držav]], ker je razlgasila, da je "kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben". Izšli sta dve nadaljevanji: [[Iron Man 2]] (2010) in [[Iron Man 3]] (2013). == Vsebina == Tony Stark, ki je od svojega pokojnega očeta Howarda Starka podedoval očetovo podjetje Stark Industries, potuje po od vojne razdejanem [[Afganistan|Afganistanu]] s svojim najboljšim prijateljem in vojaškim poročnikom, Jamesom Rhodesom, da predstavi novo raketo "Jericho". Po preizkusu njegov konvoj napade teroristična skupina Deset prstanov in Starka pri tem hudo rani izstrelek, ki ga uporabijo napadalci. Teroristična skupina ga ujame in zapre v [[Jama|jamo]]. Yinsen, soujetnik in zdravnik, vsadi elektromagnet Starku v prsi, da tako prepreči, da bi ga krogla, ki ga je ranila, dosegla njegovo srce in ga ubila. Vodja teroristične skupine, Raza nato ponudi Starku izpustitev v zameno za izdelavo rakete Jericho za njihovo skupino, vendar on in Yinsen verjameta, da Raza ne bo držal besede. Stark in Yinsen na skrivaj zgradita majhen, močan električni generator, imenovan obločni reaktor, za napajanje Starkovega elektromagneta in izdelata prototip oklepne obleke, ki jima pomaga pri pobegu. Čeprav obleko poskušata prikriti, teroristi odkrijejo njune namere in napadejo delavnico. Yinsen se žrtvuje, da bi jih zamotil, medtem ko se obleka vklopi. Z oklepom opremljeni Stark se prebije iz jame, da bi našel umirajočega Yinsena, nato uniči orožje teroristov in odleti, vendar pa zatem strmoglavi v [[Puščava|puščavo]] in uniči obleko. Potem ko ga reši Rhodes, se Stark vrne domov in napove, da bo njegovo podjetje prenehalo s proizvodnjo orožja. [[Iron Monger|Obadiah Stane]], očetov stari prijatelj in vodja podjetja, pove Starku, da bo to povzročilo bankrot Starkove indusrtije in tako uničilo očetovo zapuščino. V domači delavnici Stark izdela elegantnejšo, zmogljivejšo različico svoje improvizirane oklepne obleke ter močnejši obločni reaktor zanjo in svojo skrinjo po testiranju prototipa. Osebna asistentka Pepper Potts mu postavi originalni reaktor v majhno stekleno vitrino v telesu. Čeprav Stane zahteva podrobnosti, se Stark odloči svoje delo obdržati zase. Na dobrodelni prireditvi novinarka Christine Everhart obvesti Starka, da je bilo orožje njegovega podjetja pred kratkim dostavljeno skupini Deset prstanov in da se uporablja za napad na Yinsenovo domačo vas. Stark si nadene nov oklep in odleti v Afganistan, kjer premaga teroriste in reši vaščane. Med letom domov Starka prestrežejo letalske sile. Svojo skrivno identiteto po telefonu razkrije Rhodesu, da bi se tako končal napad. Medtem skupina Deset prstanov zbere dele Starkovega prototipa obleke in se sreča s Stanetom, ki je preprodajal orožje Desetim prstanom in je izvedel upor, da bi zamenjal Starka kot izvršnega direktorja Starkove industrije, tako da je najel Deset prstanov, da ga ubijejo. Podredi Raza in ubije njega in preostalo skupino. Stane ima ogromen nov oklep, narejen z obratnim inženiringom iz razbitin. Da bi izsledil nezakonite pošiljke svojega podjetja, Stark pošlje Pottsa, da vdre v njegovo bazo podatkov. Odkrije, da je Stane najel skupino Deset prstanov, da ubijejo Starka, vendar se je skupina odpovedala napadu, ko so ugotovili, da imajo neposredno pot do Starkovega orožja. Potts se nato sreča z agentom Philom Coulsonom iz S.H.I.E.L.D., obveščevalne agencije, da bi ga obvestil o Stanejevih dejavnostih. Medtem pa Stanejevi znanstveniki ne morejo podvojiti Starkovega miniaturiziranega obločnega reaktorja, zato Stane vdre v Starkov dom in ukrade tistega iz njegovega telesa. Starku ga uspe zamenjati s svojim originalnim reaktorjem. Potts in več S.H.I.E.L.D. agentov pa poskušajo aretirati Stanea, vendar si on nadene obleko in jih premaga. Stark se nato spopade z Stanetom, vendar boj izgubi, saj je brez svojega novega reaktorja, ki mu omogoča polno delovanje. Boj se nato preseli na vrh stavbe Starkove industrije, kjer Stark zamoti Stanea in pri tem ukaže Potts, naj preobremeni reaktor z velikim oblokom, ki napaja stavbo, saj je to edini način, da premaga Stanea. To sproži ogromen električni sunek, ki povzroči, da Stane pade v reaktor in v eksploziji umre. Naslednji dan na tiskovni konferenci Stark javno prizna, da je superjunak, ki ga je tisk poimenoval "Iron Man". V prizoru po koncu filma, S.H.I.E.L.D. vodja [[Nick Fury]] obišče Starka na domu in mu pove, da je postal del "večjega vesolja" in da se želi pogovoriti o možnosti zaposlitve kot maščevalca. == Vloge == * [[Robert Downey Jr.]] – Tony Stark/[[Iron Man]] * [[Terrence Howard]] – James "Rhodey" Rhodes * [[Jeff Bridges]] – [[Iron Monger|Obadiah Stane]]/Iron Monger * [[Gwyneth Paltrow]] – Virginia "Pepper" Potts * [[Jon Favreau]] – Happy Hogan * [[Leslie Bibb]] – Christine Everhart * [[Shaun Toub]] – Ho Yinsen * [[Samuel L. Jackson]] – Nick Fury == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Jon Favreau 2012.jpg|sličica|Režiser filma, [[Jon Favreau]], kateri je v filmu tudi nastopil kot Happy Hogan. ]] Leta 1990 je [[Universal Studios]] pridobil filmske pravice za Iron Mana.<ref name="DowneyUnknown">{{navedi splet |last=Vejvoda |first=Jim |date=May 24, 2006 |title=The Unknown Iron Man |url=https://www.ign.com/articles/2006/05/24/the-unknown-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421031053/https://www.ign.com/articles/2006/05/24/the-unknown-iron-man |archive-date=April 21, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[IGN]]}}</ref> Kmalu zatem je studio najel [[Stuart Gordon|Stuarta Gordona]], da režira nizkoproračunski film po scenariju, ki ga je napisal [[Edward Neumeier]]. Leta 1996 je filmske pravice pridobil [[20th Century Studios|20th Century Fox]] in takrat sta se za glavno vlogo potegovala [[Tom Cruise]] in [[Nicolas Cage]].<ref name="trilogy">{{navedi novice |last=Quint |date=February 9, 2007 |title=Quint visits the IRON MAN production offices! Art! Favreau speaks about sequels (?!?), casting and more!!! |publisher=[[Ain't It Cool News]] |url=https://www.aintitcool.com/node/31525 |url-status=live |access-date=May 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328180720/http://legacy.aintitcool.com/node/31525 |archive-date=March 28, 2019}}</ref> [[Jeff Vintar]] in [[Stan Lee]] sta začela pisati scenarij, leta 1999 pa je bil za njegovo režijo najet [[Jeffrey Caine]]. [[Quentin Tarantino|Quentinu Tarantinu]] so kasneje ponudili mesto režiserja in scenarista. Leta 1999 je Fox prodal filmske pravice [[New Line Cinema]] zaradi preveč filmskih projektov, ki temeljijo na superjunakih iz Marvelovih stripov. Od leta 2000 so scenarij med drugim pisali [[Ted Elliott]] in [[Terry Rossio]]; [[Tim McCanlies]]; [[Alfred Gough]], [[Miles Millar]] in [[David Hayter]]; [[David S. Goyer]] in [[Mark Protosevich]]. Leta 2004 je bil za režiserja najet [[Nick Cassavetes]], ki je načrtoval režirati film po scenariju, ki so ga napisali Gough, Millar in Hayter. Izid filma je bil predviden za leto 2006.<ref name="FavreauWonderCon2008">{{navedi splet |last=Allsletter |first=Rob |date=March 3, 2008 |title=Iron Man's Jon Favreau |url=http://www.comicscontinuum.com/stories/0803/03/jonfavreau.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421031122/http://www.comicscontinuum.com/stories/0803/03/jonfavreau.htm |archive-date=April 21, 2022 |access-date=May 22, 2022 |publisher=Comics Continuum}}</ref> Leta 2005 so se filmske pravice vrnile v lasti Marvel Studios, ki je ponovno zagnal projekt in napovedal, da bo to prva neodvisna produkcija studia. Aprila 2006 je bilo objavljeno, da je bil za režiserja najet [[Jon Favreau]], scenarij pa da bosta napisala [[Arthur Marcum]] in [[Matt Holloway]]. Za pisanje drugačne različice scenarija sta bila najeta tudi [[Mark Fergus]] in [[Hawk Ostby]].<ref name="samueljacksoncameo">{{navedi novice |last=Itzkoff |first=Dave |author-link=Dave Itzkoff |date=March 25, 2011 |title=Modern Marvel |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2011/03/27/movies/marvel-faces-a-mighty-foe-publishing-world-uncertainties.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=February 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202133207/https://www.nytimes.com/2011/03/27/movies/marvel-faces-a-mighty-foe-publishing-world-uncertainties.html |archive-date=December 2, 2020}}</ref> Favreau je na koncu združil obe različici, [[John August]] pa je scenarij dokončal. Pri pisanju scenarija so svetovali tudi stripovski pisci [[Mark Millar]], [[Brian Michael Bendis]], [[Joe Quesada]], [[Tom Brevoort]], [[Axel Alonso]] in [[Ralph Macchio]].<ref name="DowneyUSAToday">{{navedi splet |last=Bowles |first=Scott |date=April 27, 2007 |title=First look: Downey forges a bond with 'Iron Man' role |url=http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/2007-04-26-iron-man_N.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508124135/http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/2007-04-26-iron-man_N.htm |archive-date=May 8, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[USA Today]]}}</ref> Favreau se je soočal s težavo, ki je predstavljala izbiro glavnega zlobneža filma. Mark Millar je menil, da je Iron Manov največji sovražnik, [[Mandarin (lik)|Mandarin]], preveč ne realističen.<ref name="EmpireApril2008">{{Cite journal |last=Hewitt |first=Chris |date=April 2008 |title=Super Fly Guy |journal=[[Empire (magazine)|Empire]] |pages=66–72}}</ref> Menil je, da bi bil bolj primeren za nadaljnje filme. Zlobneža so iz Mandarina spremenili v [[Iron Monger|Obadiaha Stanea]], potem ko je bil za njegovo upodobitev izbran [[Jeff Bridges]], ki je bil sprva zasnovan kot antagonist nadaljevanja. Za upodobitev Iron Mana je bil izbran [[Robert Downey Jr.]], za upodobitev Pepper Potts je bila izbrana [[Gwyneth Paltrow]], za upodobitev Jamesa Rhodeyja pa je bil izbran [[Terrence Howard]].<ref name="Lyman">{{navedi splet |title=Iron Man Award Ceremony Narrator |url=http://www.behindthevoiceactors.com/movies/Iron-Man/Award-Ceremony-Narrator/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517072606/https://www.behindthevoiceactors.com/movies/Iron-Man/Award-Ceremony-Narrator/ |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 22, 2022 |publisher=Behind The Voice Actor}}</ref> === Snemanje === [[Slika:Terrence Howard at Nellis AFB 2007-03-16 3.JPG|sličica|[[Terrence Howard]] med pripravami na simulatorju letala F-16 Fighting Falcon za upodobitev svoje vloge v filmu. ]] Snemanje se je začelo 12. marca 2007, prvih nekaj tednov pa je bilo posvečenih Starkovemu ujetništvu v [[Afganistan|Afganistanu]]. Jama, kjer je bil zaprt, je bila 150–200 m dolga kamnita jama, ki je bila zasnovana za namestitev filmske ekipe.<ref name="EdwardsBegins">{{navedi novice |date=April 6, 2007 |title=Flying with the stars |work=[[Edwards Air Force Base]] |url=https://www.edwards.af.mil/News/story/id/123047810/ |url-status=live |access-date=April 16, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104205911/http://www.edwards.af.mil/news/story.asp?id=123047810 |archive-date=November 4, 2013}}</ref> Scenograf [[J. Michael Riva]] je opazil, da talibanski borec v Afganistanu med govorjenjem težko diha, in ker je ugotovil, da je v jami precej hladno, je na set namestil klimatsko napravo. Upošteval je tudi Downeyjev nasvet glede zaporniških pripomočkov, kot je priprava čaja. To je filmu dalo večjo pristnost.<ref name="EdwardsWrap">{{navedi novice |last=Miles |first=Donna |date=May 2, 2007 |title=Edwards team stars in ''Iron Man'' superhero movie |work=[[United States Air Force]] |url=https://www.af.mil/News/story/id/123051647/ |url-status=live |access-date=May 14, 2007 |archive-url=https://archive.today/20120526051803/http://www.af.mil/news/story.asp?id=123051647 |archive-date=May 26, 2012}}</ref> Starkovo ujetje so nato posneli v [[Lone Pine|Lone Pineu]], dodatni zunanji prizori v Afganistanu pa so bili posneti na peščenih delih [[Olanch|Olancha]], kjer se je morala ekipa spopadati z vetrovi s hitrostjo 60–100 km/h.<ref name="AetherMartinez">{{navedi novice |last=Martinez |first=Frank |date=July 12, 2022 |title=Reaching a New Audience: Strengthening the US Air Force through the Marvel Cinematic Universe |work=[[United States Air Force]] |url=https://www.airuniversity.af.edu/Aether-ASOR/Perspectives/Article-Display/Article/3090461/reaching-a-new-audience-strengthening-the-us-air-force-through-the-marvel-cinem/ |url-status=dead |access-date=May 23, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718074427/https://www.airuniversity.af.edu/Aether-ASOR/Perspectives/Article-Display/Article/3090461/reaching-a-new-audience-strengthening-the-us-air-force-through-the-marvel-cinem/ |archive-date=July 18, 2024}}</ref> Snemanje se je začelo sredi aprila v letalski bazi Edwards in se je nadaljevalo do 2. maja. Zunanjost Starkovega doma je bila digitalno poustvarjena, vendar je temeljila na Point Dume v [[Malibu|Malibuju]].<ref name="GranovSaunders">{{navedi novice |date=May 6, 2007 |title=Who Designed the Iron Man Suit? |work=[[Superhero Hype!]] |url=http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5626 |url-status=live |access-date=May 6, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070508052723/http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5626 |archive-date=May 8, 2007}}</ref> Notranjost je bila zgrajena v Playa Visti, Favreau in Riva pa sta si prizadevala, da bi bila videti manj futuristična in bolj podobna mehaničnemu geniju.<ref name="FilmingEnds">{{navedi novice |last=Favreau |first=Jon |author-link=Jon Favreau |date=June 25, 2007 |title=Iron Man Movie Update! |work=Comingsoon.net |url=http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5916 |url-status=live |access-date=June 26, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070629231859/http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5916 |archive-date=June 29, 2007}}</ref> Snemanje se je končalo 25. junija 2007 v Caesars Palace v [[Las Vegas|Las Vegasu]]. Favreau, ki je bil novinec v žanru akcijskih filmov, je izjavil: "Bil sem šokiran, da sem bil točen. Mislil sem, da bomo tako zelo zaostali."<ref name="FavreauEffectsConcerns">{{navedi novice |last=Rotten |first=Ryan |date=April 1, 2008 |title=Iron Man: The Set Visit – Jon Favreau |work=[[Superhero Hype!]] |url=http://www.superherohype.com/news/featuresnews.php?id=7000 |url-status=live |access-date=April 1, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080402150817/http://www.superherohype.com/news/featuresnews.php?id=7000 |archive-date=April 2, 2008}}</ref> == Glasba == Skladatelj [[Ramin Djawadi]] je bil kot otrok oboževalec Iron Mana in je dejal, da so mu bili vedno všeč superjunaki, »ki v resnici nimajo nobenih supermoči«.<ref name="MarkIIIFlying">{{navedi novice |last=Vespe |first=Eric |date=April 21, 2008 |title=Quint visits ILM with Jon Favreau and sees some IRON MAN stuff!! |work=[[Ain't It Cool News]] |url=https://www.aintitcool.com/node/36491 |url-status=live |access-date=April 22, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080423020339/http://www.aintitcool.com/node/36491 |archive-date=April 23, 2008}}</ref> Potem, ko Favreaujev prejšnji sodelavec [[John Debney]] ni bil na voljo, da bi napisal glasbo za film, se je Djawadi javil, da bi prevzel mesto pisca glasbe. Favreau je imel jasno vizijo heavy metal glasbe in kitar za projekt, rekoč, da je Tony Stark bolj rock zvezda kot tradicionalni superjunak. Djawadi je nato večino filmske glasbe posnel na igranju kitare, preden jo je priredil za orkester.<ref name="WindTunnel">{{navedi splet |last=Giardina |first=Carolyn |date=May 5, 2008 |title='Iron Man' crew had desired effects |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/iron-man-crew-had-desired-110927 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111410/http://www.hollywoodreporter.com/news/iron-man-crew-had-desired-110927 |archive-date=October 18, 2014 |access-date=March 10, 2015 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Djawadiju so pri aranžmajih in dodatnih namigih pomagali [[Hans Zimmer]] in [[Remote Control Productions]], kitarist skupine [[Rage Against the Machine]], [[Tom Morello]], ki se v filmu pojavi tudi v epizodni vlogi, pa je prispeval kitarske melodije k glasbi. Film vsebuje tudi priredbo v slogu velikega orkestra za uvodno pesem Iron Man iz risanke Marvel Super Heroes iz leta 1966, ki sta jo posnela [[John O'Brien]] in [[Rick Boston]], ki sta pogosto sodelovala s Favreaujem. Djawadijevo glasbo je 29. aprila 2008 izdala založba [[Lions Gate Records]].<ref name="VideoGame">{{navedi splet |last=Geddes |first=Ryan |date=March 20, 2008 |title=Iron Man Film Cast To Voice Game |url=https://www.ign.com/articles/2008/03/20/iron-man-film-cast-to-voice-game |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403163929/http://www.ign.com/articles/2008/03/20/iron-man-film-cast-to-voice-game |archive-date=April 3, 2015 |access-date=March 10, 2015 |website=[[IGN]]}}</ref> == Izid in zaslužek == [[Slika:Robert Downey Jr-2008.JPG|sličica|[[Robert Downey Jr.]] v času premiere filma Iron Man v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. ]] Film Iron Man je bil premierno predvajan v kinu Greater Union na George Street v [[Sydney|Sydneyju]] 14. aprila 2008. Izid filma na mednarodnem trgu se je začel 30. aprila, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 2. maja 2008. <ref name="EasterEggs">{{navedi splet |date=October 29, 2008 |title=Part 2 of Quint's interview with Jon Favreau! Iron Man 2, Stark's alcoholism, Empire Strikes Back and The Avengers! |url=https://www.aintitcool.com/node/38906 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181116172846/http://www.aintitcool.com/node/38906 |archive-date=November 16, 2018 |access-date=April 17, 2020 |website=[[Ain't It Cool News]]}}</ref> Iron Man je prvi film franšize [[Marvel Cinematic Universe]] in je prvi del prvega poglavja MCU.<ref name="IM3Favreau">{{navedi splet |last=Sneider |first=Jeff |date=December 14, 2010 |title=No Favreau? 10 Directors Who Could Take Over Iron Man 3 |url=https://www.thewrap.com/deal-central/column-post/no-favreau-10-directors-who-could-take-over-iron-man-3-23244 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217070702/http://www.thewrap.com/deal-central/column-post/no-favreau-10-directors-who-could-take-over-iron-man-3-23244 |archive-date=December 17, 2010 |website=[[TheWrap]]}}</ref> Film je bil preoblikovan in prvič predvajan v formatu IMAX 30. avgusta 2018 v okviru 10. obletnice festivala IMAX studia Marvel.<ref name="Musk">{{navedi splet |last=Ashlee |first=Vance |date=May 15, 2015 |title=Elon Musk's Space Dream Almost Killed Tesla |url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-elon-musk-spacex |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514221907/http://www.bloomberg.com/graphics/2015-elon-musk-spacex/ |archive-date=May 14, 2015 |access-date=June 11, 2022 |website=[[Bloomberg L.P.|Bloomberg]]}}</ref> Iron Man je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 319 milijonov dolarjev, v drugih državah pa 266,8 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu znašalo 585,8 milijona dolarjev bruto zaslužka.<ref name="IGNNewLineNov2004">{{navedi splet |last=Stax |date=November 2, 2004 |title=Exclusive: Who Will Love Iron Man? |url=https://www.ign.com/articles/2004/11/02/exclusive-who-will-love-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200805161433/https://www.ign.com/articles/2004/11/02/exclusive-who-will-love-iron-man |archive-date=August 5, 2020 |access-date=August 5, 2020 |website=[[IGN]]}}</ref> V prvem vikendu je Iron Man v 4105 kinodvoranah v Združenih državah Amerike in Kanadi zaslužil 98,6 milijona dolarjev, s čimer se je uvrstil na prvo mesto v blagajnah, kar je pomenilo enajsti največji premierni vikend v tistem času, deveto mesto po številu predvajanja v kinodvoranah, in tretji največji premierni vikend leta 2008 za filmi [[Indiana Jones in kraljestvom kristalne lobanje]] ter [[Vitez teme (film)|Vitez teme]].<ref name="DowneyPay">{{navedi splet |last1=Siegel |first1=Tatiana |last2=Kit |first2=Borys |date=October 11, 2018 |title=Scarlett Johansson Lands $15 Million Payday for Black Widow Movie |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/black-widow-movie-scarlett-johansson-lands-15-million-payday-1151328/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517073829/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/black-widow-movie-scarlett-johansson-lands-15-million-payday-1151328/ |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Prvi dan je zaslužil 35,2 milijona dolarjev, kar je pomenilo trinajsti največji premierni dan v tistem času. Iron Man je postal drugi film z največjo premiero za film brez nadaljevanja, za filmom [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002), in četrti superjunaški film z največjo premiero.<ref name="BridgesImprovisation">{{navedi splet |last1=Ahern |first1=Sarah |last2=Roshanian |first2=Arya |date=November 30, 2016 |title=What Jeff Bridges Learned From Difficulties on the 'Iron Man' Set |url=https://variety.com/2016/film/news/matthew-mcconaughey-jeff-bridges-getting-into-character-1201929148/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220514203310/https://variety.com/2016/film/news/matthew-mcconaughey-jeff-bridges-getting-into-character-1201929148/ |archive-date=May 14, 2022 |access-date=May 23, 2022 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> Iron Man je bil v drugem vikendu tudi film številka ena v Združenih državah Amerike in Kanadi, saj je zaslužil 51,2 milijona dolarjev, kar ga uvršča med dvanajste najboljše filme v drugem vikendu po premieri in pete najboljše med filmi brez nadaljevanja.<ref name="PaltrowCast">{{navedi splet |date=January 17, 2007 |title=Gwyneth Paltrow to Star in Iron Man |url=https://www.comingsoon.net/movies/news/18456-gwyneth-paltrow-to-star-in-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517072824/https://www.comingsoon.net/movies/news/18456-gwyneth-paltrow-to-star-in-iron-man |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 23, 2022 |website=[[ComingSoon.net]]}}</ref> 19. junija 2008 je Iron Man postal prvi film tistega leta, ki je presegel mejo 300 milijonov dolarjev zaslužka v domačih blagajnah.<ref name="IMAX10thAnniversaryFestival">{{Cite magazine |last=Coggan |first=Devan |date=August 10, 2018 |title=All 20 Marvel Cinematic Universe movies are returning to theaters in IMAX |url=https://ew.com/movies/2018/08/10/marvel-cinematic-universe-movies-return-theaters-10th-anniversary/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415154228/https://ew.com/movies/2018/08/10/marvel-cinematic-universe-movies-return-theaters-10th-anniversary/ |archive-date=April 15, 2022 |access-date=May 23, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> == Odzivi in ocene == Med večjimi strokovnimi revijami je [[Todd McCarthy]] iz [[Variety (revija)|Varietyja]] filmu dal pozitivno oceno ter ga označil za izjemno zabavno ekstravaganco posebnih učinkov s svežo energijo in slogovno prefinjenostjo,<ref name="MCUReignExcerpt">{{Cite magazine |last1=Robinson |first1=Johanna |last2=Gonzales |first2=Dave |last3=Edwards |first3=Gavin |author-link3=Gavin Edwards (writer) |date=October 24, 2023 |title=How Iron Man Changed Everything for Marvel |url=https://time.com/6321494/iron-man-movie-mcu-book/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231101202532/https://time.com/6321494/iron-man-movie-mcu-book/ |archive-date=November 1, 2023 |access-date=January 6, 2024 |magazine=[[Time (magazine)|Time]]}}</ref> medtem ko je [[Kirk Honeycutt]] iz [[The Hollywood Reporter]] film pohvalil, a kljub temu izrazil razočaranje [v] klimatskem [sic] boju med različnimi prototipi Iron Mana ... kako se je Tonyjev sovražnik naučil uporabljati obleko?<ref name="CinemaScore">{{Cite magazine |last=Rich |first=Joshua |date=May 28, 2018 |title='Indiana Jones 4' digs up big box office |url=https://ew.com/article/2008/05/28/indiana-jones-4-digs-big-box-office/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610054321/https://ew.com/article/2008/05/28/indiana-jones-4-digs-big-box-office/ |archive-date=June 10, 2021 |access-date=April 28, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> V eni prvih ocen večjih dnevnih časopisov je [[Frank Lovece]] iz [[Newsday|Newsdaya]] pohvalil čustveno resnico filma ... popolno igralsko zasedbo in verodostojno upodobljeno superznanost, zaradi katere je bil zvest izvornemu materialu, hkrati pa ga je posodabljal – in priznal, da tisto, kar je ta film naredilo tako trajnega, ni le visokotehnološka hladnost moškega v kovinski obleki, temveč človeško stanje, ki ga je pripeljalo tja.<ref name="FavreauComicConLookBack">{{navedi splet |last=Favreau |first=Jon |date=July 20, 2011 |title=Jon Favreau Shares Five Years of Comic-Con Memories |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/jon-favreau-shares-five-years-212618/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200925220821/https://www.hollywoodreporter.com/news/jon-favreau-shares-five-years-212618 |archive-date=September 25, 2020 |access-date=May 20, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> [[Roger Ebert]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal štiri od štirih zvezdic, pohvalil Downeyjev nastop in izjavil: "Navsezadnje je Robert Downey Jr. tisti, ki poganja vzpon, ki ga loči od večine drugih filmov o superjunakih." [[A. O. Scott]] iz [[The New York Times|The New York Timesa]] je film označil za nenavadno dober superjunaški film. Ali vsaj – ker ima zagotovo svoje težave – superjunaški film, ki je dober na nenavadne načine.<ref name="IM2-NYT">{{navedi splet |last=Scott |first=A. O. |author-link=A. O. Scott |date=May 6, 2010 |title=The Man in the Iron Irony |url=https://www.nytimes.com/2010/05/07/movies/07iron.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212044530/https://www.nytimes.com/2010/05/07/movies/07iron.html |archive-date=December 12, 2021 |access-date=July 25, 2022 |website=[[The New York Times]]}}</ref> Med specializiranimi novinarji je [[Garth Franklin]] iz [[Dark Horizons]] pohvalil impresivne scenografije in mehaniko, ki se gladko združujejo z relativno brezhibno računalniško grafiko in dejal: "Robert Downey Jr. je skupaj z režiserjem Jonom Favreaujem ... pomagal filmu, da se dvigne nad raven. Rezultat je nekaj, kar je, čeprav komajda izvirno ali prelomno, kljub temu osvežujoče v svoji resnosti, saj se izogiba temačnim dramatičnim stilom v korist sproščenega, množici všečnega akcijskega filma s kančkom protivojnih in odrešitvenih tem."<ref name="GuardianUSDoD">{{navedi splet |last=Rose |first=Steve |date=May 26, 2022 |title=Top Gun for hire: why Hollywood is the US military's best wingman |url=https://www.theguardian.com/film/2022/may/26/top-gun-for-hire-why-hollywood-is-the-us-militarys-best-wingman |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220609104129/https://www.theguardian.com/film/2022/may/26/top-gun-for-hire-why-hollywood-is-the-us-militarys-best-wingman |archive-date=June 9, 2022 |access-date=June 9, 2022 |website=[[The Guardian]]}}</ref><ref name="IM3Insider">{{navedi splet |last=Acuna |first=Kirsten |date=May 6, 2013 |title=Fans Are Torn Over The Big Twist In 'Iron Man 3' |url=https://www.businessinsider.com/iron-man-3-twist-has-fans-torn-2013-5 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220306173140/https://www.businessinsider.com/iron-man-3-twist-has-fans-torn-2013-5 |archive-date=March 6, 2022 |access-date=July 25, 2022 |website=[[Business Insider]]}}</ref> Med večjimi metropolitanskimi tedniki je [[David Edelstein]] iz revije [[New York (revija)|New York]] film označil za izvrsten kos ustvarjanja mitov in dejal:"Favreau se ne nagiba k stiliziranim stripovskim okvirjem, vsaj v prvi polovici. Pri tem je resničen – mislili bi, da gledate vojaški triler".<ref name="AltPostCredits">{{Cite magazine |last=Bucksbaum |first=Sydney |date=September 14, 2019 |title=Deleted Iron Man post-credits scene references Spider-Man, X-Men |url=https://ew.com/movies/2019/09/14/deleted-iron-man-post-credits-scene-kevin-feige/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190918031104/https://ew.com/movies/2019/09/14/deleted-iron-man-post-credits-scene-kevin-feige/ |archive-date=September 18, 2019 |access-date=September 14, 2019 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> [[David Denby]] iz revije [[The New Yorker]] je filmu dal negativno oceno in izjavil, da celotna serija daje rahlo depresiven, gibčen občutek ... da Gwyneth Paltrow, ki s široko odprtimi očmi in utripajočim utripom ne more veliko storiti s starodavno vlogo Starkove punce Friday, ki ga ljubi, a tega ne more povedati ter da Terrence Howard, ki igra vojaka, ki se preganja za Starkom, je videti potrt in samoumeven.<ref name="AradLeave">{{navedi splet |last1=Zeitchik |first1=Steven |last2=Fritz |first2=Ben |date=May 31, 2006 |title=Marvel's 'X' man makes cushy exit |url=https://variety.com/2006/film/markets-festivals/marvel-s-x-man-makes-cushy-exit-1200335312/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230511172229/https://variety.com/2006/film/markets-festivals/marvel-s-x-man-makes-cushy-exit-1200335312/ |archive-date=May 11, 2023 |access-date=January 6, 2024 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> [[Todd Gilchrist]] iz [[IGN]]-ja je Downeyja označil kot najboljšo stvar v filmu, ki deluje na avtopilotu, zagotavlja potreben razvoj zgodbe in podrobnosti likov, da zapolni to privzeto 'zgodbo o izvoru', medtem ko igralci uspešno vdihnejo življenje svojim sicer običajnim vlogam.<ref name="NationalFilmRegistry">{{navedi splet |last=McPherson |first=Christopher |date=December 14, 2022 |title='Iron Man,' 'The Little Mermaid,' and More Added to National Film Registry |url=https://collider.com/national-film-registry-adds-iron-man-little-mermaid/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221219131356/https://collider.com/national-film-registry-adds-iron-man-little-mermaid/ |archive-date=December 19, 2022 |access-date=December 23, 2022 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Iron Man 2]] * [[Iron Man 3]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o Iron Manu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi o trgovini z orožjem]] [[Kategorija:Filmi o tehnološkem vplivu]] [[Kategorija:Filmi o poslovnežih]] [[Kategorija:Filmi o tehnologiji]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] labh04kbjzr7it9fuq26b95mp9canex 6772765 6772764 2026-10-31T12:06:31Z Gledalec 242658 /* Snemanje */ pp 6772765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Iron Man | image = Iron Man - 2008 movie logo.svg | caption = Logotip filma. | director = [[Jon Favreau]] | producer = [[Avi Arad]], [[Kevin Feige]] | writer = [[Mark Fergus]], [[Hawk Ostby]], [[Art Marcum]], [[Matt Holloway]] | based on = | starring = [[Robert Downey Jr.]]<br />[[Terrence Howard]]<br />[[Jeff Bridges]]<br />[[Gwyneth Paltrow]]<br />[[Leslie Bibb]]<br />[[Shaun Toub]] | music = [[Ramin Djawadi]] | cinematography = [[Matthew Libatique]] | editing = [[Dan Lebental]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 14. april 2008 (Sydney) 2. maj 2008 (Združene države Amerike) | runtime = 126 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 150 millijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 585.8 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Iron Man''' je ameriški superjunaški film iz leta 2008, ki temelji na [[Iron Man|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]] in distribuiral Paramount Pictures ter je prvi film v Marvelovem kinematografskem vesolju (MCU). Film je režiral [[Jon Favreau]], po scenariju [[Mark Fergus|Marka Fergusa]], [[Hawk Ostby|Hawka Ostbyja]], [[Art Marcum|Arta Marcuma]] in [[Matt Holloway|Matta Hollowaya]]. V njem igrajo [[Robert Downey Jr.]], [[Terrence Howard]], [[Jeff Bridges]], [[Gwyneth Paltrow]], [[Leslie Bibb]] in [[Shaun Toub]]. V filmu svetovno znani industrialec in inženir Tony Stark po pobegu iz ujetništva s strani teroristične skupine izdela mehanizirani oklep in postane superjunak, imenovan "Iron Man". Načrte za razvoj filma Iron Man je od leta 1990 pripravilo več studiov, vključno z studiji Universal Pictures, 20th Century Fox in New Line Cinema, preden je Marvel Studios leta 2005 uspel pridobiti pravice. Marvel je vključil produkcijo kot svoj prvi samofinancirani film, za distribucijo pa je poskrbel Paramount Pictures. Favreau je bil najet za režiserja aprila 2006 in se soočil z nasprotovanjem Marvela, ko je poskušal izbrati Downeyja za glavno vlogo; Downey je bil najet septembra istega leta. Snemanje je potekalo od marca 2007 do junija 2007, predvsem v [[Kalifornija|Kaliforniji]], da bi se film razlikoval od številnih drugih zgodb o superjunakih, ki se dogajajo v [[New York|New Yorku]]. Med snemanjem so lahko igralci svobodno ustvarjali svoj dialog, ker je bila predprodukcija osredotočena predvsem na scenarij. Gumijaste in kovinske različice oklepa, ki jih je ustvarilo podjetje Stana Winstona, so bile povezane z računalniško ustvarjenimi slikami, da bi čim bolje upodobili naslovni lik. Film Iron Man je bil premierno predvajan v [[Sydney|Sydneyju]] 14. aprila 2008, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil predvajan 2. maja kot prvi film v prvi fazi MCU. Film je zaslužil več kot 585 milijonov dolarjev in postal osmi najbolj dobičkonosni film leta 2008 ter prejel pozitivne ocene kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili Downeyjev nastop in Favreaujevo režijo, vizualne prizore, akcijske prizore in scenarij. Ameriški filmski inštitut ga je izbral za enega izmed desetih najboljših filmov leta 2008. Na 81. podelitvi oskarjev je bil film nominiran za dva [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], za najboljšo zvočno montažo in najboljše vizualne prizore. Leta 2022 je Kongresna knjižnica izbrala film za hrambo v [[Narodni filmski register|Narodnem filmskem registru Združenih držav]], ker je razlgasila, da je "kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben". Izšli sta dve nadaljevanji: [[Iron Man 2]] (2010) in [[Iron Man 3]] (2013). == Vsebina == Tony Stark, ki je od svojega pokojnega očeta Howarda Starka podedoval očetovo podjetje Stark Industries, potuje po od vojne razdejanem [[Afganistan|Afganistanu]] s svojim najboljšim prijateljem in vojaškim poročnikom, Jamesom Rhodesom, da predstavi novo raketo "Jericho". Po preizkusu njegov konvoj napade teroristična skupina Deset prstanov in Starka pri tem hudo rani izstrelek, ki ga uporabijo napadalci. Teroristična skupina ga ujame in zapre v [[Jama|jamo]]. Yinsen, soujetnik in zdravnik, vsadi elektromagnet Starku v prsi, da tako prepreči, da bi ga krogla, ki ga je ranila, dosegla njegovo srce in ga ubila. Vodja teroristične skupine, Raza nato ponudi Starku izpustitev v zameno za izdelavo rakete Jericho za njihovo skupino, vendar on in Yinsen verjameta, da Raza ne bo držal besede. Stark in Yinsen na skrivaj zgradita majhen, močan električni generator, imenovan obločni reaktor, za napajanje Starkovega elektromagneta in izdelata prototip oklepne obleke, ki jima pomaga pri pobegu. Čeprav obleko poskušata prikriti, teroristi odkrijejo njune namere in napadejo delavnico. Yinsen se žrtvuje, da bi jih zamotil, medtem ko se obleka vklopi. Z oklepom opremljeni Stark se prebije iz jame, da bi našel umirajočega Yinsena, nato uniči orožje teroristov in odleti, vendar pa zatem strmoglavi v [[Puščava|puščavo]] in uniči obleko. Potem ko ga reši Rhodes, se Stark vrne domov in napove, da bo njegovo podjetje prenehalo s proizvodnjo orožja. [[Iron Monger|Obadiah Stane]], očetov stari prijatelj in vodja podjetja, pove Starku, da bo to povzročilo bankrot Starkove indusrtije in tako uničilo očetovo zapuščino. V domači delavnici Stark izdela elegantnejšo, zmogljivejšo različico svoje improvizirane oklepne obleke ter močnejši obločni reaktor zanjo in svojo skrinjo po testiranju prototipa. Osebna asistentka Pepper Potts mu postavi originalni reaktor v majhno stekleno vitrino v telesu. Čeprav Stane zahteva podrobnosti, se Stark odloči svoje delo obdržati zase. Na dobrodelni prireditvi novinarka Christine Everhart obvesti Starka, da je bilo orožje njegovega podjetja pred kratkim dostavljeno skupini Deset prstanov in da se uporablja za napad na Yinsenovo domačo vas. Stark si nadene nov oklep in odleti v Afganistan, kjer premaga teroriste in reši vaščane. Med letom domov Starka prestrežejo letalske sile. Svojo skrivno identiteto po telefonu razkrije Rhodesu, da bi se tako končal napad. Medtem skupina Deset prstanov zbere dele Starkovega prototipa obleke in se sreča s Stanetom, ki je preprodajal orožje Desetim prstanom in je izvedel upor, da bi zamenjal Starka kot izvršnega direktorja Starkove industrije, tako da je najel Deset prstanov, da ga ubijejo. Podredi Raza in ubije njega in preostalo skupino. Stane ima ogromen nov oklep, narejen z obratnim inženiringom iz razbitin. Da bi izsledil nezakonite pošiljke svojega podjetja, Stark pošlje Pottsa, da vdre v njegovo bazo podatkov. Odkrije, da je Stane najel skupino Deset prstanov, da ubijejo Starka, vendar se je skupina odpovedala napadu, ko so ugotovili, da imajo neposredno pot do Starkovega orožja. Potts se nato sreča z agentom Philom Coulsonom iz S.H.I.E.L.D., obveščevalne agencije, da bi ga obvestil o Stanejevih dejavnostih. Medtem pa Stanejevi znanstveniki ne morejo podvojiti Starkovega miniaturiziranega obločnega reaktorja, zato Stane vdre v Starkov dom in ukrade tistega iz njegovega telesa. Starku ga uspe zamenjati s svojim originalnim reaktorjem. Potts in več S.H.I.E.L.D. agentov pa poskušajo aretirati Stanea, vendar si on nadene obleko in jih premaga. Stark se nato spopade z Stanetom, vendar boj izgubi, saj je brez svojega novega reaktorja, ki mu omogoča polno delovanje. Boj se nato preseli na vrh stavbe Starkove industrije, kjer Stark zamoti Stanea in pri tem ukaže Potts, naj preobremeni reaktor z velikim oblokom, ki napaja stavbo, saj je to edini način, da premaga Stanea. To sproži ogromen električni sunek, ki povzroči, da Stane pade v reaktor in v eksploziji umre. Naslednji dan na tiskovni konferenci Stark javno prizna, da je superjunak, ki ga je tisk poimenoval "Iron Man". V prizoru po koncu filma, S.H.I.E.L.D. vodja [[Nick Fury]] obišče Starka na domu in mu pove, da je postal del "večjega vesolja" in da se želi pogovoriti o možnosti zaposlitve kot maščevalca. == Vloge == * [[Robert Downey Jr.]] – Tony Stark/[[Iron Man]] * [[Terrence Howard]] – James "Rhodey" Rhodes * [[Jeff Bridges]] – [[Iron Monger|Obadiah Stane]]/Iron Monger * [[Gwyneth Paltrow]] – Virginia "Pepper" Potts * [[Jon Favreau]] – Happy Hogan * [[Leslie Bibb]] – Christine Everhart * [[Shaun Toub]] – Ho Yinsen * [[Samuel L. Jackson]] – Nick Fury == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Jon Favreau 2012.jpg|sličica|Režiser filma, [[Jon Favreau]], kateri je v filmu tudi nastopil kot Happy Hogan. ]] Leta 1990 je [[Universal Studios]] pridobil filmske pravice za Iron Mana.<ref name="DowneyUnknown">{{navedi splet |last=Vejvoda |first=Jim |date=May 24, 2006 |title=The Unknown Iron Man |url=https://www.ign.com/articles/2006/05/24/the-unknown-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421031053/https://www.ign.com/articles/2006/05/24/the-unknown-iron-man |archive-date=April 21, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[IGN]]}}</ref> Kmalu zatem je studio najel [[Stuart Gordon|Stuarta Gordona]], da režira nizkoproračunski film po scenariju, ki ga je napisal [[Edward Neumeier]]. Leta 1996 je filmske pravice pridobil [[20th Century Studios|20th Century Fox]] in takrat sta se za glavno vlogo potegovala [[Tom Cruise]] in [[Nicolas Cage]].<ref name="trilogy">{{navedi novice |last=Quint |date=February 9, 2007 |title=Quint visits the IRON MAN production offices! Art! Favreau speaks about sequels (?!?), casting and more!!! |publisher=[[Ain't It Cool News]] |url=https://www.aintitcool.com/node/31525 |url-status=live |access-date=May 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328180720/http://legacy.aintitcool.com/node/31525 |archive-date=March 28, 2019}}</ref> [[Jeff Vintar]] in [[Stan Lee]] sta začela pisati scenarij, leta 1999 pa je bil za njegovo režijo najet [[Jeffrey Caine]]. [[Quentin Tarantino|Quentinu Tarantinu]] so kasneje ponudili mesto režiserja in scenarista. Leta 1999 je Fox prodal filmske pravice [[New Line Cinema]] zaradi preveč filmskih projektov, ki temeljijo na superjunakih iz Marvelovih stripov. Od leta 2000 so scenarij med drugim pisali [[Ted Elliott]] in [[Terry Rossio]]; [[Tim McCanlies]]; [[Alfred Gough]], [[Miles Millar]] in [[David Hayter]]; [[David S. Goyer]] in [[Mark Protosevich]]. Leta 2004 je bil za režiserja najet [[Nick Cassavetes]], ki je načrtoval režirati film po scenariju, ki so ga napisali Gough, Millar in Hayter. Izid filma je bil predviden za leto 2006.<ref name="FavreauWonderCon2008">{{navedi splet |last=Allsletter |first=Rob |date=March 3, 2008 |title=Iron Man's Jon Favreau |url=http://www.comicscontinuum.com/stories/0803/03/jonfavreau.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421031122/http://www.comicscontinuum.com/stories/0803/03/jonfavreau.htm |archive-date=April 21, 2022 |access-date=May 22, 2022 |publisher=Comics Continuum}}</ref> Leta 2005 so se filmske pravice vrnile v lasti Marvel Studios, ki je ponovno zagnal projekt in napovedal, da bo to prva neodvisna produkcija studia. Aprila 2006 je bilo objavljeno, da je bil za režiserja najet [[Jon Favreau]], scenarij pa da bosta napisala [[Arthur Marcum]] in [[Matt Holloway]]. Za pisanje drugačne različice scenarija sta bila najeta tudi [[Mark Fergus]] in [[Hawk Ostby]].<ref name="samueljacksoncameo">{{navedi novice |last=Itzkoff |first=Dave |author-link=Dave Itzkoff |date=March 25, 2011 |title=Modern Marvel |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2011/03/27/movies/marvel-faces-a-mighty-foe-publishing-world-uncertainties.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=February 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202133207/https://www.nytimes.com/2011/03/27/movies/marvel-faces-a-mighty-foe-publishing-world-uncertainties.html |archive-date=December 2, 2020}}</ref> Favreau je na koncu združil obe različici, [[John August]] pa je scenarij dokončal. Pri pisanju scenarija so svetovali tudi stripovski pisci [[Mark Millar]], [[Brian Michael Bendis]], [[Joe Quesada]], [[Tom Brevoort]], [[Axel Alonso]] in [[Ralph Macchio]].<ref name="DowneyUSAToday">{{navedi splet |last=Bowles |first=Scott |date=April 27, 2007 |title=First look: Downey forges a bond with 'Iron Man' role |url=http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/2007-04-26-iron-man_N.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508124135/http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/2007-04-26-iron-man_N.htm |archive-date=May 8, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[USA Today]]}}</ref> Favreau se je soočal s težavo, ki je predstavljala izbiro glavnega zlobneža filma. Mark Millar je menil, da je Iron Manov največji sovražnik, [[Mandarin (lik)|Mandarin]], preveč ne realističen.<ref name="EmpireApril2008">{{Cite journal |last=Hewitt |first=Chris |date=April 2008 |title=Super Fly Guy |journal=[[Empire (magazine)|Empire]] |pages=66–72}}</ref> Menil je, da bi bil bolj primeren za nadaljnje filme. Zlobneža so iz Mandarina spremenili v [[Iron Monger|Obadiaha Stanea]], potem ko je bil za njegovo upodobitev izbran [[Jeff Bridges]], ki je bil sprva zasnovan kot antagonist nadaljevanja. Za upodobitev Iron Mana je bil izbran [[Robert Downey Jr.]], za upodobitev Pepper Potts je bila izbrana [[Gwyneth Paltrow]], za upodobitev Jamesa Rhodeyja pa je bil izbran [[Terrence Howard]].<ref name="Lyman">{{navedi splet |title=Iron Man Award Ceremony Narrator |url=http://www.behindthevoiceactors.com/movies/Iron-Man/Award-Ceremony-Narrator/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517072606/https://www.behindthevoiceactors.com/movies/Iron-Man/Award-Ceremony-Narrator/ |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 22, 2022 |publisher=Behind The Voice Actor}}</ref> === Snemanje === [[Slika:Terrence Howard at Nellis AFB 2007-03-16 3.JPG|sličica|[[Terrence Howard]] med pripravami na simulatorju letala F-16 Fighting Falcon za upodobitev svoje vloge v filmu. ]] Snemanje se je začelo 12. marca 2007, prvih nekaj tednov pa je bilo posvečenih Starkovemu ujetništvu v [[Afganistan|Afganistanu]]. Jama, kjer je bil zaprt, je bila 150–200 m dolga kamnita jama, ki je bila zasnovana za namestitev filmske ekipe.<ref name="EdwardsBegins">{{navedi novice |date=April 6, 2007 |title=Flying with the stars |work=[[Edwards Air Force Base]] |url=https://www.edwards.af.mil/News/story/id/123047810/ |url-status=live |access-date=April 16, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104205911/http://www.edwards.af.mil/news/story.asp?id=123047810 |archive-date=November 4, 2013}}</ref> Scenograf [[J. Michael Riva]] je opazil, da talibanski borec v Afganistanu med govorjenjem težko diha, in ker je ugotovil, da je v jami precej hladno, je na set namestil klimatsko napravo. Upošteval je tudi Downeyjev nasvet glede zaporniških pripomočkov, kot je priprava čaja. To je filmu dalo večjo pristnost.<ref name="EdwardsWrap">{{navedi novice |last=Miles |first=Donna |date=May 2, 2007 |title=Edwards team stars in ''Iron Man'' superhero movie |work=[[United States Air Force]] |url=https://www.af.mil/News/story/id/123051647/ |url-status=live |access-date=May 14, 2007 |archive-url=https://archive.today/20120526051803/http://www.af.mil/news/story.asp?id=123051647 |archive-date=May 26, 2012}}</ref> Starkovo ujetje so nato posneli v [[Lone Pine|Lone Pineu]], dodatni zunanji prizori v Afganistanu pa so bili posneti na peščenih delih [[Olanch|Olancha]], kjer se je morala ekipa spopadati z vetrovi s hitrostjo od 60 do 100 km/h.<ref name="AetherMartinez">{{navedi novice |last=Martinez |first=Frank |date=July 12, 2022 |title=Reaching a New Audience: Strengthening the US Air Force through the Marvel Cinematic Universe |work=[[United States Air Force]] |url=https://www.airuniversity.af.edu/Aether-ASOR/Perspectives/Article-Display/Article/3090461/reaching-a-new-audience-strengthening-the-us-air-force-through-the-marvel-cinem/ |url-status=dead |access-date=May 23, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718074427/https://www.airuniversity.af.edu/Aether-ASOR/Perspectives/Article-Display/Article/3090461/reaching-a-new-audience-strengthening-the-us-air-force-through-the-marvel-cinem/ |archive-date=July 18, 2024}}</ref> Snemanje se je začelo sredi aprila v letalski bazi Edwards in se je nadaljevalo do 2. maja. Zunanjost Starkovega doma je bila digitalno poustvarjena, vendar je temeljila na Point Dume v [[Malibu|Malibuju]].<ref name="GranovSaunders">{{navedi novice |date=May 6, 2007 |title=Who Designed the Iron Man Suit? |work=[[Superhero Hype!]] |url=http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5626 |url-status=live |access-date=May 6, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070508052723/http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5626 |archive-date=May 8, 2007}}</ref> Notranjost je bila zgrajena v Playa Visti, Favreau in Riva pa sta si prizadevala, da bi bila videti manj futuristična in bolj podobna mehaničnemu geniju.<ref name="FilmingEnds">{{navedi novice |last=Favreau |first=Jon |author-link=Jon Favreau |date=June 25, 2007 |title=Iron Man Movie Update! |work=Comingsoon.net |url=http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5916 |url-status=live |access-date=June 26, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070629231859/http://www.superherohype.com/news/topnews.php?id=5916 |archive-date=June 29, 2007}}</ref> Snemanje se je končalo 25. junija 2007 v Caesars Palace v [[Las Vegas|Las Vegasu]]. Favreau, ki je bil novinec v žanru akcijskih filmov, je izjavil: "Bil sem šokiran, da sem bil točen. Mislil sem, da bomo tako zelo zaostali."<ref name="FavreauEffectsConcerns">{{navedi novice |last=Rotten |first=Ryan |date=April 1, 2008 |title=Iron Man: The Set Visit – Jon Favreau |work=[[Superhero Hype!]] |url=http://www.superherohype.com/news/featuresnews.php?id=7000 |url-status=live |access-date=April 1, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080402150817/http://www.superherohype.com/news/featuresnews.php?id=7000 |archive-date=April 2, 2008}}</ref> == Glasba == Skladatelj [[Ramin Djawadi]] je bil kot otrok oboževalec Iron Mana in je dejal, da so mu bili vedno všeč superjunaki, »ki v resnici nimajo nobenih supermoči«.<ref name="MarkIIIFlying">{{navedi novice |last=Vespe |first=Eric |date=April 21, 2008 |title=Quint visits ILM with Jon Favreau and sees some IRON MAN stuff!! |work=[[Ain't It Cool News]] |url=https://www.aintitcool.com/node/36491 |url-status=live |access-date=April 22, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080423020339/http://www.aintitcool.com/node/36491 |archive-date=April 23, 2008}}</ref> Potem, ko Favreaujev prejšnji sodelavec [[John Debney]] ni bil na voljo, da bi napisal glasbo za film, se je Djawadi javil, da bi prevzel mesto pisca glasbe. Favreau je imel jasno vizijo heavy metal glasbe in kitar za projekt, rekoč, da je Tony Stark bolj rock zvezda kot tradicionalni superjunak. Djawadi je nato večino filmske glasbe posnel na igranju kitare, preden jo je priredil za orkester.<ref name="WindTunnel">{{navedi splet |last=Giardina |first=Carolyn |date=May 5, 2008 |title='Iron Man' crew had desired effects |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/iron-man-crew-had-desired-110927 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111410/http://www.hollywoodreporter.com/news/iron-man-crew-had-desired-110927 |archive-date=October 18, 2014 |access-date=March 10, 2015 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Djawadiju so pri aranžmajih in dodatnih namigih pomagali [[Hans Zimmer]] in [[Remote Control Productions]], kitarist skupine [[Rage Against the Machine]], [[Tom Morello]], ki se v filmu pojavi tudi v epizodni vlogi, pa je prispeval kitarske melodije k glasbi. Film vsebuje tudi priredbo v slogu velikega orkestra za uvodno pesem Iron Man iz risanke Marvel Super Heroes iz leta 1966, ki sta jo posnela [[John O'Brien]] in [[Rick Boston]], ki sta pogosto sodelovala s Favreaujem. Djawadijevo glasbo je 29. aprila 2008 izdala založba [[Lions Gate Records]].<ref name="VideoGame">{{navedi splet |last=Geddes |first=Ryan |date=March 20, 2008 |title=Iron Man Film Cast To Voice Game |url=https://www.ign.com/articles/2008/03/20/iron-man-film-cast-to-voice-game |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403163929/http://www.ign.com/articles/2008/03/20/iron-man-film-cast-to-voice-game |archive-date=April 3, 2015 |access-date=March 10, 2015 |website=[[IGN]]}}</ref> == Izid in zaslužek == [[Slika:Robert Downey Jr-2008.JPG|sličica|[[Robert Downey Jr.]] v času premiere filma Iron Man v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. ]] Film Iron Man je bil premierno predvajan v kinu Greater Union na George Street v [[Sydney|Sydneyju]] 14. aprila 2008. Izid filma na mednarodnem trgu se je začel 30. aprila, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 2. maja 2008. <ref name="EasterEggs">{{navedi splet |date=October 29, 2008 |title=Part 2 of Quint's interview with Jon Favreau! Iron Man 2, Stark's alcoholism, Empire Strikes Back and The Avengers! |url=https://www.aintitcool.com/node/38906 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181116172846/http://www.aintitcool.com/node/38906 |archive-date=November 16, 2018 |access-date=April 17, 2020 |website=[[Ain't It Cool News]]}}</ref> Iron Man je prvi film franšize [[Marvel Cinematic Universe]] in je prvi del prvega poglavja MCU.<ref name="IM3Favreau">{{navedi splet |last=Sneider |first=Jeff |date=December 14, 2010 |title=No Favreau? 10 Directors Who Could Take Over Iron Man 3 |url=https://www.thewrap.com/deal-central/column-post/no-favreau-10-directors-who-could-take-over-iron-man-3-23244 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217070702/http://www.thewrap.com/deal-central/column-post/no-favreau-10-directors-who-could-take-over-iron-man-3-23244 |archive-date=December 17, 2010 |website=[[TheWrap]]}}</ref> Film je bil preoblikovan in prvič predvajan v formatu IMAX 30. avgusta 2018 v okviru 10. obletnice festivala IMAX studia Marvel.<ref name="Musk">{{navedi splet |last=Ashlee |first=Vance |date=May 15, 2015 |title=Elon Musk's Space Dream Almost Killed Tesla |url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-elon-musk-spacex |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514221907/http://www.bloomberg.com/graphics/2015-elon-musk-spacex/ |archive-date=May 14, 2015 |access-date=June 11, 2022 |website=[[Bloomberg L.P.|Bloomberg]]}}</ref> Iron Man je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 319 milijonov dolarjev, v drugih državah pa 266,8 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu znašalo 585,8 milijona dolarjev bruto zaslužka.<ref name="IGNNewLineNov2004">{{navedi splet |last=Stax |date=November 2, 2004 |title=Exclusive: Who Will Love Iron Man? |url=https://www.ign.com/articles/2004/11/02/exclusive-who-will-love-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200805161433/https://www.ign.com/articles/2004/11/02/exclusive-who-will-love-iron-man |archive-date=August 5, 2020 |access-date=August 5, 2020 |website=[[IGN]]}}</ref> V prvem vikendu je Iron Man v 4105 kinodvoranah v Združenih državah Amerike in Kanadi zaslužil 98,6 milijona dolarjev, s čimer se je uvrstil na prvo mesto v blagajnah, kar je pomenilo enajsti največji premierni vikend v tistem času, deveto mesto po številu predvajanja v kinodvoranah, in tretji največji premierni vikend leta 2008 za filmi [[Indiana Jones in kraljestvom kristalne lobanje]] ter [[Vitez teme (film)|Vitez teme]].<ref name="DowneyPay">{{navedi splet |last1=Siegel |first1=Tatiana |last2=Kit |first2=Borys |date=October 11, 2018 |title=Scarlett Johansson Lands $15 Million Payday for Black Widow Movie |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/black-widow-movie-scarlett-johansson-lands-15-million-payday-1151328/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517073829/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/black-widow-movie-scarlett-johansson-lands-15-million-payday-1151328/ |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 22, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Prvi dan je zaslužil 35,2 milijona dolarjev, kar je pomenilo trinajsti največji premierni dan v tistem času. Iron Man je postal drugi film z največjo premiero za film brez nadaljevanja, za filmom [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002), in četrti superjunaški film z največjo premiero.<ref name="BridgesImprovisation">{{navedi splet |last1=Ahern |first1=Sarah |last2=Roshanian |first2=Arya |date=November 30, 2016 |title=What Jeff Bridges Learned From Difficulties on the 'Iron Man' Set |url=https://variety.com/2016/film/news/matthew-mcconaughey-jeff-bridges-getting-into-character-1201929148/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220514203310/https://variety.com/2016/film/news/matthew-mcconaughey-jeff-bridges-getting-into-character-1201929148/ |archive-date=May 14, 2022 |access-date=May 23, 2022 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> Iron Man je bil v drugem vikendu tudi film številka ena v Združenih državah Amerike in Kanadi, saj je zaslužil 51,2 milijona dolarjev, kar ga uvršča med dvanajste najboljše filme v drugem vikendu po premieri in pete najboljše med filmi brez nadaljevanja.<ref name="PaltrowCast">{{navedi splet |date=January 17, 2007 |title=Gwyneth Paltrow to Star in Iron Man |url=https://www.comingsoon.net/movies/news/18456-gwyneth-paltrow-to-star-in-iron-man |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517072824/https://www.comingsoon.net/movies/news/18456-gwyneth-paltrow-to-star-in-iron-man |archive-date=May 17, 2022 |access-date=May 23, 2022 |website=[[ComingSoon.net]]}}</ref> 19. junija 2008 je Iron Man postal prvi film tistega leta, ki je presegel mejo 300 milijonov dolarjev zaslužka v domačih blagajnah.<ref name="IMAX10thAnniversaryFestival">{{Cite magazine |last=Coggan |first=Devan |date=August 10, 2018 |title=All 20 Marvel Cinematic Universe movies are returning to theaters in IMAX |url=https://ew.com/movies/2018/08/10/marvel-cinematic-universe-movies-return-theaters-10th-anniversary/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415154228/https://ew.com/movies/2018/08/10/marvel-cinematic-universe-movies-return-theaters-10th-anniversary/ |archive-date=April 15, 2022 |access-date=May 23, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> == Odzivi in ocene == Med večjimi strokovnimi revijami je [[Todd McCarthy]] iz [[Variety (revija)|Varietyja]] filmu dal pozitivno oceno ter ga označil za izjemno zabavno ekstravaganco posebnih učinkov s svežo energijo in slogovno prefinjenostjo,<ref name="MCUReignExcerpt">{{Cite magazine |last1=Robinson |first1=Johanna |last2=Gonzales |first2=Dave |last3=Edwards |first3=Gavin |author-link3=Gavin Edwards (writer) |date=October 24, 2023 |title=How Iron Man Changed Everything for Marvel |url=https://time.com/6321494/iron-man-movie-mcu-book/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231101202532/https://time.com/6321494/iron-man-movie-mcu-book/ |archive-date=November 1, 2023 |access-date=January 6, 2024 |magazine=[[Time (magazine)|Time]]}}</ref> medtem ko je [[Kirk Honeycutt]] iz [[The Hollywood Reporter]] film pohvalil, a kljub temu izrazil razočaranje [v] klimatskem [sic] boju med različnimi prototipi Iron Mana ... kako se je Tonyjev sovražnik naučil uporabljati obleko?<ref name="CinemaScore">{{Cite magazine |last=Rich |first=Joshua |date=May 28, 2018 |title='Indiana Jones 4' digs up big box office |url=https://ew.com/article/2008/05/28/indiana-jones-4-digs-big-box-office/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610054321/https://ew.com/article/2008/05/28/indiana-jones-4-digs-big-box-office/ |archive-date=June 10, 2021 |access-date=April 28, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> V eni prvih ocen večjih dnevnih časopisov je [[Frank Lovece]] iz [[Newsday|Newsdaya]] pohvalil čustveno resnico filma ... popolno igralsko zasedbo in verodostojno upodobljeno superznanost, zaradi katere je bil zvest izvornemu materialu, hkrati pa ga je posodabljal – in priznal, da tisto, kar je ta film naredilo tako trajnega, ni le visokotehnološka hladnost moškega v kovinski obleki, temveč človeško stanje, ki ga je pripeljalo tja.<ref name="FavreauComicConLookBack">{{navedi splet |last=Favreau |first=Jon |date=July 20, 2011 |title=Jon Favreau Shares Five Years of Comic-Con Memories |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/jon-favreau-shares-five-years-212618/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200925220821/https://www.hollywoodreporter.com/news/jon-favreau-shares-five-years-212618 |archive-date=September 25, 2020 |access-date=May 20, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> [[Roger Ebert]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal štiri od štirih zvezdic, pohvalil Downeyjev nastop in izjavil: "Navsezadnje je Robert Downey Jr. tisti, ki poganja vzpon, ki ga loči od večine drugih filmov o superjunakih." [[A. O. Scott]] iz [[The New York Times|The New York Timesa]] je film označil za nenavadno dober superjunaški film. Ali vsaj – ker ima zagotovo svoje težave – superjunaški film, ki je dober na nenavadne načine.<ref name="IM2-NYT">{{navedi splet |last=Scott |first=A. O. |author-link=A. O. Scott |date=May 6, 2010 |title=The Man in the Iron Irony |url=https://www.nytimes.com/2010/05/07/movies/07iron.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212044530/https://www.nytimes.com/2010/05/07/movies/07iron.html |archive-date=December 12, 2021 |access-date=July 25, 2022 |website=[[The New York Times]]}}</ref> Med specializiranimi novinarji je [[Garth Franklin]] iz [[Dark Horizons]] pohvalil impresivne scenografije in mehaniko, ki se gladko združujejo z relativno brezhibno računalniško grafiko in dejal: "Robert Downey Jr. je skupaj z režiserjem Jonom Favreaujem ... pomagal filmu, da se dvigne nad raven. Rezultat je nekaj, kar je, čeprav komajda izvirno ali prelomno, kljub temu osvežujoče v svoji resnosti, saj se izogiba temačnim dramatičnim stilom v korist sproščenega, množici všečnega akcijskega filma s kančkom protivojnih in odrešitvenih tem."<ref name="GuardianUSDoD">{{navedi splet |last=Rose |first=Steve |date=May 26, 2022 |title=Top Gun for hire: why Hollywood is the US military's best wingman |url=https://www.theguardian.com/film/2022/may/26/top-gun-for-hire-why-hollywood-is-the-us-militarys-best-wingman |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220609104129/https://www.theguardian.com/film/2022/may/26/top-gun-for-hire-why-hollywood-is-the-us-militarys-best-wingman |archive-date=June 9, 2022 |access-date=June 9, 2022 |website=[[The Guardian]]}}</ref><ref name="IM3Insider">{{navedi splet |last=Acuna |first=Kirsten |date=May 6, 2013 |title=Fans Are Torn Over The Big Twist In 'Iron Man 3' |url=https://www.businessinsider.com/iron-man-3-twist-has-fans-torn-2013-5 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220306173140/https://www.businessinsider.com/iron-man-3-twist-has-fans-torn-2013-5 |archive-date=March 6, 2022 |access-date=July 25, 2022 |website=[[Business Insider]]}}</ref> Med večjimi metropolitanskimi tedniki je [[David Edelstein]] iz revije [[New York (revija)|New York]] film označil za izvrsten kos ustvarjanja mitov in dejal:"Favreau se ne nagiba k stiliziranim stripovskim okvirjem, vsaj v prvi polovici. Pri tem je resničen – mislili bi, da gledate vojaški triler".<ref name="AltPostCredits">{{Cite magazine |last=Bucksbaum |first=Sydney |date=September 14, 2019 |title=Deleted Iron Man post-credits scene references Spider-Man, X-Men |url=https://ew.com/movies/2019/09/14/deleted-iron-man-post-credits-scene-kevin-feige/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190918031104/https://ew.com/movies/2019/09/14/deleted-iron-man-post-credits-scene-kevin-feige/ |archive-date=September 18, 2019 |access-date=September 14, 2019 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}</ref> [[David Denby]] iz revije [[The New Yorker]] je filmu dal negativno oceno in izjavil, da celotna serija daje rahlo depresiven, gibčen občutek ... da Gwyneth Paltrow, ki s široko odprtimi očmi in utripajočim utripom ne more veliko storiti s starodavno vlogo Starkove punce Friday, ki ga ljubi, a tega ne more povedati ter da Terrence Howard, ki igra vojaka, ki se preganja za Starkom, je videti potrt in samoumeven.<ref name="AradLeave">{{navedi splet |last1=Zeitchik |first1=Steven |last2=Fritz |first2=Ben |date=May 31, 2006 |title=Marvel's 'X' man makes cushy exit |url=https://variety.com/2006/film/markets-festivals/marvel-s-x-man-makes-cushy-exit-1200335312/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230511172229/https://variety.com/2006/film/markets-festivals/marvel-s-x-man-makes-cushy-exit-1200335312/ |archive-date=May 11, 2023 |access-date=January 6, 2024 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> [[Todd Gilchrist]] iz [[IGN]]-ja je Downeyja označil kot najboljšo stvar v filmu, ki deluje na avtopilotu, zagotavlja potreben razvoj zgodbe in podrobnosti likov, da zapolni to privzeto 'zgodbo o izvoru', medtem ko igralci uspešno vdihnejo življenje svojim sicer običajnim vlogam.<ref name="NationalFilmRegistry">{{navedi splet |last=McPherson |first=Christopher |date=December 14, 2022 |title='Iron Man,' 'The Little Mermaid,' and More Added to National Film Registry |url=https://collider.com/national-film-registry-adds-iron-man-little-mermaid/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221219131356/https://collider.com/national-film-registry-adds-iron-man-little-mermaid/ |archive-date=December 19, 2022 |access-date=December 23, 2022 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Iron Man 2]] * [[Iron Man 3]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o Iron Manu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi o trgovini z orožjem]] [[Kategorija:Filmi o tehnološkem vplivu]] [[Kategorija:Filmi o poslovnežih]] [[Kategorija:Filmi o tehnologiji]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] awkdq0cwibtsspifu0fklikj70qs6fd Ulugbegov observatorij 0 583616 6772901 6719326 2026-10-31T18:42:17Z PetarM 129205 /* Zij-i Sultani */ + boljša slika 6772901 wikitext text/x-wiki [[File:Ulugh Beg Observatory 02.jpg|300px|thumb|right|Ulugbegov observatorij leta 2023]] [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|upright|Jarek s spodnjim delom poldnevnika. V Ulugbegovem času so bile te stene obložene s poliranim marmorjem. Bil je del ogromnega sekstanta.]] [[Ulugbegov observatorij]] je [[observatorij]] v današnjem [[Samarkand]]u v [[Uzbekistan]]u, ki ga je v 1420-ih letih zgradil timuridski astronom [[Ulug Beg]]. Ta astronomska šola je bila zgrajena v času [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] in je bila zadnja te vrste iz islamskega srednjeveškega obdobja.<ref>{{Cite journal |last=Zotti |first=Georg |last2=Mozaffari |first2=S. Mohammad |date=2020 |title=New Light on the Main Instrument of the Samarqand Observatory |url=http://dx.doi.org/10.1177/0021828620943986 |journal=Journal for the History of Astronomy |volume=51 |issue=3 |pages=255–271 |doi=10.1177/0021828620943986 |issn=0021-8286 |via=Sage Journals}}</ref> Med islamskimi astronomi, ki so delali v observatoriju, so bili [[Gijasedin al-Kaši]], [[Ali Kušči]] in sam Ulug Beg. Observatorij je bil uničen leta 1449 in ponovno odkrit leta 1908. == Zgodovina == === Vzpon in upad === [[File:Ulugh Beg, Timurid painting 1425-50.jpg|thumb|upright|''Ulug Beg'', ustanovitelj observatorija, na sodobni timuridski sliki (1425–1450)]] Ulug Beg, sin Šahrukha in vnuk sultana [[Timur Lenk|Timurja]], je postal vladar Samarkanda v 15. stoletju našega štetja. Ulug Beg je bil zelo spreten v [[matematika|matematiki]] in [[astronomija|astronomiji]]. Poučeval je številne pomembne astronome, vključno z Ali Kuščijem. Mnogi zgodovinarji so poskušali natančno določiti datume dogodkov, ki so se zgodili v času Samarkanda ali Ulugbegovega observatorija.<ref name=":6">{{Cite journal|last=Yazdi|first=Hamid-Reza Giahi|date=2015|title=Chronology of the Events of the Samarquand "Observatory and School" Based on some Old Persian Texts: a Revision|journal=Suhayl|pages=145–65}}</ref> Razlike v interpretaciji datumov in navajanju zgodovinskih virov so povzročile netočnosti in zanemarjanje nekaterih dogodkov v tem času. V pismih Gijasedina al-Kaši Ulugbegovemu očetu lahko vidimo, da je Ulugbegov obisk observatorija Maragha vplival na Ulug Bega.<ref name=":1">{{navedi novice|url=https://islamsci.mcgill.ca/Fazlioglu.pdf|title=The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science|last=Fazliogglu|first=İhsan }}</ref> To bi lahko vplivalo na Ulugbegov razlog za preobrazbo mesta Samarkand in njegovo matematično usmerjenost. Pri gradnji Ulugbegovega observatorija so lahko igrali vlogo tudi drugi dejavniki, kot so politični, gospodarski, vojaški, socialni in celo komercialni razlogi. Drug razlog za ustanovitev lastnega observatorija bi lahko bila Ulugbegova različna opažanja od opažanj [[Abdurahman Ali Sufi|al-Sūfīja]]. Temelji za Ulugbegov observatorij so bili položeni v prvi polovici 1420-ih (823 [[Hidžra (islam)|AH]]). Čeprav se o letu dokončanja še vedno razpravlja, je bil observatorij dokončan okoli leta 1428 n. št. (831 AH). Številna staroperzijska besedila omenjajo observatorij Samarkand in Ulugh Bega. Povabil je spretne matematike in astronome, da bi pomagali zgraditi ta observatorij in tudi medreso v Samarkandu. Med povabljenimi so bili Gijasedin al-Kaši, Mu'in al-Din al-Kaši, Salah al-Din Kadi Zada ​​Rumi in Ali Kušči. V observatorij je bilo povabljenih več kot 60 matematikov in astronomov. Gijasedin al-Kaši je bil imenovan za prvega direktorja observatorija. Po al-Kašijevi smrti je direktor observatorija postal Kadi Zada. Po smrti Kadija Zade je kot zadnji direktor observatorij vodil Kušči. Observatorij Samarkand je bil prostor, kjer so astronomi in matematiki sodelovali pri iskanju novih odkritij. Ulugbbegov observatorij je bil zgrajen po načrtih observatorija Maragha, ki ga je zasnoval [[Nasir al-Tusi|Nasir al-din al-Tusi]].<ref name=":7">{{Cite journal|last=Juhel|first=Alain|date=2007|title=Prince of Samarqand Stars|journal=The Mathematical Tourist|pages=44–50}}</ref> Ulugbbegov observatorij je imel največjo napravo, ki je delovala po principu kvadranta. Stavba ni bila visoka, vendar je imela dovoljeno maksimalno velikost krožnega loka. Ta naprava je bila skrbno orientirana, lok pa zelo natančno skaliran. Ta naprava je bila zelo vsestranska. Z njo je bilo mogoče natančno izmeriti sonce od obzorja, višino zvezde in drugih planetov. S to napravo so merili trajanje leta, gibanje planetov in mrke. Ulugbegove meritve planetov so tesno povezane z današnjimi meritvami, kar nam kaže na izjemno natančnost naprave. Danes so od prvotnih ostankov Ulugbegovega observatorija vidni le temelji in zakopani del marmornega kvadranta. Velik del propada observatorija pripisujejo atentatu na Ulug Bega, ki ga je okoli leta 1449 (852 po hidžri) ubil njegov sin Abd al Latif.<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://www.atlasobscura.com/places/ulugh-beg-observatory|title=Ulugh Beg Observatory|website=Atlas Obscura|access-date=2019-11-22}}</ref> Ulug Begova smrt je v observatoriju povzročila kaos. Observatorij je bil uničen, na desetine nadarjenih astronomov in matematikov pa je bilo pregnanih. Leta 1908 je ruski arheolog Vasilij Vjatkin odkril ostanke observatorija. === Znanstveno vzdušje === Znano je, da se je Gijasedin al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja, preselil v Samarkand, da bi se vključil v tamkajšnje znanstvene procese. Po povabilu Ulug Bega je Al-Kaši zapustil svojo rodno deželo [[Kašan]] v severno-osrednjem Iranu in odšel v Samarkand. Pismo, ki ga je Al-Kaši napisal svojemu očetu med bivanjem v Samarkandu, sta prevedla Kennedy (1960) in Sayılı (1960). To pismo, napisano v perzijščini, je kljub pomanjkanju informacij o znanstvenih dejavnostih, ki so potekale v observatoriju, bistveno oblikovalo sodoben pogled na dejavnosti v Samarkandu. So pa v Iranu našli novo pismo, ki ga je Al-Kaši napisal svojemu očetu, in Bagherijev prevod tega pisma osvetljuje zlasti znanstveno vzdušje Samarkanda ter zmanjšuje dvoumnost nekaterih elementov v prvem pismu zaradi njihovih prekrivajočih se delov.<ref name=":5">{{cite journal|last1=A Letter of Jamshıd al-Kashı to His Father: Scientific Research and Personalities at a Fifteenth Century Court, Orientalia 29 (1960), 191–213; reprinted in Edward S. Kennedy, colleagues and former students, Studies in the Islamic Exact Sciences, Beirut: American University, 1983, pp. 722–44.)}}</ref><ref name=":4">{{navedi knjigo|author1=Ekmeleddin İhsanoğlu|url=https://books.google.com/books?id=ki3YAAAAMAAJ|title=Science in Islamic Civilisation: Proceedings of the International Symposia: "Science Institutions in Islamic Civilisation", & "Science and Technology in the Turkish and Islamic World"|author2=Feza Günergun|publisher=IRCICA|year=2000|isbn=9789290630951}}</ref> [[File:Ulugh Beg Madrasa (220363337).jpeg|thumb|[[Ulugbegova medresa]] je bila pomembno središče astronomskih študij v Srednji Aziji.]] V pismu Al-Kaši opisuje problem astrologije, o katerem je razpravljal s svojimi kolegi. Prevod: »[Predpostavimo, da] je Sonce npr. v 10 stopinjah Vodnarja, z določeno nadmorsko višino, in ascendent časa je na določeni stopinji [ekliptike]; potem [ascendent časa, ko] je njegova [tj. Sončeva] višina [najvišja višina ekliptike v tistem trenutku] kvadrant [pred položajem Sonca], tj. v 10 stopinjah (20) Bika«, kar razkriva, da je bilo morda znanstveno vzdušje Samarkanda bolj usmerjeno v astrologijo, kot se je prej domnevalo, glede na Krisciunasov članek o ''Zapuščini Ulugh Bega'', kjer je astrologija zelo omejeno obravnavana.<ref name=":02">{{cite journal|last1=Bagheri|first1=Mohammad|date=1997|title=A Newly Found Letter of Al-Kashı on Scientific Life in Samarkand|url=https://core.ac.uk/download/pdf/82060301.pdf|journal=Historia Mathematica|volume=24|issue=HM962145|pages=241–56|access-date=23 November 2019|doi=10.1006/hmat.1996.2145|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html|title=The Legacy of Ulugh Beg &#124; Central Asian Monuments &#124; Edited by H. B. Paksoy &#124; Carrie Books|accessdate=2025-05-10|archive-date=2019-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190519141139/http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html|url-status=dead}}</ref> Astrologija, ki je bila v Krisciunasovem članku o znanstvenem vzdušju Ulugh Bega omenjena le enkrat mimogrede, je bila morda bolj integriran element znanstvenega diskurza v samarkandskem svetu glede na novo, prej omenjeno pismo.<ref>{{Cite journal|last=Kulikovskij|first=P. G.|date=October 1981|title=Book Review: Science at Samarkand: From the History of Science in the Time of Ulugh Beg|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=12|issue=3|pages=211–12|doi=10.1177/002182868101200309|s2cid=220912908|issn=0021-8286}}</ref> Po pismu Al-Kašija njegovemu očetu je bila z Ulug Begom ustvarjena inovacija. Sekstant Fakhrı je stal na vrhu skale, v katero je bil delno vklesan, zato stavba ne bi bila visoka glede na mehke opeke na tem območju. Al-Kaši primerja to Maragi, rekoč, da je sekstant tam postavljen višje, vendar tudi ugotavlja, da bi ravna streha, ki je prisotna v Samarkandu, morala olajšati znanstveni napredek, saj se »nanjo lahko namestijo instrumenti«. Ta informacija o sekstantih v Maragi je v nasprotju z drugimi viri, ki navajajo, da v Maragi ni bilo sekstantov.<ref>{{cite journal|last1=Aydın Sayılı, Ulugˇ Bey ve Semerkanddeki Iˆlim Faalıyeti Hakkında Gıyasu¨ddin-i Kaˆs¸ı’nin Mektubu: Ghiyath al-Dın al-Kashı’s Letter on Ulugh Bey and the Scientific Activity in Samarqand, Ankara: Tu¨rk Tarih Kurumu Basımevi, 1960.) ( Edward S. Kennedy}}</ref> To protislovje je razkril prevod. Poleg tega je bilo znanstveno vzdušje v Samarkandu splošno izolirano, saj Al-Kaši opisuje trdno zavezanost [[Ptolemaj]]evim metodologijam in pomanjkanje zavedanja o dogajanju v observatoriju v Maragi. Pomanjkanje zavedanja in strogo upoštevanje prejšnjih metod s strani samega Ulug Bega razkriva morda provincialno naravo njihovih študij. Vendar pa je to zaznano zaprtost omilila vse večja raznolikost znanstvenikov in študentov, ki so bili povabljeni v observatorij. Ševčenkova ocena napak, ki jih je Ptolemaj naredil v Samarkandu, dodatno potrjuje učinke prvotne izolirane narave Samarkanda.<ref>{{Cite journal|last=Shevchenko|first=M.|date=1990-05-01|title=An Analysis of Errors in the Star Catalogues of Ptolemy and Ulugh Beg|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=21|issue=2|pages=187–201|doi=10.1177/002182869002100202|issn=0021-8286|bibcode=1990JHA....21..187S|s2cid=117758864}}</ref> Glede na Bagerijev prevod Al-Kašijevega pisma se je tam veliko poučevanja izvajalo izključno po spominu, pri čemer so učitelji, ki so se učili od astronomov v [[Herat]]u, veliko poučevali. Poleg tega so bili v času, ko je Al-Kaši napisal pismo, trije učitelji dobro podkovani v islamski sodni praksi: Qazızada, Maulana Muhammad Khanı in Maulana Abu'l-Fath. V pismu je tudi navedeno, da Ulug Beg ni pogosto poučeval. Maulana Abu'l-Fath je izjavil, da je intelektualno podrejen Maulani Muhammadu Khanıju, ki je bil le občasno prisoten na sodnih sejah ali sejah observatorija, in Qazızadi, ki je vedno opravljal svojo obrt. »Da bi jim bil pravičen, [moram priznati, da] (30) si ne upam posredovati, ko se na njihovem sestanku razpravlja, še toliko bolj, ker Njegovo Veličanstvo to umetnost dobro pozna in [zato] se ne moremo predrzno sklicevati na kompetenco.« Ulug Beg je spodbujal okolje z nekaterimi najboljšimi astronomi tistega časa, in vsi so opazovali in izračunali položaje tisočih zvezd.<ref>{{Cite journal|title=Ulugh Beg, Prince of Stars|last=Luminet|first=Jean-Pierre|arxiv = 1804.08352|year=2018|bibcode=2018arXiv180408352L}}</ref> Glavno delo Ulug Bega je bil ''Zij-i Sultani''.<ref>Fazlioglu, I. : The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science, Journal for the History of Arabic Science 14, 22–23, 2008.</ref> To delo, napisano leta 1437, je bilo v perzijščini, nanj pa je močno vplival tudi [[Nasir al-Tusi]]. Eden od znanstvenikov, s katerimi je študiral Gijasedin al-Kaši, je bil Yusuf H. allaj, ki je imel predhodne izkušnje v Heratu, Egiptu, Siriji, Anatoliji in sosednjih regijah. Yusuf H. allaj je bil sin Maulane H. allaj'a, ki je v istem času, ko je bil tam tudi Al-Kaši, živel v Samarkandu. Ulug Beg je bil obkrožen z drugimi islamskimi astronomi, kot je bil Ali Kušči. Omenjeno je tudi, da so v observatoriju študirali in poučevali glasbo. Zdi se, da so prozodija, glasba in matematika spodbujale radovednost takratnih znanstvenikov. Vendar pa je Al-Kaši v pismu zapisal, da so ga kljub radovednosti glede glasbe in matematike pozvali, naj se osredotoči na svoje naloge. == Spremembe in arhitektura == Arhitektura Ulugbegovega observatorija se je razlikovala od drugih, zgrajenih v tistem času. Ulug Beg je potreboval spretnega arhitekta, ki bi mu pomagal, zato se je obrnil na Kazizado-I Rumija in ga prosil, naj poišče izkušenega in spretnega arhitekta. Kazizada-I Rumi je priporočil Kašanija, matematika in arhitekta. Observatorij je bil zasnovan po vzoru observatorija Marageh, ki sta ga zasnovala Hulagu Kan in Mangu Kan, zato sta najela Nasir al-Tusija, da je vodil gradnjo observatorija.<ref>{{Citation|last1=Safiai|first1=Mohd Hafiz|title=Tracing the History of Astrolabe Inventions Across Civilisations|date=2016|work=Islamic Perspectives on Science and Technology|pages=373–82|publisher=Springer Singapore|isbn=978-981-287-777-2|last2=Ibrahim|first2=Ibnor Azli|doi=10.1007/978-981-287-778-9_26}}</ref> Ulugbegov observatorij je bil zgrajen na hribu 21 metrov nad tlemi. Observatorij ima valjasto obliko s premerom 46 metrov in višino od 30 do 33 metrov, sekstant pa je bil na sredini tega valja. Stavba je bila zgrajena iz opeke, ki je bila zlahka dostopna, vendar ni bila posebej stabilna. Polmer sekstanta je bil 40,04 metra,<ref name=":03">{{navedi splet |last=Hughes |first=Mary |date=2016-08-25 |title=Ulugh Beg |url=https://10.0.2.7/ancient-astronomers/ulugh-beg |access-date=2023-12-06 |website=Perth Observatory |language=en-AU }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> zaradi česar je bil takrat največji astronomski instrument na svetu. S tem polmerom bi morala biti višina stavbe tako velika, da bi lahko bila previsoka in bi se lahko zrušila sama vase. To težavo so rešili tako, da so del sekstanta zgradili pod zemljo, v jarku, širokem približno 2 metra. To je omogočilo ohranitev velikosti sekstanta, ne da bi bila višina nevarno visoka.<ref name=":0">{{Citation|last=Taheri|first=Jafar|chapter=Mathematical Knowledge of Architecture in the Works of Kâshânî|date=2009|pages=77–88|publisher=Birkhäuser Basel|isbn=978-3-7643-8973-4|doi=10.1007/978-3-7643-8974-1_7|title=Nexus Network Journal|s2cid=120471241 }}</ref> Sekstant Fakhrı je imel razdelke po 70,2 cm, kar je predstavljalo eno stopinjo. Na voljo so bile tudi oznake na vsakih 11,7 mm, ki so kazale eno minuto, in oznake na 1 mm, ki so predstavljale pet sekund. Te oznake so se izkazale za izjemno natančne in so se zelo ujemale z današnjimi izračuni. Observatorij je bil sestavljen iz treh nadstropij, prvo nadstropje je bilo namenjeno bivanju osebja. Vsa opazovanja so bila opravljena iz drugega in tretjega nadstropja, ki sta imela veliko lokov za ogled. Streha observatorija je bila ravna, kar je omogočalo uporabo instrumentov na vrhu stavbe. Vhod v observatorij je bil v zadnjih letih večkrat spremenjen. To je bilo predvsem iz estetskih razlogov in ne za izboljšanje natančnosti observatorija. == ''Zij-i Sultani'' == ''Zij-i Sultani'' ({{langx|fa|زیجِ سلطانی}}) je astronomska tabela in zvezdni katalog ''Zij'', ki ga je leta 1437 objavil Ulug Beg. ''Zij'' je astronomska tabela, sestavljena iz numeričnih tabel in razlag, ki astronomom omogočajo izračun morebitnih težav, s katerimi se srečujejo. Zagotavljati mora dovolj informacij, da lahko razumejo, kako meriti čas in kako izračunati položaje planetov in zvezd. Zij lahko vsebuje tudi dokaze za matematiko in teorije, ki jih vsebujejo tabele.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Kennedy|first=E. S.|date=1956|title=A Survey of Islamic Astronomical Tables|journal=Transactions of the American Philosophical Society|volume=46|issue=2|pages=123–77|doi=10.2307/1005726|issn=0065-9746|jstor=1005726|hdl=2027/mdp.39076006359272|hdl-access=free}}</ref> [[File:Museum Ulugh Beg Observatory, Samarkand (Uzbekistan).jpg|thumb|Muzej Ulugbegovega observatorija]] Ulugbegov ''Zij-i Sultani'' je bil objavljen leta 1437, napisan je bil v perzijščini in je navedel približno 1000 zvezd. Sledi Ptolemajevemu delu in ne nakazuje nobenih sprememb v planetarnem modelu. Imenovali so ga tudi ''Zij-i Ulug Beg'', Zij-i Džadid-i Sultani'' in ''Zaij-i Gurgani''. Domneva se, da je na ustvarjanje svojega ''Zij-a'' morda vplival Nasir al-Tusi, ki je napisal 150 knjig.<ref>{{Citation|last=Cavin|first=Jerry D.|chapter=Ulugh Beg|date=2011-08-20|pages=51–54|publisher=Springer New York|isbn=978-1-4614-0655-6|doi=10.1007/978-1-4614-0656-3_3|title=The Amateur Astronomer's Guide to the Deep-Sky Catalogs|series=Patrick Moore's Practical Astronomy Series}}</ref> Ulugbegov zvezdni katalog je bil prvi, objavljen po ''Almagestu'', ki ga je napisal [[Ptolemaj]]. Zij-i Sultani vključuje zvezde, pojasnjene v ''Almagestu'', vendar jih spremljajo natančnejše številke. Primarni instrument, uporabljen za pridobivanje informacij v ''Zij-i Sultani'', je izviral iz Ulugbegovega observatorijskega kvadranta. Ni delal sam, pomagali so mu njegovi učenci in drugi muslimanski astronomi, vključno z Gijasedin al-Kašijem in Alijem Kuščijem. Sestavljanje celotnega seznama zvezd je trajalo 17 let, začeli so leta 1420, ko je bil Ulug Beg star 26 let, in končali leta 1437. Eden najpomembnejših delov ''Zij-i Sultanija'' je Ulugbegova sinusna tabela. Tabela je dolga 18 strani in vsebuje vrednosti sinusa na devet decimalnih mest za vsako stopnjo od nič do 87, vsebuje pa tudi vrednost sinusa na 11 decimalnih mest od 87 do 90 stopinj. ''Zij'' je bil vpliven in se je neprekinjeno uporabljal do 19. stoletja, po vsem svetu pa obstajajo stotine izvodov originalnega perzijskega rokopisa. Preveden je bil tudi v številne jezike, vključno z arabščino, turščino in hebrejščino. Napisani so bili tudi komentarji znanih astronomov, kot je Kušči. Ulug Beg je določil dolžino tropskega leta kot 365 dni 5 ur 49 minut 15 sekund, kar ima napako +25 sekund, zaradi česar je natančnejša od ocene [[Nikolaj Kopernik|Nikolaja Kopernika]], ki je imela napako +30 sekund. Ulug Beg je določil tudi nagib Zemljine osi kot 23,30,17 stopinj v šestdesetiškem zapisu, kar v decimalnem zapisu pomeni 23,5047 stopinje.<ref>L.P.E.A. Sédillot, ''Prolégomènes des tables astronomiques d'OlougBeg: Traduction et commentaire'' (Paris: Firmin Didot Frères, 1853), pp.&nbsp;[https://archive.org/stream/bub_gb_z-glhcBS2I8C#page/n129/mode/1up 87] & [https://archive.org/stream/bub_gb_z-glhcBS2I8C#page/n295/mode/1up 253].</ref> == Muzej == Muzej Ulugbegovega observatorija je bil zgrajen leta 1970 v spomin na Ulug Bega. Muzej hrani reprodukcije arabskih rokopisov, Ulugbegovih zvezdnih kart, ''Zij-i Sultani'' in pomembnih evropskih tiskanih izdaj Ulugbegovih del. Vsebuje tudi astrolabe in druge instrumente ter miniaturno rekonstrukcijo samega observatorija. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ulugh Beg Observatory}} *[http://www.cosmicelk.net/Ulughbek%20and%20his%20Observatory%20in%20Samarkand.pdf Ulughbek and his Observatory in Samarkand] * {{cite journal |author = Fazlıoğlu İ. |title = The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science |journal = Journal for the History of Arabic Science |date = 2008 |volume = 14 |pages = 3–68 |url = http://www.ihsanfazlioglu.net/yayinlar/makaleler/The_Samarqand_Mathematical-Astronomical_School.pdf |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20140222213844/http://www.ihsanfazlioglu.net/yayinlar/makaleler/The_Samarqand_Mathematical-Astronomical_School.pdf |archive-date = 2014-02-22}} {{Coord|39|40|30|N|67|0|18|E|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Samarkand]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1429]] [[Kategorija:Muzeji v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] kx5ui2fdywizt3ujtr5sk32x7athnyv 6772902 6772901 2026-10-31T18:43:15Z PetarM 129205 + kompletna slika, novejša 6772902 wikitext text/x-wiki [[File:Обсерватория Улугбека, Самарканд (Ulugh Beg Observatory, Samarkand).jpg|300px|thumb|right|Ulugbegov observatorij leta 2025]] [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|upright|Jarek s spodnjim delom poldnevnika. V Ulugbegovem času so bile te stene obložene s poliranim marmorjem. Bil je del ogromnega sekstanta.]] [[Ulugbegov observatorij]] je [[observatorij]] v današnjem [[Samarkand]]u v [[Uzbekistan]]u, ki ga je v 1420-ih letih zgradil timuridski astronom [[Ulug Beg]]. Ta astronomska šola je bila zgrajena v času [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] in je bila zadnja te vrste iz islamskega srednjeveškega obdobja.<ref>{{Cite journal |last=Zotti |first=Georg |last2=Mozaffari |first2=S. Mohammad |date=2020 |title=New Light on the Main Instrument of the Samarqand Observatory |url=http://dx.doi.org/10.1177/0021828620943986 |journal=Journal for the History of Astronomy |volume=51 |issue=3 |pages=255–271 |doi=10.1177/0021828620943986 |issn=0021-8286 |via=Sage Journals}}</ref> Med islamskimi astronomi, ki so delali v observatoriju, so bili [[Gijasedin al-Kaši]], [[Ali Kušči]] in sam Ulug Beg. Observatorij je bil uničen leta 1449 in ponovno odkrit leta 1908. == Zgodovina == === Vzpon in upad === [[File:Ulugh Beg, Timurid painting 1425-50.jpg|thumb|upright|''Ulug Beg'', ustanovitelj observatorija, na sodobni timuridski sliki (1425–1450)]] Ulug Beg, sin Šahrukha in vnuk sultana [[Timur Lenk|Timurja]], je postal vladar Samarkanda v 15. stoletju našega štetja. Ulug Beg je bil zelo spreten v [[matematika|matematiki]] in [[astronomija|astronomiji]]. Poučeval je številne pomembne astronome, vključno z Ali Kuščijem. Mnogi zgodovinarji so poskušali natančno določiti datume dogodkov, ki so se zgodili v času Samarkanda ali Ulugbegovega observatorija.<ref name=":6">{{Cite journal|last=Yazdi|first=Hamid-Reza Giahi|date=2015|title=Chronology of the Events of the Samarquand "Observatory and School" Based on some Old Persian Texts: a Revision|journal=Suhayl|pages=145–65}}</ref> Razlike v interpretaciji datumov in navajanju zgodovinskih virov so povzročile netočnosti in zanemarjanje nekaterih dogodkov v tem času. V pismih Gijasedina al-Kaši Ulugbegovemu očetu lahko vidimo, da je Ulugbegov obisk observatorija Maragha vplival na Ulug Bega.<ref name=":1">{{navedi novice|url=https://islamsci.mcgill.ca/Fazlioglu.pdf|title=The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science|last=Fazliogglu|first=İhsan }}</ref> To bi lahko vplivalo na Ulugbegov razlog za preobrazbo mesta Samarkand in njegovo matematično usmerjenost. Pri gradnji Ulugbegovega observatorija so lahko igrali vlogo tudi drugi dejavniki, kot so politični, gospodarski, vojaški, socialni in celo komercialni razlogi. Drug razlog za ustanovitev lastnega observatorija bi lahko bila Ulugbegova različna opažanja od opažanj [[Abdurahman Ali Sufi|al-Sūfīja]]. Temelji za Ulugbegov observatorij so bili položeni v prvi polovici 1420-ih (823 [[Hidžra (islam)|AH]]). Čeprav se o letu dokončanja še vedno razpravlja, je bil observatorij dokončan okoli leta 1428 n. št. (831 AH). Številna staroperzijska besedila omenjajo observatorij Samarkand in Ulugh Bega. Povabil je spretne matematike in astronome, da bi pomagali zgraditi ta observatorij in tudi medreso v Samarkandu. Med povabljenimi so bili Gijasedin al-Kaši, Mu'in al-Din al-Kaši, Salah al-Din Kadi Zada ​​Rumi in Ali Kušči. V observatorij je bilo povabljenih več kot 60 matematikov in astronomov. Gijasedin al-Kaši je bil imenovan za prvega direktorja observatorija. Po al-Kašijevi smrti je direktor observatorija postal Kadi Zada. Po smrti Kadija Zade je kot zadnji direktor observatorij vodil Kušči. Observatorij Samarkand je bil prostor, kjer so astronomi in matematiki sodelovali pri iskanju novih odkritij. Ulugbbegov observatorij je bil zgrajen po načrtih observatorija Maragha, ki ga je zasnoval [[Nasir al-Tusi|Nasir al-din al-Tusi]].<ref name=":7">{{Cite journal|last=Juhel|first=Alain|date=2007|title=Prince of Samarqand Stars|journal=The Mathematical Tourist|pages=44–50}}</ref> Ulugbbegov observatorij je imel največjo napravo, ki je delovala po principu kvadranta. Stavba ni bila visoka, vendar je imela dovoljeno maksimalno velikost krožnega loka. Ta naprava je bila skrbno orientirana, lok pa zelo natančno skaliran. Ta naprava je bila zelo vsestranska. Z njo je bilo mogoče natančno izmeriti sonce od obzorja, višino zvezde in drugih planetov. S to napravo so merili trajanje leta, gibanje planetov in mrke. Ulugbegove meritve planetov so tesno povezane z današnjimi meritvami, kar nam kaže na izjemno natančnost naprave. Danes so od prvotnih ostankov Ulugbegovega observatorija vidni le temelji in zakopani del marmornega kvadranta. Velik del propada observatorija pripisujejo atentatu na Ulug Bega, ki ga je okoli leta 1449 (852 po hidžri) ubil njegov sin Abd al Latif.<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://www.atlasobscura.com/places/ulugh-beg-observatory|title=Ulugh Beg Observatory|website=Atlas Obscura|access-date=2019-11-22}}</ref> Ulug Begova smrt je v observatoriju povzročila kaos. Observatorij je bil uničen, na desetine nadarjenih astronomov in matematikov pa je bilo pregnanih. Leta 1908 je ruski arheolog Vasilij Vjatkin odkril ostanke observatorija. === Znanstveno vzdušje === Znano je, da se je Gijasedin al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja, preselil v Samarkand, da bi se vključil v tamkajšnje znanstvene procese. Po povabilu Ulug Bega je Al-Kaši zapustil svojo rodno deželo [[Kašan]] v severno-osrednjem Iranu in odšel v Samarkand. Pismo, ki ga je Al-Kaši napisal svojemu očetu med bivanjem v Samarkandu, sta prevedla Kennedy (1960) in Sayılı (1960). To pismo, napisano v perzijščini, je kljub pomanjkanju informacij o znanstvenih dejavnostih, ki so potekale v observatoriju, bistveno oblikovalo sodoben pogled na dejavnosti v Samarkandu. So pa v Iranu našli novo pismo, ki ga je Al-Kaši napisal svojemu očetu, in Bagherijev prevod tega pisma osvetljuje zlasti znanstveno vzdušje Samarkanda ter zmanjšuje dvoumnost nekaterih elementov v prvem pismu zaradi njihovih prekrivajočih se delov.<ref name=":5">{{cite journal|last1=A Letter of Jamshıd al-Kashı to His Father: Scientific Research and Personalities at a Fifteenth Century Court, Orientalia 29 (1960), 191–213; reprinted in Edward S. Kennedy, colleagues and former students, Studies in the Islamic Exact Sciences, Beirut: American University, 1983, pp. 722–44.)}}</ref><ref name=":4">{{navedi knjigo|author1=Ekmeleddin İhsanoğlu|url=https://books.google.com/books?id=ki3YAAAAMAAJ|title=Science in Islamic Civilisation: Proceedings of the International Symposia: "Science Institutions in Islamic Civilisation", & "Science and Technology in the Turkish and Islamic World"|author2=Feza Günergun|publisher=IRCICA|year=2000|isbn=9789290630951}}</ref> [[File:Ulugh Beg Madrasa (220363337).jpeg|thumb|[[Ulugbegova medresa]] je bila pomembno središče astronomskih študij v Srednji Aziji.]] V pismu Al-Kaši opisuje problem astrologije, o katerem je razpravljal s svojimi kolegi. Prevod: »[Predpostavimo, da] je Sonce npr. v 10 stopinjah Vodnarja, z določeno nadmorsko višino, in ascendent časa je na določeni stopinji [ekliptike]; potem [ascendent časa, ko] je njegova [tj. Sončeva] višina [najvišja višina ekliptike v tistem trenutku] kvadrant [pred položajem Sonca], tj. v 10 stopinjah (20) Bika«, kar razkriva, da je bilo morda znanstveno vzdušje Samarkanda bolj usmerjeno v astrologijo, kot se je prej domnevalo, glede na Krisciunasov članek o ''Zapuščini Ulugh Bega'', kjer je astrologija zelo omejeno obravnavana.<ref name=":02">{{cite journal|last1=Bagheri|first1=Mohammad|date=1997|title=A Newly Found Letter of Al-Kashı on Scientific Life in Samarkand|url=https://core.ac.uk/download/pdf/82060301.pdf|journal=Historia Mathematica|volume=24|issue=HM962145|pages=241–56|access-date=23 November 2019|doi=10.1006/hmat.1996.2145|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html|title=The Legacy of Ulugh Beg &#124; Central Asian Monuments &#124; Edited by H. B. Paksoy &#124; Carrie Books|accessdate=2025-05-10|archive-date=2019-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190519141139/http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html|url-status=dead}}</ref> Astrologija, ki je bila v Krisciunasovem članku o znanstvenem vzdušju Ulugh Bega omenjena le enkrat mimogrede, je bila morda bolj integriran element znanstvenega diskurza v samarkandskem svetu glede na novo, prej omenjeno pismo.<ref>{{Cite journal|last=Kulikovskij|first=P. G.|date=October 1981|title=Book Review: Science at Samarkand: From the History of Science in the Time of Ulugh Beg|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=12|issue=3|pages=211–12|doi=10.1177/002182868101200309|s2cid=220912908|issn=0021-8286}}</ref> Po pismu Al-Kašija njegovemu očetu je bila z Ulug Begom ustvarjena inovacija. Sekstant Fakhrı je stal na vrhu skale, v katero je bil delno vklesan, zato stavba ne bi bila visoka glede na mehke opeke na tem območju. Al-Kaši primerja to Maragi, rekoč, da je sekstant tam postavljen višje, vendar tudi ugotavlja, da bi ravna streha, ki je prisotna v Samarkandu, morala olajšati znanstveni napredek, saj se »nanjo lahko namestijo instrumenti«. Ta informacija o sekstantih v Maragi je v nasprotju z drugimi viri, ki navajajo, da v Maragi ni bilo sekstantov.<ref>{{cite journal|last1=Aydın Sayılı, Ulugˇ Bey ve Semerkanddeki Iˆlim Faalıyeti Hakkında Gıyasu¨ddin-i Kaˆs¸ı’nin Mektubu: Ghiyath al-Dın al-Kashı’s Letter on Ulugh Bey and the Scientific Activity in Samarqand, Ankara: Tu¨rk Tarih Kurumu Basımevi, 1960.) ( Edward S. Kennedy}}</ref> To protislovje je razkril prevod. Poleg tega je bilo znanstveno vzdušje v Samarkandu splošno izolirano, saj Al-Kaši opisuje trdno zavezanost [[Ptolemaj]]evim metodologijam in pomanjkanje zavedanja o dogajanju v observatoriju v Maragi. Pomanjkanje zavedanja in strogo upoštevanje prejšnjih metod s strani samega Ulug Bega razkriva morda provincialno naravo njihovih študij. Vendar pa je to zaznano zaprtost omilila vse večja raznolikost znanstvenikov in študentov, ki so bili povabljeni v observatorij. Ševčenkova ocena napak, ki jih je Ptolemaj naredil v Samarkandu, dodatno potrjuje učinke prvotne izolirane narave Samarkanda.<ref>{{Cite journal|last=Shevchenko|first=M.|date=1990-05-01|title=An Analysis of Errors in the Star Catalogues of Ptolemy and Ulugh Beg|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=21|issue=2|pages=187–201|doi=10.1177/002182869002100202|issn=0021-8286|bibcode=1990JHA....21..187S|s2cid=117758864}}</ref> Glede na Bagerijev prevod Al-Kašijevega pisma se je tam veliko poučevanja izvajalo izključno po spominu, pri čemer so učitelji, ki so se učili od astronomov v [[Herat]]u, veliko poučevali. Poleg tega so bili v času, ko je Al-Kaši napisal pismo, trije učitelji dobro podkovani v islamski sodni praksi: Qazızada, Maulana Muhammad Khanı in Maulana Abu'l-Fath. V pismu je tudi navedeno, da Ulug Beg ni pogosto poučeval. Maulana Abu'l-Fath je izjavil, da je intelektualno podrejen Maulani Muhammadu Khanıju, ki je bil le občasno prisoten na sodnih sejah ali sejah observatorija, in Qazızadi, ki je vedno opravljal svojo obrt. »Da bi jim bil pravičen, [moram priznati, da] (30) si ne upam posredovati, ko se na njihovem sestanku razpravlja, še toliko bolj, ker Njegovo Veličanstvo to umetnost dobro pozna in [zato] se ne moremo predrzno sklicevati na kompetenco.« Ulug Beg je spodbujal okolje z nekaterimi najboljšimi astronomi tistega časa, in vsi so opazovali in izračunali položaje tisočih zvezd.<ref>{{Cite journal|title=Ulugh Beg, Prince of Stars|last=Luminet|first=Jean-Pierre|arxiv = 1804.08352|year=2018|bibcode=2018arXiv180408352L}}</ref> Glavno delo Ulug Bega je bil ''Zij-i Sultani''.<ref>Fazlioglu, I. : The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science, Journal for the History of Arabic Science 14, 22–23, 2008.</ref> To delo, napisano leta 1437, je bilo v perzijščini, nanj pa je močno vplival tudi [[Nasir al-Tusi]]. Eden od znanstvenikov, s katerimi je študiral Gijasedin al-Kaši, je bil Yusuf H. allaj, ki je imel predhodne izkušnje v Heratu, Egiptu, Siriji, Anatoliji in sosednjih regijah. Yusuf H. allaj je bil sin Maulane H. allaj'a, ki je v istem času, ko je bil tam tudi Al-Kaši, živel v Samarkandu. Ulug Beg je bil obkrožen z drugimi islamskimi astronomi, kot je bil Ali Kušči. Omenjeno je tudi, da so v observatoriju študirali in poučevali glasbo. Zdi se, da so prozodija, glasba in matematika spodbujale radovednost takratnih znanstvenikov. Vendar pa je Al-Kaši v pismu zapisal, da so ga kljub radovednosti glede glasbe in matematike pozvali, naj se osredotoči na svoje naloge. == Spremembe in arhitektura == Arhitektura Ulugbegovega observatorija se je razlikovala od drugih, zgrajenih v tistem času. Ulug Beg je potreboval spretnega arhitekta, ki bi mu pomagal, zato se je obrnil na Kazizado-I Rumija in ga prosil, naj poišče izkušenega in spretnega arhitekta. Kazizada-I Rumi je priporočil Kašanija, matematika in arhitekta. Observatorij je bil zasnovan po vzoru observatorija Marageh, ki sta ga zasnovala Hulagu Kan in Mangu Kan, zato sta najela Nasir al-Tusija, da je vodil gradnjo observatorija.<ref>{{Citation|last1=Safiai|first1=Mohd Hafiz|title=Tracing the History of Astrolabe Inventions Across Civilisations|date=2016|work=Islamic Perspectives on Science and Technology|pages=373–82|publisher=Springer Singapore|isbn=978-981-287-777-2|last2=Ibrahim|first2=Ibnor Azli|doi=10.1007/978-981-287-778-9_26}}</ref> Ulugbegov observatorij je bil zgrajen na hribu 21 metrov nad tlemi. Observatorij ima valjasto obliko s premerom 46 metrov in višino od 30 do 33 metrov, sekstant pa je bil na sredini tega valja. Stavba je bila zgrajena iz opeke, ki je bila zlahka dostopna, vendar ni bila posebej stabilna. Polmer sekstanta je bil 40,04 metra,<ref name=":03">{{navedi splet |last=Hughes |first=Mary |date=2016-08-25 |title=Ulugh Beg |url=https://10.0.2.7/ancient-astronomers/ulugh-beg |access-date=2023-12-06 |website=Perth Observatory |language=en-AU }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> zaradi česar je bil takrat največji astronomski instrument na svetu. S tem polmerom bi morala biti višina stavbe tako velika, da bi lahko bila previsoka in bi se lahko zrušila sama vase. To težavo so rešili tako, da so del sekstanta zgradili pod zemljo, v jarku, širokem približno 2 metra. To je omogočilo ohranitev velikosti sekstanta, ne da bi bila višina nevarno visoka.<ref name=":0">{{Citation|last=Taheri|first=Jafar|chapter=Mathematical Knowledge of Architecture in the Works of Kâshânî|date=2009|pages=77–88|publisher=Birkhäuser Basel|isbn=978-3-7643-8973-4|doi=10.1007/978-3-7643-8974-1_7|title=Nexus Network Journal|s2cid=120471241 }}</ref> Sekstant Fakhrı je imel razdelke po 70,2 cm, kar je predstavljalo eno stopinjo. Na voljo so bile tudi oznake na vsakih 11,7 mm, ki so kazale eno minuto, in oznake na 1 mm, ki so predstavljale pet sekund. Te oznake so se izkazale za izjemno natančne in so se zelo ujemale z današnjimi izračuni. Observatorij je bil sestavljen iz treh nadstropij, prvo nadstropje je bilo namenjeno bivanju osebja. Vsa opazovanja so bila opravljena iz drugega in tretjega nadstropja, ki sta imela veliko lokov za ogled. Streha observatorija je bila ravna, kar je omogočalo uporabo instrumentov na vrhu stavbe. Vhod v observatorij je bil v zadnjih letih večkrat spremenjen. To je bilo predvsem iz estetskih razlogov in ne za izboljšanje natančnosti observatorija. == ''Zij-i Sultani'' == ''Zij-i Sultani'' ({{langx|fa|زیجِ سلطانی}}) je astronomska tabela in zvezdni katalog ''Zij'', ki ga je leta 1437 objavil Ulug Beg. ''Zij'' je astronomska tabela, sestavljena iz numeričnih tabel in razlag, ki astronomom omogočajo izračun morebitnih težav, s katerimi se srečujejo. Zagotavljati mora dovolj informacij, da lahko razumejo, kako meriti čas in kako izračunati položaje planetov in zvezd. Zij lahko vsebuje tudi dokaze za matematiko in teorije, ki jih vsebujejo tabele.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Kennedy|first=E. S.|date=1956|title=A Survey of Islamic Astronomical Tables|journal=Transactions of the American Philosophical Society|volume=46|issue=2|pages=123–77|doi=10.2307/1005726|issn=0065-9746|jstor=1005726|hdl=2027/mdp.39076006359272|hdl-access=free}}</ref> [[File:Museum Ulugh Beg Observatory, Samarkand (Uzbekistan).jpg|thumb|Muzej Ulugbegovega observatorija]] Ulugbegov ''Zij-i Sultani'' je bil objavljen leta 1437, napisan je bil v perzijščini in je navedel približno 1000 zvezd. Sledi Ptolemajevemu delu in ne nakazuje nobenih sprememb v planetarnem modelu. Imenovali so ga tudi ''Zij-i Ulug Beg'', Zij-i Džadid-i Sultani'' in ''Zaij-i Gurgani''. Domneva se, da je na ustvarjanje svojega ''Zij-a'' morda vplival Nasir al-Tusi, ki je napisal 150 knjig.<ref>{{Citation|last=Cavin|first=Jerry D.|chapter=Ulugh Beg|date=2011-08-20|pages=51–54|publisher=Springer New York|isbn=978-1-4614-0655-6|doi=10.1007/978-1-4614-0656-3_3|title=The Amateur Astronomer's Guide to the Deep-Sky Catalogs|series=Patrick Moore's Practical Astronomy Series}}</ref> Ulugbegov zvezdni katalog je bil prvi, objavljen po ''Almagestu'', ki ga je napisal [[Ptolemaj]]. Zij-i Sultani vključuje zvezde, pojasnjene v ''Almagestu'', vendar jih spremljajo natančnejše številke. Primarni instrument, uporabljen za pridobivanje informacij v ''Zij-i Sultani'', je izviral iz Ulugbegovega observatorijskega kvadranta. Ni delal sam, pomagali so mu njegovi učenci in drugi muslimanski astronomi, vključno z Gijasedin al-Kašijem in Alijem Kuščijem. Sestavljanje celotnega seznama zvezd je trajalo 17 let, začeli so leta 1420, ko je bil Ulug Beg star 26 let, in končali leta 1437. Eden najpomembnejših delov ''Zij-i Sultanija'' je Ulugbegova sinusna tabela. Tabela je dolga 18 strani in vsebuje vrednosti sinusa na devet decimalnih mest za vsako stopnjo od nič do 87, vsebuje pa tudi vrednost sinusa na 11 decimalnih mest od 87 do 90 stopinj. ''Zij'' je bil vpliven in se je neprekinjeno uporabljal do 19. stoletja, po vsem svetu pa obstajajo stotine izvodov originalnega perzijskega rokopisa. Preveden je bil tudi v številne jezike, vključno z arabščino, turščino in hebrejščino. Napisani so bili tudi komentarji znanih astronomov, kot je Kušči. Ulug Beg je določil dolžino tropskega leta kot 365 dni 5 ur 49 minut 15 sekund, kar ima napako +25 sekund, zaradi česar je natančnejša od ocene [[Nikolaj Kopernik|Nikolaja Kopernika]], ki je imela napako +30 sekund. Ulug Beg je določil tudi nagib Zemljine osi kot 23,30,17 stopinj v šestdesetiškem zapisu, kar v decimalnem zapisu pomeni 23,5047 stopinje.<ref>L.P.E.A. Sédillot, ''Prolégomènes des tables astronomiques d'OlougBeg: Traduction et commentaire'' (Paris: Firmin Didot Frères, 1853), pp.&nbsp;[https://archive.org/stream/bub_gb_z-glhcBS2I8C#page/n129/mode/1up 87] & [https://archive.org/stream/bub_gb_z-glhcBS2I8C#page/n295/mode/1up 253].</ref> == Muzej == Muzej Ulugbegovega observatorija je bil zgrajen leta 1970 v spomin na Ulug Bega. Muzej hrani reprodukcije arabskih rokopisov, Ulugbegovih zvezdnih kart, ''Zij-i Sultani'' in pomembnih evropskih tiskanih izdaj Ulugbegovih del. Vsebuje tudi astrolabe in druge instrumente ter miniaturno rekonstrukcijo samega observatorija. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ulugh Beg Observatory}} *[http://www.cosmicelk.net/Ulughbek%20and%20his%20Observatory%20in%20Samarkand.pdf Ulughbek and his Observatory in Samarkand] * {{cite journal |author = Fazlıoğlu İ. |title = The Samarqand Mathematical-Astronomical School: A Basis for Ottoman Philosophy and Science |journal = Journal for the History of Arabic Science |date = 2008 |volume = 14 |pages = 3–68 |url = http://www.ihsanfazlioglu.net/yayinlar/makaleler/The_Samarqand_Mathematical-Astronomical_School.pdf |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20140222213844/http://www.ihsanfazlioglu.net/yayinlar/makaleler/The_Samarqand_Mathematical-Astronomical_School.pdf |archive-date = 2014-02-22}} {{Coord|39|40|30|N|67|0|18|E|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Samarkand]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1429]] [[Kategorija:Muzeji v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] 46jbyyyjbsecf0ep5mr31rh8gq4bqkj Insa-dong 0 584418 6772861 6754508 2026-10-31T16:46:23Z Dr. Thomas Liptak 247689 photo updated (2026) 6772861 wikitext text/x-wiki {{Infobox Korean name |img=Seoul, Jongno District, Insa-dong, Insadong-gil.jpg |hangul=인사동 |hanja=仁寺洞 |rr=Insa-dong |mr=Insa-dong }} '''Insa-dong''' ({{langx|ko|인사동}}) je ''dong'' oziroma 'soseska' ali četrt v okrožju Džongno v [[Seul]]u v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Njegova glavna ulica je Insadong-gil, ki je povezana s številnimi ulicami, ki vodijo globlje v okrožje,<ref name="SFGate 2007">David Armstrong (June 3, 2007), [http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/06/03/TRGLAQ4LA81.DTL ''SEOUL lives life on the edge''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111011130309/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/06/03/TRGLAQ4LA81.DTL |date=2011-10-11 }} SFGate</ref> s sodobnimi galerijami in čajnicami.<ref>{{navedi novice|title=13 things you've got to do in Seoul|url=http://travel.cnn.com/top-things-do-and-see-seoul-915321|access-date=26 February 2013|newspaper=CNN Travel|date=17 December 2012|author=Rachel Sang-hee Han|author2=Frances Cha|archive-date=2012-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121219082736/http://travel.cnn.com/top-things-do-and-see-seoul-915321|url-status=dead}}</ref> Zgodovinsko gledano je bil to največji trg starin in umetnin v Koreji.<ref>{{navedi novice|first=So-young|last=Moon|title=Something alluring stays on art street; Glimpse of Business in Seoul 38th in a series: Insadong gallery street|url=http://joongangdaily.joins.com/article/view.asp?aid=2902037|work=JoongAng Ilbo|date=2009-03-10|access-date=2009-07-08|archive-date=2011-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081158/http://joongangdaily.joins.com/article/view.asp?aid=2902037|url-status=dead}}</ref> Okrožje, ki se razteza na 12,7 hektarja,<ref name="Kimm">{{navedi knjigo |title= AnyWise |url= https://archive.org/details/anywise0000unse |editor1-first= Cynthia C.|editor1-last= Davidson|last= Kimm|first= Jong-soung| year= 1996|publisher= [[MIT Press]]|location= New York, N.Y.|isbn= 0-262-54082-7|chapter= The Insadong District in Seoul: An Urban Design Proposal|pages= [https://archive.org/details/anywise0000unse/page/n101 100]–105}}</ref> meji na Gvanhun-dong na severu, Nagvon-dong na vzhodu, DŽongno 2-ga in DŽokson-dong na jugu ter Gongpjong-dong na zahodu.<ref name="encyber">{{navedi splet |url=http://www.encyber.com/search_w/ctdetail.php?masterno=763388&contentno=763388 |script-title=ko:인사동 Insa-dong 仁寺洞 |publisher=Doosan Encyclopedia |language=ko |access-date=2009-07-08 }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == Insa-dong je prvotno obsegal dve mesti, katerih imeni sta se končali na zloga ''In'' (仁) in ''Sa'' (寺), iz imen dveh okrožij, Gvanin-bang in Desa-dong, v Hansongbuju, ki je danes mesto Seul. Ločeval ju je potok, ki je tekel vzdolž sedanje glavne ulice Insa-donga. Insa-dong je nastal pred 500 leti kot območje bivanja vladnih uradnikov. V zgodnjem obdobju Čoson (1392–1897) je kraj pripadal okrožjema Gvanin-bang in Gjonpjong-bang, kjer je bil ''bang'' takrat upravna enota. Med japonsko okupacijo so bili bogati korejski prebivalci prisiljeni preseliti se in prodati svoje imetje, nakar je območje postalo območje za trgovanje z antikvitetami. Po koncu [[korejska vojna|korejske vojne]] je območje postalo središče umetniškega življenja in kavarniške kulture Južne Koreje. V 1960-ih je bila priljubljena destinacija med tujimi obiskovalci Južne Koreje, ki so območje imenovali ''Marijina aleja''.<ref>{{navedi knjigo | last = Clark| first = Allen D.|author2=Donald N. Clark| title = Seoul Past and Present: A Guide to Yi T'aijo's Capital| publisher = Royal Asiatic Society, Korea Branch; Hollym Corporation| year = 1969 |location= Seoul|page=209}}</ref> Med mednarodnimi turisti je postala priljubljena med [[Poletne olimpijske igre 1988|olimpijskimi igrami v Seulu leta 1988]]. Leta 2000 je bilo območje prenovljeno, po protestih pa je bila hitra modernizacija območja za dve leti ustavljena, od tistega leta naprej. V zadnjih letih so se stranske ulice Insa-donga še naprej gentrificirale s kavarnami, vrtnimi restavracijami in tradicionalnimi nastanitvami v slogu penzionov. == Znamenitosti == Insa-dong-gil je »dobro znana kot tradicionalna ulica tako domačinom kot tujcem« in predstavlja »kulturo preteklosti in sedanjosti«. Vsebuje mešanico zgodovinskega in sodobnega vzdušja in je »edinstveno območje Seula, ki resnično predstavlja kulturno zgodovino naroda«.<ref name="Soul122">{{navedi knjigo | last = Ch'oe| first = Chun-sik |author2=Chŏng-hun Pak |author3=Chun-sŏk Pak| title = Soul in Seoul : a cultural journey| url = https://archive.org/details/soulinseoulcultu0000choe| publisher = Tong Asia| year = 2005| isbn = 89-88165-56-X|page=[https://archive.org/details/soulinseoulcultu0000choe/page/n127 122]}}</ref> Večina tradicionalnih stavb je prvotno pripadala trgovcem in birokratom. Vidimo lahko tudi nekaj večjih rezidenc, zgrajenih za upokojene vladne uradnike v obdobju Čoson. Večina teh starejših stavb se danes uporablja kot restavracije ali trgovine. Med zgodovinsko pomembnimi stavbami na tem območju so dvorec Unhjongung, Džogjesa, eden najpomembnejših korejskih budističnih templjev, in prezbiterijanska cerkev Sung-dong, ena najstarejših prezbiterijanskih cerkva v Koreji. V bližini je tudi osrednji tempelj ''čondoizma'', ki je bil dokončan leta 1921.<ref>{{navedi splet |url=https://discoveringkorea.com/cheondogyo-central-temple-seoul/ |title=Cheondogyo Central Temple Seoul |last=Kelley |first=Matt |publisher=Discovering Korea|date=March 1, 2011 |website=Discovering Korea |access-date=October 4, 2020}}</ref> Območje je znano po ogledih znamenitosti, saj je bilo leta 2000 ob nedeljah zabeleženih približno 100.000 obiskovalcev. Insa-dong je tudi obiskovalna točka za tuje dostojanstvenike, kot so bile kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] in španska ter nizozemska princesa. V njem se nahaja 40 odstotkov starinarnic in umetniških galerij v državi ter 90 odstotkov tradicionalnih trgovin s pisarniškim materialom. Posebej velja omeniti Tongmungvan, najstarejša knjigarna v Seulu, in umetnostna galerija Kjung-in, najstarejša čajnica. Vsak dan potekajo demonstracije kaligrafije in predstave ''pansori''. Ssamziegil, nakupovalno središče, ki se osredotoča na specializirane trgovine z ročno izdelanimi izdelki, je prav tako pomembna destinacija v Insa-dongu. Odprlo se je leta 2004.<ref name="'ssamzigil' official website">{{navedi splet|title='ssamzigil' official website|url=http://www.ssamzigil.co.kr/|access-date=2014-04-13|archive-date=2016-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20161017064549/http://www.ssamzigil.co.kr/|url-status=dead}}</ref> Za razliko od običajnega Starbucksa si lahko ogledate edinstven Starbucks z napisom v korejščini, ki odraža značilnosti Insa-donga. === Druge znamenitosti === Na tem območju so Unhjongung, paviljon zvona [[Bosingak]] in stolp Džongno. Samčong-dong je tudi bližnji ''dong'' z umetniško sceno. Na voljo je tudi ekspresni avtobus do letoviškega otoka Namisom, kjer so snemali priljubljeno korejsko dramo ''Zimska sonata''. Območje je na seulskem seznamu 10 največjih azijskih mest za ulično hrano zaradi ''[[kimbap]]ov'' (korejska jed iz ''bapa'' (kuhanega riža), zelenjave in po želji kuhanih morskih sadežev ali mesa, zavita v ''gim'' – posušene liste morskih alg – in postrežena v rezinah velikosti grižljaja), ''[[odeng]]ov'' (sinonim za''eomuk'' (ribje polpete)) in ''[[bungo-pango]]v'' (pecivo v obliki ribe, polnjeno s sladkano pasto iz rdečega fižola).<ref>Goldberg, Lina [http://www.cnngo.com/explorations/eat/asia-street-food-cities-612721?page=0,7 "Asia's 10 greatest street food cities"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120325173337/http://www.cnngo.com/explorations/eat/asia-street-food-cities-612721?page=0%2C7 |date=2012-03-25 }} ''CNN Go''. 23 March 2012. Retrieved 2012-04-11</ref> == Informacijski centri == V Insa-dongu so trije informacijski centri, ki ponujajo informacije ali informativno gradivo o Insa-dongu in Seulu. To so informacijski center Insa-dong P.R. Center, Severni informacijski center (N-info center) in Južni informacijski center (S-info center). N-info center in S-info center sta na severnem in južnem vhodu v glavno ulico Insa-donga. Insa P.R. Center se nahaja na nasprotni strani Ssamziegila, znanega nakupovalnega središča v Insa-dongu. V centru Insa P.R. lahko obiskovalci doživijo ''[[hanbok]]'' (tradicionalno korejsko oblačilo). Januarja 2013 je Seulska metropolitanska korporacija za hitri tranzit izdala brezplačne vodnike v treh jezikih: angleščini, japonščini in kitajščini (poenostavljeni in tradicionalni), ki vsebujejo osem ogledov ter priporočila za nastanitve, restavracije in nakupovalne centre. Ti so bili razdeljeni iz informacijskih centrov na 44 postajah podzemne železnice, in sicer na postaji Itaevon na liniji 6 in postaji Gvanghvamun na liniji 5. == Galerija == {{gallery |title=Znamenitosti v Insa-dongu |width=160 |height=170 |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 2.jpg|Jon Jung-sok, 'Nariši potezo', 2007 |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 1.jpg|Insa-dong-gil (glavna ulica) |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 11.jpg|Paviljon v nakupovalnem kompleksu 'Anjung Insa-dong' |File:쌈지길.jpg|V nakupovalnem kompleksu 'Samziegil' |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 19.jpg|Tradicionalne strehe [[hanok]] |File:Hangwa street vendor at Insadong, Seoul.jpg|Priprava tradicionalnih korejskih prigrizkov (Hangva) |File:Seoul-Korean-Hangul-Insadong-Papers.jpg|Ročno stisnjeni papirji |File:Seoul-Insadong-flea-market.jpg|Budistične skulpture na bolšjem trgu }} {{gallery |title=Ulice v Insa-dongu |width=160 |height=170 |File:Seoul-Insadong-Street-01.jpg|Ulica z restavracijami, ki strežejo tradicionalno kuhinjo |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 16.jpg|Ista ulica leta 2020 |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 5.jpg| |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 6.png| |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 8.jpg|Uličica, ki kaže proti templju Čondogjo, vendar ni povezana z njim |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 7.jpg| |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 10.jpg| |File:Insa-dong 인사동 October 1 2020 21.jpg| }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons and category|Insadong}} * [https://web.archive.org/web/20100612101402/http://www.visitseoul.net/en/article/article.do?_method=view&m=0003001005007&p=05&art_id=3089&lang=en Insadong, the Largest Traditional Art Market :Visitseoul] * [https://web.archive.org/web/20050904183906/http://www.lifeinkorea.com/Travel2/9 Insadong shopping area] * [http://english.visitkorea.or.kr/enu/SH/whereToShop/whereToShop.jsp?action=about&cid=993689 Official Korea Tourism Organization- Insadong] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191118201105/http://english.visitkorea.or.kr/enu/SH/whereToShop/whereToShop.jsp?action=about&cid=993689 |date=2019-11-18 }} {{Coord|37.572972|126.986180|type:landmark_source:enwiki-googlemaplink|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Seulu]] [[Kategorija:Kultura Južne Koreje]] p01yeuv6u1us168gq0ixv9ts23cibll Uporabnik:Ihana Aneta 2 586548 6772836 6628144 2026-10-31T15:37:28Z Ihana Aneta 242446 6772836 wikitext text/x-wiki V načrtu: * [[Marija Štupca]], učiteljica in pisateljica * [[Jožefa Sumper]], kuharica in mučenka '''Irina Marija Olga Rahovsky Kralj''', znana predvsem kot '''Irina Rahovsky Kralj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Akademski slikar|akademska slikarka]], * [[11. oktober]] [[1937]], [[Ljubljana]], † julij [[2011]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 11. oktobra 1937 v premožni družini v Ljubljani. Njena mati je bila slovenka kraškega porekla Iva Koman iz Ljubljane, uradnica, zaposlena pri politiku [[Anton Korošec|Antonu Korošcu]], njen oče pa rus Pavel Fjodorovič Rahovsky iz plemiške družine v Odesi, ki je kot študent carske vojaške akademije po oktobrski revoluciji pobegnil v kraljevino Jugoslavijo in se zaposlil kot državni uradnik v kabinetu Antona Korošca, kjer sta se z Ivo spoznala in se leta 1933 poročila.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=19.8.1967 |title=Deveta slikarska razstava |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CI1AJJK |work=Železar |publisher=Železarna Jesenice |page=9 |language=Sl |volume=9 |issue=33}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Kontler Salamon |first=Jasna |date=4. 5. 2021 |title=Nekdanji rektor, ki je oživljal hrome ude |url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/nekdanji-rektor-ki-je-ozivljal-hrome-ude |url-access=subscription |work=Delo |publisher=Delo |language=Sl |volume=63 |issue=100}}</ref> Njen oče se je ukvarjal tudi z grafiko.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet |date=2021-11-25 |title=Razstava grafik Adriane Maraž |url=https://www.stanislav.si/galerija/razstava-grafik-adriane-maraz/ |access-date=2026-10-31 |website=stanislav.si |publisher=Zavod sv. Stanislava |language=SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Ostale likovne zbirke |url=https://www.stanislav.si/dejavnosti/galerija-staneta-kregarja/ostale-likovne-zbirke/ |access-date=2026-10-31 |website=stanislav.si |publisher=Zavod sv. Stanislava |language=sl-SI}}</ref> 7eoxli9zdn007ww06l3nj3x1tvm932v Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6772869 6772755 2026-10-31T17:15:56Z MaksiKavsek 244409 dp 6772869 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} == Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku == Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija. Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}} === Karantanija === [[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}} ==== Vprašanje ozemeljskega obsega ==== Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}} [[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}} ==== Etnična sestava ==== Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} === Karniola === Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} === Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze === P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} [[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]] Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />'''''{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje [[Špeter Slovenov]], katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je zapisal: »''Pred 19. stoletjem se prebivalci naših krajev nikoli niso samoznačevali kot Slovani. Bili so Slověni (po izgubi posebnega razvoja jata Sloveni) in Slovenci. Oba izraza izpričuje v svojem opusu kot ime rojakov Primož Trubar'' […]''. Edninska samooznaka za ženski spol se razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila (za masculinum pa besedotvorno tako neznatno, da se Trubar ob tem sploh ni pojasnjevalno mudil). Bi imele torej Slovenke potemtakem drugačen identitetni razvoj kot Slovenci (zaradi tozadevne ključne vloge zgolj imena, kakor nam skušajo sugerirati zagovorniki teorije etnogeneze)? To bi bilo absurdno misliti. Če se izganjajo vse nehistorične oznake iz tematizacij zgodovine, potem se je vsekakor treba lotiti najprej slovanskega imena, ki do 19. stoletja v našem prostoru ni navzoče''«.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Jezikoslovec [[Jakob Müller]] je zapisal naslednje: »''Temeljna metodološka napaka domala vseh prevajalcev in vsega kritiškega pisanja o zgodovini imena Slovenci, slovenski je uporaba imenske dvojice Slovenci – Slovani, slovenski – slovanski. Ta dvojica je nastala v prvem desetletju 19. stoletja, v širšo rabo pa je prišla šele od druge polovice 19. stoletja, Vodnik in Prešeren npr. je še nimata, Škrabec (u. 1917) pa oblike Slovani, slovanski sploh ni hotel sprejeti. V predhodnih stoletjih je obstajala samo E/e oblika.''{{Efn|Slednje ne drži absolutno; [[Andrej Recelj]] uporablja v prevodu ''[[Gorske bukve|Gorskih bukev]]'' dikcijo, da je ''Is Nou u ſlauenſki Ieſigk Istulmazcan'', prim. {{Sfn|Štih|2025|p=108}}}} ''Prevajalci nemških in latinskih besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stol., npr. [[Mirko Rupel|Rupel]] 1966, [[Anton Sovre|Sovre]]-[[Kajetan Gantar|Gantar]] 1987, so nemške Winden, Windische in latinske Sclavi/Sclavoni prevajali odvisno od reference imena s Slovani ali Slovenci, kar mitoklasti upravičeno kritizirajo, [[Jože Toporišič|Toporišič]] 1987 pa ne glede na jezikovno referenco navedene eksonime prevaja s Slovani (verjetno pod vplivom [[Stanislav Škrabec|Škrabca]] in Kopitarja), kar sicer zahtevajo tudi zgodovinopisci mitoklasti, vendar so njihove zahteve in Toporišičevi prevedki anahronizem, saj so v nasprotju z edinim zgodovinskim imenom Slovenci oz. Sloveni.''«{{Sfn|Müller|2012}}[[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Etnonim ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, & Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &c. oder zum Croaten, Sclavoniern &c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &c. Illyrus, i, m. & Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, & adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum & præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjevo zaznambo za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tod alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}} {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&printsec=frontcover&hl=hr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} *{{cite book |last=Müller |first=Jakob |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=47–71 |language=sl |chapter=Etno- in lingvonimi, povezani s Slovenci |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853|author-link=Jakob Müller}} *{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} qfvi0iizoo83m8zpup3ytnn87i06smw 6773119 6772869 2026-11-01T11:08:11Z MaksiKavsek 244409 /* Prepdogoji */ dp 6773119 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Slovenska populacija izkazuje najmanjšo genetsko diferenciacijo v primerjavi s populacijami vzhodnega dela [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], zlasti s slovaško, madžarsko in češko. Matrika genetskih razdalj kaže na večjo genetsko bližino populacij tega prostora, vključno z neslovanskimi populacijami iz severovzhodne Italije, Avstrije in Madžarske. Najnižja stopnja diferenciacije je bila ugotovljena znotraj skupine zahodnoslovanskih populacij, ki vključuje tudi slovensko. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije (tako kot pri drugih evropskih populacijah), saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v RS je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41-7, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in [[Dunajska kotlina|Dunajsko kotlino]]. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Ramovš je – na podlagi ugotavljanja značilnosti severnih zahodnoslovanskih jezikov v slovenskem jeziku (konsonantna skupina -dl- namesto -l-: npr. sedlo-selo, jedla-jela idr.; instrumental sing. ženskih imen na -a: npr. »z ženo« namesto »ženojom-ženom«) – postavil teorijo o dveh izhodiščih slovanskega naseljevanja Vzhodnih Alp (s to tezo je soglašal tudi strokovnjak za dialekte Logar), medtem ko je Bezlaj postavil trditev, da je več kot »dovolj dokazov, da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik severnoslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} == Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku == Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija. Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}} === Karantanija === [[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}} ==== Vprašanje ozemeljskega obsega ==== Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}} [[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}} ==== Etnična sestava ==== Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} === Karniola === Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} === Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze === P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} [[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]] Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />'''''{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje [[Špeter Slovenov]], katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je zapisal: »''Pred 19. stoletjem se prebivalci naših krajev nikoli niso samoznačevali kot Slovani. Bili so Slověni (po izgubi posebnega razvoja jata Sloveni) in Slovenci. Oba izraza izpričuje v svojem opusu kot ime rojakov Primož Trubar'' […]''. Edninska samooznaka za ženski spol se razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila (za masculinum pa besedotvorno tako neznatno, da se Trubar ob tem sploh ni pojasnjevalno mudil). Bi imele torej Slovenke potemtakem drugačen identitetni razvoj kot Slovenci (zaradi tozadevne ključne vloge zgolj imena, kakor nam skušajo sugerirati zagovorniki teorije etnogeneze)? To bi bilo absurdno misliti. Če se izganjajo vse nehistorične oznake iz tematizacij zgodovine, potem se je vsekakor treba lotiti najprej slovanskega imena, ki do 19. stoletja v našem prostoru ni navzoče''«.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Jezikoslovec [[Jakob Müller]] je zapisal naslednje: »''Temeljna metodološka napaka domala vseh prevajalcev in vsega kritiškega pisanja o zgodovini imena Slovenci, slovenski je uporaba imenske dvojice Slovenci – Slovani, slovenski – slovanski. Ta dvojica je nastala v prvem desetletju 19. stoletja, v širšo rabo pa je prišla šele od druge polovice 19. stoletja, Vodnik in Prešeren npr. je še nimata, Škrabec (u. 1917) pa oblike Slovani, slovanski sploh ni hotel sprejeti. V predhodnih stoletjih je obstajala samo E/e oblika.''{{Efn|Slednje ne drži absolutno; [[Andrej Recelj]] uporablja v prevodu ''[[Gorske bukve|Gorskih bukev]]'' dikcijo, da je ''Is Nou u ſlauenſki Ieſigk Istulmazcan'', prim. {{Sfn|Štih|2025|p=108}}}} ''Prevajalci nemških in latinskih besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stol., npr. [[Mirko Rupel|Rupel]] 1966, [[Anton Sovre|Sovre]]-[[Kajetan Gantar|Gantar]] 1987, so nemške Winden, Windische in latinske Sclavi/Sclavoni prevajali odvisno od reference imena s Slovani ali Slovenci, kar mitoklasti upravičeno kritizirajo, [[Jože Toporišič|Toporišič]] 1987 pa ne glede na jezikovno referenco navedene eksonime prevaja s Slovani (verjetno pod vplivom [[Stanislav Škrabec|Škrabca]] in Kopitarja), kar sicer zahtevajo tudi zgodovinopisci mitoklasti, vendar so njihove zahteve in Toporišičevi prevedki anahronizem, saj so v nasprotju z edinim zgodovinskim imenom Slovenci oz. Sloveni.''«{{Sfn|Müller|2012}}[[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Etnonim ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, & Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &c. oder zum Croaten, Sclavoniern &c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &c. Illyrus, i, m. & Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, & adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum & præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjevo zaznambo za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tod alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}} {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&printsec=frontcover&hl=hr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} *{{cite book |last=Müller |first=Jakob |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=47–71 |language=sl |chapter=Etno- in lingvonimi, povezani s Slovenci |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853|author-link=Jakob Müller}} *{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} bl32odgxwyk7opuevp7iqwst9l14x43 6773120 6773119 2026-11-01T11:08:49Z MaksiKavsek 244409 tn 6773120 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Predpogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Slovenska populacija izkazuje najmanjšo genetsko diferenciacijo v primerjavi s populacijami vzhodnega dela [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], zlasti s slovaško, madžarsko in češko. Matrika genetskih razdalj kaže na večjo genetsko bližino populacij tega prostora, vključno z neslovanskimi populacijami iz severovzhodne Italije, Avstrije in Madžarske. Najnižja stopnja diferenciacije je bila ugotovljena znotraj skupine zahodnoslovanskih populacij, ki vključuje tudi slovensko. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije (tako kot pri drugih evropskih populacijah), saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v RS je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41-7, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in [[Dunajska kotlina|Dunajsko kotlino]]. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Ramovš je – na podlagi ugotavljanja značilnosti severnih zahodnoslovanskih jezikov v slovenskem jeziku (konsonantna skupina -dl- namesto -l-: npr. sedlo-selo, jedla-jela idr.; instrumental sing. ženskih imen na -a: npr. »z ženo« namesto »ženojom-ženom«) – postavil teorijo o dveh izhodiščih slovanskega naseljevanja Vzhodnih Alp (s to tezo je soglašal tudi strokovnjak za dialekte Logar), medtem ko je Bezlaj postavil trditev, da je več kot »dovolj dokazov, da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik severnoslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} == Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku == Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija. Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}} === Karantanija === [[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}} ==== Vprašanje ozemeljskega obsega ==== Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}} [[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}} ==== Etnična sestava ==== Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} === Karniola === Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} === Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze === P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} [[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]] Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />'''''{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje [[Špeter Slovenov]], katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je zapisal: »''Pred 19. stoletjem se prebivalci naših krajev nikoli niso samoznačevali kot Slovani. Bili so Slověni (po izgubi posebnega razvoja jata Sloveni) in Slovenci. Oba izraza izpričuje v svojem opusu kot ime rojakov Primož Trubar'' […]''. Edninska samooznaka za ženski spol se razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila (za masculinum pa besedotvorno tako neznatno, da se Trubar ob tem sploh ni pojasnjevalno mudil). Bi imele torej Slovenke potemtakem drugačen identitetni razvoj kot Slovenci (zaradi tozadevne ključne vloge zgolj imena, kakor nam skušajo sugerirati zagovorniki teorije etnogeneze)? To bi bilo absurdno misliti. Če se izganjajo vse nehistorične oznake iz tematizacij zgodovine, potem se je vsekakor treba lotiti najprej slovanskega imena, ki do 19. stoletja v našem prostoru ni navzoče''«.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Jezikoslovec [[Jakob Müller]] je zapisal naslednje: »''Temeljna metodološka napaka domala vseh prevajalcev in vsega kritiškega pisanja o zgodovini imena Slovenci, slovenski je uporaba imenske dvojice Slovenci – Slovani, slovenski – slovanski. Ta dvojica je nastala v prvem desetletju 19. stoletja, v širšo rabo pa je prišla šele od druge polovice 19. stoletja, Vodnik in Prešeren npr. je še nimata, Škrabec (u. 1917) pa oblike Slovani, slovanski sploh ni hotel sprejeti. V predhodnih stoletjih je obstajala samo E/e oblika.''{{Efn|Slednje ne drži absolutno; [[Andrej Recelj]] uporablja v prevodu ''[[Gorske bukve|Gorskih bukev]]'' dikcijo, da je ''Is Nou u ſlauenſki Ieſigk Istulmazcan'', prim. {{Sfn|Štih|2025|p=108}}}} ''Prevajalci nemških in latinskih besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stol., npr. [[Mirko Rupel|Rupel]] 1966, [[Anton Sovre|Sovre]]-[[Kajetan Gantar|Gantar]] 1987, so nemške Winden, Windische in latinske Sclavi/Sclavoni prevajali odvisno od reference imena s Slovani ali Slovenci, kar mitoklasti upravičeno kritizirajo, [[Jože Toporišič|Toporišič]] 1987 pa ne glede na jezikovno referenco navedene eksonime prevaja s Slovani (verjetno pod vplivom [[Stanislav Škrabec|Škrabca]] in Kopitarja), kar sicer zahtevajo tudi zgodovinopisci mitoklasti, vendar so njihove zahteve in Toporišičevi prevedki anahronizem, saj so v nasprotju z edinim zgodovinskim imenom Slovenci oz. Sloveni.''«{{Sfn|Müller|2012}}[[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Etnonim ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, & Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &c. oder zum Croaten, Sclavoniern &c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &c. Illyrus, i, m. & Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, & adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum & præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjevo zaznambo za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tod alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}} {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&printsec=frontcover&hl=hr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} *{{cite book |last=Müller |first=Jakob |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=47–71 |language=sl |chapter=Etno- in lingvonimi, povezani s Slovenci |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853|author-link=Jakob Müller}} *{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}} *{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} fvho71mw8ckexr85y8hw2nqaab3eco3 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Aleš Ernecl 4 597874 6772943 6759408 2026-10-31T19:32:24Z Yerpo 8417 zaključujem razpravo 6772943 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Aleš Ernecl]]=== :{{la|Aleš Ernecl}} :[[WP:POM|nepomembnost]] [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] ([[Uporabniški pogovor:ZmajiZmajiZmaji|pogovor]]) 13:37, 5. februar 2026 (CET), ::{{za}} V trenutnem stanju, vsekakor pa ima zadosti omemb in referenc v medijih, ki še niso uporabljene in bi se jih lahko samo dodalo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:31, 5. februar 2026 (CET) ::{{Proti}} Od predloga je bil precej razširjen {{unsigned|Globokivisoki}} ::{{Proti}} Precej širok članek. Imamo obilo virov, ki ga citirajo, kontroverz, ki so vredne omembe, poleg tega pa bo sedaj kot strankarski kandidat nastopil na novembrskih županskih volitvah v Mariboru. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:02, 1. oktober 2026 (CET) Prvotni argument za izbris po razširitvi ne vzdrži več. Članek obdržimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:32, 31. oktober 2026 (CET) 3of7z5wavyyqo51sq56xn4lv1rqhuo0 Kraljeva palača, Yogyakarta 0 598544 6773052 6735922 2026-11-01T07:15:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773052 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kraljeva palača, Yogyakarta | native_name = {{lang|id|Keraton Ngayogyakarta Hadiningrat}}<br> {{lang|jv|ꦏꦿꦠꦺꦴꦤ꧀ꦔꦪꦺꦴꦒꦾꦏꦂꦠꦲꦢꦶꦤꦶꦔꦿꦠ꧀}} | alternate_names = Kraton Jogja | image = Jogja - Kraton Yogyakarta - Donopratono gate (2025) - img 02.jpg | caption = Vrata Donopratono z dvema Dvarapalama kratona Yogyakarta | location = Jl. Rotowijayan 1 55133, [[Yogyakarta]] | location_country = {{INA}} | completion_date = 1756 | architect = Hamengkubuwono I. | owner = [[Sultanat Yogyakarta]] | floor_area = <!-- {{convert|55,000|sqft|abbr=on}} --> | website = https://www.kratonjogja.id | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |WHS = The Cosmological Axis of Yogyakarta and its Historic Landmarks |Image = The Yogyakarta Palace is the palace of the Ngayogyakarta.jpg |Caption = Pagelaran hall of Kraton Yogyakarta |image_size = 275 |Criteria = kulturno: ii, iii |ID = 1671 |Year = 2023 |child = yes }} | building_type = kraljeva palača | client = {{nowrap|[[File:Yogyakarta_Sultanate_Hamengkubhuwono_X_Emblem.svg|20px]] rodbina Hamengkubuvono}} | current_tenants = Hamengkubuvono X. | engineer = | construction_start_date = 1755 | date_demolished = | style = indonezijska arhitektura | size = 1,4 ha | coordinates = {{coord|-7.805689|110.36406|display=inline | format = dms}} | map_type = Indonezija | map_caption = }} '''Kraljeva palača v Yogyakarti''' ({{langx|id|Keraton Ngayogyakarta Hadiningrat}}, {{langx|jv|ꦏꦿꦠꦺꦴꦤ꧀ꦔꦪꦺꦴꦒꦾꦏꦂꦠꦲꦢꦶꦤꦶꦔꦿꦠ꧀|translit=Kraton Ngayogyakarta Adiningrat}}) je kompleks palač v mestu [[Yogyakarta]], posebni provinci Yogyakarta, [[Indonezija]]. Je sedež vladajočega sultana Yogyakarte in njegove družine. Kompleks je središče javanske kulture in vsebuje muzej s kraljevimi artefakti. Varuje jo ''Yogyakarta Kraton Guards'' ({{langx|id|Prajurit Keraton Ngayogyakarta Hadiningrat}}). == Zgodovina == Kompleks je bil zgrajen v letih 1755–1756 (javanski koledar: 1682) za Hamengkubuvona I., prvega sultana Yogyakarte.<ref name=unikom>[http://elib.unikom.ac.id/files/disk1/529/jbptunikompp-gdl-dwiagustin-26401-6-unikom_d-i.pdf OBYEK PENELITIAN] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180328213632/http://elib.unikom.ac.id/files/disk1/529/jbptunikompp-gdl-dwiagustin-26401-6-unikom_d-i.pdf |date=2018-03-28 }}, http://elib.unikom.ac.id/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210210223224/http://elib.unikom.ac.id/ |date=2021-02-10 }}</ref> To je bilo eno prvih dejanj monarha po podpisu Giyantijeve pogodbe, ki je priznala ustanovitev [[Sultanat Yogyakarta|Sultanata Yogyakarta]] pod vodstvom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Za lokacijo palače je bil izbran banjanov gozd, zaščiten pred poplavami zaradi svoje lege med dvema rekama.<ref name="unikom" /> 20. junija 1812 je sir Stamford Raffles povedel 1200 britanskih in irskih vojakov, da bi napadli obzidano kraljevo mesto Yogyakarta. Čeprav so bili številčno boljši od Britancev, Javanci niso bili pripravljeni na napad. Yogyakarta je padla v enem dnevu, palača pa je bila izropana in požgana. Napad je bil prvi te vrste na javanskem dvoru in Sultanat je za kratek čas postal podrejen britanski oblasti, preden je britanska vlada vrnila nadzor nad Indonezijo Nizozemcem.<ref>[http://www.historytoday.com/tim-hannigan/when-raffles-ran-java When Raffles ran Java], Tim Hanningan, historytoday.com</ref> Večino sedanje palače je zgradil sultan Hamengkubuvono VIII. (vladal je od leta 1921 do 1939) in je bila obnovljena po potresih leta 1876 in 2006.<ref>[https://www.yogyes.com/en/yogyakarta-tourism-object/arts-and-culture/kraton/ Kraton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210421194732/https://www.yogyes.com/en/yogyakarta-tourism-object/arts-and-culture/kraton/ |date=2021-04-21 }}, yogyes.com</ref> == Arhitektura == Glavni arhitekt palače je bil sultan Hamengkubuvono I., ki je ustanovil Sultanat Yogyakarta. Njegovo arhitekturno znanje sta cenila nizozemski znanstvenik Theodoor Gautier Thomas Pigeaud in Lucien Adam, ki sta ga imela za vrednega naslednika Pakubuvona II. (ustanovitelja Surakarta Sunanata).<ref name="Tulisan awal">Tulisan awal</ref> Postavitev palače, ki je sledila osnovni zasnovi starega mesta Yogyakarta,<ref>Kota ini memiliki batas utara Tugu Yogyakarta, timur Sungai Code, selatan Panggung Krapyak, dan barat Sungai Winongo.</ref> je bila dokončana v letih 1755–1756; kasnejši sultan Yogyakarte je dodal še eno stavbo. [[File:Kraton Yogyakarta 27.JPG|left|thumb|Javanska arhitektura uporablja cvetlične vzorce, kot je ta relief na stropu palače]] Kompleks sestavljajo dvorišče, prekrito s peskom z južne obale, glavna stavba in stranska stavba. Stavbe so ločene z zidom z ''regolom''<ref>V javanski jeziku so ''regol'' velika vrata ali vhodna vrata.</ref> v slogu ''semar tinandu''.<ref>''Semar tinandu'' so vrata s trapezoidno streho, podobna ''[[joglo]]''.</ref> Vrata palače so izdelana iz debele [[tikovec|tikovine]]. Za (ali pred) vrati je v javanski arhitekturi običajno izolacijski zid (''Renteng'' ali ''Baturono''), včasih z značilnim, tradicionalnim ornamentom. Lesene stavbe kompleksa imajo tradicionalni javanski arhitekturni slog, okrašen z motivi flore, favne ali narave. Opaženi so tudi tuji vplivi (portugalski, nizozemski in kitajski). Stavbe so konstrukcije [[joglo]]. Trapezoidna streha ''joglo'' je običajno prekrita z rdečimi ali sivimi [[skodla]]mi, strešniki ali cinkom. Podpira jo osrednji steber (''soko guru'') in sekundarni stebri. Stebri so običajno temno zeleni ali črni, z rumenimi, svetlo zeleno-rdečimi ali zlatimi poudarki. Drugi leseni gradbeni elementi se po barvi ujemajo s stebri. Kamniti podstavek (''Ompak''), črna barva je kombinirana z zlatim ornamentom. Bela prevladuje na stenah stavbe in kompleksa. Tla, običajno iz belega [[marmor]]ja ali vzorčastih ploščic, so višja od peščenega dvorišča. Nekatere stavbe imajo višje glavno nadstropje.<ref>''Bangsal Witono'' in ''Bangsal Kencono''</ref> Druge stavbe imajo kvadratni kamen (''Selo Gilang'') za sultanov prestol. Vsaka stavba je razvrščena po uporabi. Stavba glavnega razreda (ki jo uporablja sultan) ima več okrasja kot stavbe nižjega razreda, ki imajo malo ali nič okrasja.<ref>Chamamah Soeratno in drugi in knjiga ''Murdani Hadiatmadja''</ref> == Simbolika == ''Kraton'' je palača. ''Keraton'' je bivalni prostor kraljeve družine. [[Tamarinda]] in španska češnja se vrstita ob cesti od lovske hiše Krapyak do palače, ki poteka od Tugu Yogyakarta do palače.<ref name=unikom /> [[Tugu Yogyakarta]] (spomenik Gilig golong) na severni strani starega mesta simbolizira »združitev med kraljem (''golong'') in ljudstvom (''gilig'')« (javansko ''manunggaling kawulo gusti''). Simbolizira tudi končno enotnost stvarnika (''Khalik'') in njegovih podložnikov. Vrata Donopratoro (vrata v četrt Kedaton) predstavljajo »dobro osebo, ki je radodarna in zna nadzorovati svojo poželenje«, dva kipa Dwarapala (Balabuta in Cinkarabala) pa predstavljata dobro in zlo. Verjame se, da imajo artefakti palače moč odganjati zlo.<ref name=unikom /> == Predstave == V palači potekajo predstave ''[[gamelan]]'' (glasba), [[javanski ples]], ''macapat'' (poezija) in ''[[wayang]]'' (senčne lutke).<ref>{{navedi splet|url=https://www.kratonjogja.id/ragam|title=Ragam {{!}} Karaton Ngayogyakarta Hadiningrat - Kraton Jogja|website=www.kratonjogja.id|access-date=2018-12-26}}</ref> ==V popularni kulturi == Kraton Ngayogyakarta Hadiningrat je bil drugi postanek v dirki ''The Amazing Race 19''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.realitytvworld.com/news/the-amazing-race-ousts-two-teams-in-special-double-elimination-12731.php|title='The Amazing Race' ousts two teams in special double elimination|website=Reality TV World|access-date=2018-12-26}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Bandstand "Bangsal Mandalasana" in Kraton Yogyakarta (2025) - img 03.jpg|''Bangsal Mandalasana'' ali glasbeni paviljon File:Bangsal Manis - Kraton Yogyakarta (2025) - img 16.jpg|''Bangsal Manis'' File:Bangsal Manis - Kraton Yogyakarta (2025) - img 18.jpg|Ograja v ''Bangsal Manisu'' z javansko ''Kālo'' File:Kraton of Yogyakarta 02.jpg|''Bangsal Pagelaran'' File:Jogja - Kraton Yogyakarta - Donopratono gate (2025) - img 01.jpg|Vrata Donopratono z dvema Dvarapalama File:Gedhong Jene "Yellow Building" in Kraton Yogyakarta (2025) - img 01.jpg|''Gedhog Jene'' ali rumena stavba File:Kraton Yogyakarta 31.JPG|Kip [[Ganeša]] File:Kraton Jogja-Gamelan.jpg|Pet moških igra na tolkala File:COLLECTIE TROPENMUSEUM R.M. Djajadipoera architect van de kraton van Djogjakarta TMnr 10001904.jpg|R.M. Djajadipoera arhitekt Keratona v Yogyakarti </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kraton of Yogyakarta}} *[https://web.archive.org/web/20080412090410/http://pariwisata.jogja.go.id/index/extra.detail/1706/kraton-yogyakarta-hadinigrat.html Kraton Yogyakarta Hadinigrat] at Yogyakarta government official website {{in lang|id}} *[http://kratonjogja.com/ KratonJogja.com], created by Gadjah Mada University *[https://web.archive.org/web/20110717130022/http://www.tembi.org/keraton_yogja/ Kraton Yogya] [[Kategorija:Yogyakarta]] [[Kategorija:Palače v Indoneziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1755]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indoneziji]] 1v7mt8ba9kukv32ze5ud01kwmv7oscd Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026 4 598655 6772947 6772673 2026-10-31T19:35:40Z Yerpo 8417 +1 6772947 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''. == Januar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Aleš Ernecl}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} == Junij 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}} ==September 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik}} ==Oktober 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/José Jesús Villa Pelayo}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gal Recek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}} q8jinmw3j62hh5szn0c7ew7u6ulwv8t Kan 0 599302 6773002 6727528 2026-10-31T23:59:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773002 wikitext text/x-wiki '''Kan'''{{efn|[[Mongolščina|mongolsko]]: ᠬᠠᠨ, ''kan''; {{langx|tr|han}}; [[azerbajdžanščina|azerbajdžansko]]: ''han''; [[Osmanščina|osmansko]]: ''han''; [[turščina|staroturško]]: 𐰴𐰣𐰣, ''kan''; [[Kitajščina|kitajsko]]: 汗, ''hán''; [[korejščina|korejsko]]: 皆 ''key''; bujeo: 加 ''ka''; silsko: 干 ''kan''; gajsko: 旱 ''kan''; bekješko: 瑕 ''ke''; mandžursko: {{MongolUnicode|ᡥᠠᠨ|valign=middle}}; [[Perzijščina|perzijsko]]: خان; pendžabsko: خان, ਖ਼ਾਨ ali ਖ਼ਾਂ; [[hindujščina|hindujsko]]: {{lang|hi|ख़ान}} ali {{lang|hi|ख़ाँ}} <small>([[Devanagari]])</small>, خان ali خاں; {{langx|ku|خان}}; baloško: خان; [[bolgarščina|bolgarsko]]: хан, ''han''; čuvaško: хун, ''hun''; [[Arabščina|arabsko]]: خان; [[Bengalščina|bengalsko]]: {{lang|bn|খ়ান্}} ali {{lang|bn|খ়াঁ}}}} ({{IPAc-en|x|ɑː|n}}, {{IPAc-en|k|ɑː|n}}, {{IPAc-en|k|æ|n}}) je zgodovinski turški in mongolski naziv, ki izvira iz nomadskih plemen v osrednji in vzhodni evrazijski stepi in se nanaša na vladarja. Naziv se je prvič pojavil [[Rouranski kaganat|Rouranskem kaganatu]] in nato pri [[Gokturki]]h kot različica naziva kagan, ki je pomenil podrejenega vladarja.{{efn|Beseda 'kagan' je bila izposojena iz neklasificiranega turškega rouranskega jezika.<ref>J.A. Boyle (1978). "Khāḳān". V van Donzel, E.; Lewis, B.; Pellat, Ch. & Bosworth, C.E. (ur.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume IV: Iran–Kha. Leiden: E. J. Brill. str. 915. OCLC 758278456.</ref>}} V [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškem cesarstvu]] je bil kan najvišji plemiški naziv, ki je bil nad malikom ([[kralj]]em) in [[emir]]jem ([[knez]]om). V [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]] je označeval vladarja horde (''ulusa''), medtem ko je bil vladar vseh Mongolov kagan ali veliki kan. Naziv se pogosto uporablja za označevanje vodje paštunskega plemena ali klana. Pomen naziva kan je kasneje upadel. V dinastijo [[Safavidi|Safavidov]] in [[Kadžari|Kadžarov]] je bil kan naziv vojaškega generala z visokim plemiškim položajem, ki je vladal provinci. V [[Mogulsko cesarstvo|mogulski]] [[Indija|Indiji]] je bil kan visok plemiški naziv, omejen na dvorjane. Po padcu Mogulov se je uporabljal promiskuitetno in postal priimek.{{sfn|Boyle|1978|p=1010}} Ime Kan in njegove ženske oblike se pojavljajo v številnih osebnih imenih, običajno brez kakršne koli plemiške politične relevantnosti, čeprav je pogosto tudi del plemiških imen. ==Etimologija== Izvor izraza je sporen in neznan in je morda izposojenka iz rouranskega jezika.<ref>Vovin, Alexander. 2010. Once Again on the Ruan-ruan Language. Ötüken’den İstanbul’a Türkçenin 1290 Yılı (720–2010) Sempozyumu From Ötüken to Istanbul, 1290 Years of Turkish (720–2010). 3–5 Aralık 2010, İstanbul / 3–5 December 2010, İstanbul: 1–10.</ref> Številni znanstveniki so predlagali turški in paramongolski izvor besede. Naslov je domnevno prvi uporabljali Šjanbeji.<ref>{{Cite journal|last=Shiratori|first=Kurakichi|date=1926|title=On the Titles KHAN and KAGHAN|journal=Proceedings of the Imperial Academy|language=en|volume=2|issue=6|pages=241–244|doi=10.2183/pjab1912.2.241|issn=0369-9846|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last=KRADER|first=LAWRENCE|date=1955|title=QAN-QAγAN AND THE BEGINNINGS OF MONGOL KINGSHIP|url=https://archive.org/details/central-asiatic-journal_1955_1_1/page/17|journal=Central Asiatic Journal|volume=1|issue=1|pages=17–35|issn=0008-9192|jstor=41926298}}</ref> Končni etimološki koren besede ''kagan/kan'' bi lahko izviral iz srednjeiranske besede ''*hva-kama-'', ''samovladar, cesar'' ali iz vzhodnoiranskih jezikov, natančneje iz zgodnje sakščine (''*hvatuñ''). Potrjeni sta [[Sogdijščina|sogdijski]] besedi ''xwt'w'', ''vladar'' (< ''*hva-tāvya-'') in ''xwt'yn'', ''vladarjeva žena'' (< ''*hva-tāvyani'').<ref>Savelyev, Alexander; Jeong, Choongwon (2020). "Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West". Evolutionary Human Sciences. 2 e20. doi:10.1017/ehs.2020.18. hdl:21.11116/0000-0007-772B-4. ISSN 2513-843X. PMC 7612788. PMID 35663512. S2CID 218935871</ref> ==Zgodovina== Naziv kan se se je prvič pojavi v Šjanbejski konfederaciji<ref name="Henning, W. B. p501-522">Henning, W. B., 'A Farewell to the Khagan of the Aq-Aqataran',"Bulletin of the School of Oriental and African studies – University of London", Vol 14, No 3, str. 501–522</ref> med letoma 283 in 289 kot naziv njihovega poglavarja.<ref>Zhou 1985, str. 3–6</ref> Naziva kan in kagan so morda pred njimi uporabljali Rourani.<ref name="Grousset">{{navedi knjigo|author = René Grousset|title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia now|publisher = Rutgers University Press|year = 1988|pages = [https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/61 61, 585, op. 92]|isbn = 978-0-8135-1304-1|author-link = |url = https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/61}}</ref> Ruski jezikoslovec Aleksander Vovin <ref name=vov>"ONCE AGAIN ON THE ETYMOLOGY OF THE TITLE qaγan" Alexander Vovin, Studia Etymologica Cracoviensia vol. 12. Kraków 2007 (http://ejournals.eu/sj/index.php/SEC/article/viewFile/1100/1096 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211015084203/http://ejournals.eu/sj/index.php/SEC/article/viewFile/1100/1096 |date=15 October 2021 }})</ref> meni, da je izraz ''kajan'' (''kagan'') nastal med Šjongnuji, ki so po Vovinu govorili jenisejsko, in se nato razširil. Naziv so kasneje prevzeli [[Gokturki]] in ga prenesli v preostalo Azijo. Sredi 6. stoletja so Iranci poznali kagana kot kralja Turkov.<ref name="Henning, W. B. p501-522"/> Različna mongolska in turška ljudstva iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]] so po razpadu [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] (1206–1368) nazivu kan dala nove pomene. Bil je naziv kitajskega cesarja Tajdzonga iz [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (Nebeški kagan, vladal od 626 do 649)<ref>Fairbank, John King. ''The Cambridge History of China''. Cambridge University Press, 1978. [https://books.google.com/books?id=iN9Tdfdap5MC&pg=PA367&dq=khan+turkic+title&lr=&hl=tr&sig=nn4X0pxXK9qe9ByEr-NmoDl1Yog p. 367]</ref> in Džingiskanovih naslednikov po letu 1229. Džingiskan sam je bil imenovan za kana (kagana) posmrtno.<ref name="rachewiltz">[http://altaica.ru/LIBRARY/rachewiltz/Rachewiltz_Qan.pdf Documenta Barbarorum] altaica.ru</ref> [[Möngke]] kan (vladal 1251–1259) in [[Ögedej]] kan (vladal 1229–1241) sta bila kagana, [[Čagataj]] kan pa ne, ker ga za vladarja Mongolskega cesarstva ni potrdil [[kurultaj]]. ==Kani in kanati== ===Kani in kanati=== Kani so prvotno vodili relativno majhna plemena, običajno v prostrani mongolski in severnokitajski stepi. Nekaterim je uspelo ustanoviti kneževine, ki so bile običajno kratkožive, ker je njihova vojaška moč ogrožala sosednje imperije. Ena od najzgodnejših opaznejših tašnih kneževin v Evropi je bila [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Donavska Bolgarija]], verjetno tudi stara [[Velika Bolgarija]], ki ji je vladal kan vsaj od 7. do 9. stoletja. Naziv kan ni neposredno potrjen v napisih in besedilih, ki se nanašajo na bolgarske vladarje. Edini do zdaj odkrit podoben naziv je kanasubigi, najden izključno v napisih treh zaporednih bolgarskih vladarjev: [[Krum]]a, [[Omurtag]]a in [[Malamir]]ja, starega očeta, očeta in vnuka. Iz podobnih sestavljenih nevladarskih nazivov, izpričanih med bolgarskim plemstvom, kot so kavhan (podkan), tarhan in boritarhan, so znanstveniki za zgodnjega bolgarskega vladarja izpeljali naziv kan: če je obstajal podkan (kavhan), je verjetno obstajal tudi kan. Na splošno napisi in drugi viri nazivajo vrhovnega vladarja Donavske Bolgarije z nazivi, ki so obstajali v jeziku, v katerem so bili napisani – [[arhont]], kar v grščini pomeni 'poveljnik ali magistrat', in knjaz, kar v slovanščini pomeni 'vojvoda' ali 'knez'. Med najbolj znanimi bolgarskimi kani so bili: [[Kubrat]], ustanovitelj Velike Bolgarije, [[Asparuh]], ustanovitelj Donavske Bolgarije, današnje [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Tervel]], ki je leta 718 med obleganjem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] premagal arabske napadalce in ustavil arabsko invazijo v jugovzhodno Evropo, in [[Krum]]. Kan je bil uradni naziv vladarja do leta 864, ko je knez Boris, znan tudi kot car [[Boris I. Bolgarski|Boris I.]], sprejel vzhodno [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno vero]]. [[Slika:East-Hem 1200ad.jpg|thumb|300px|[[Evrazija]] na predvečer invazije Mongolov (okoli leta 1200)]] Naziv kan je dosegel izjemno pomembnost, ko je [[Džingiskan|Temudžin]] ustanovil [[Mongolsko cesarstvo]], največje cesarstvo v zgodovini, ki mu je vladal kot [[Džingiskan]]. Pred letom 1229 se je naziv kan v Mongoliji uporabljal za voditelje pomembnih plemen in plemenskih zvez ter vladarje nemongolskih držav.<ref name="rachewiltz" /> Malo pred Džingiskanovo smrtjo so njegovi sinovi postali kani v različnih gospostvih ([[ulus]]ih) in naziv kan je očitno postal preskromen za vrhovnega vladarja cesarstva. Ker so bili Mongoli pod [[Ujguri|ujgurskim]] kulturnim vplivom, so prevzeli naziv kagan, začenši z [[Ögedej]]em leta 1229.<ref name="rachewiltz" /> Cesarji [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] so izraz kan (xan) uporabljali tudi za naslavljanje pogumnih bojevnikov in vladarjev. Kan je bil tudi naziv vladarja [[Džurčeni|Džurčenov]], ki so kasneje postali znani kot Mandžuri in ustanovitelji [[Dinastija Čing|dinastije Čing]]. V stepah [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in njihovi okolici je bilo veliko kanatov, ki so bili pogosto bolj ljudstva kot teritorialne države. * V današnjem [[Kazahstan]]u so kanat leta 1465 ustanovili [[Kazahi]]. Leta 1601 so ga razdelili na tri geografske enote - džuze ali horde, ki so jim vladali mirze ali begi, podrejeni kanu. Džuzi so bili kasneje ukinjeni in po letu 1748 ponovno uvedeni. [[Kazaški kanat]] je leta 1847 ukinil [[Ruski imperij]]. * V današnjem [[Kirgizistan]]u je leta 1842 Ormon Kan ustanovil Karakirgiški kanat, ki je po njegovi smrti leta 1854 propadel. * V današnjem [[Uzbekistan]]u je bil glavni [[Buharski kanat]], ustanovljen leta 1500 in poimenovan po njegovi prestolnici [[Buhara|Buhari]]. Kanat se je leta 1753 preimenoval v [[Buharski emirat]]. Leta 1694 se je od njega odcepila [[Ferganska dolina]] in postala znana kot [[Kokandski kanat]]. * Horezmski kanat, ki je obstajal od okoli leta 1500, je leta 1804 postal [[Hivski kanat]] in kmalu postal ruski protektorat. * [[Karakalpakstan]] je imel svoje vladarje, verjetno kane, od okoli leta 1600. Večina [[afganistan]]skih kneževin so bili emirati, le v Badakšanu je od leta 1697 obstajal kanat etničnih [[Uzbeki|Uzbekov]]. Kan je bil pozneje tudi naziv vladarjev različnih odcepljenih držav in kneževin v [[Iran]]u, npr. Ardabilski kanat (1747–1808) v severozahodnem Iranu vzhodno od Saraba in zahodno od jugozahodnega vogala [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], Hojski kanat (1747 –1813) v severozahodnem Iranu severno od [[Urmijsko jezero|Urmijskega jezera]] med [[Tabriz]]om in [[Vansko jezero|Vanskim jezerom]], Makijski kanat (1747–1829) v skrajnem severozahodnem Iranu, severozahodno od Hoja in malo manj kot sto kilometrov južno od [[Erevan]]a v [[Armenija|Armeniji]], Sarabski kanat (1747–1790. leta) v severozahodnem Iranu vzhodno od Tabriza in Tabriški kanat (1747–ok. 1800) v iranskem [[Azerbajdžan]]u. V [[Zakavkazje|Zakavkazju]] in Predkavkazju ter njuni bližini so obstajali različni majhni kanati, ki so jih ustanovili [[Safavidi]] in njihovi nasledniki [[Afšaridi]] in [[Kadžari]] izven samega Irana. V sedanji Armeniji in bližnjih ozemljih je od leta 1807 do 1827 obstajal Erevanski kanat s samo enim vladarjam, Hoseinom Kuli Kan Kadžarjem. Različni kanati so obstajali tudi v [[Dagestan]]u, Azerbajdžanu, vključno z [[Baku]]jem, [[Gandža|Gandži]], Džavadu, Kubi, Saljanu, Šakiju, Širvanu, Jeniju, Tališu (1747–1814), [[Nahičevan]]u in [[Gorski Karabah|(Gorskem) Karabahu]]. Kot je bilo že omenjeno, je bil naziv kan pogost tudi v nekaterih političnih strukturah, večinoma islamskih ljudstev, na ozemlju mongolske [[Zlata horda|Zlate horde]] in njenih naslednic. Vsa ta ljudstva, ki so jih Evropejci in Rusi ne glede na poreklo običajno imenovali [[Tatari]] ali Ta(r)tari,{{efn|Črkovanje z 'r' izhaja iz zamenjave s [[tartar]]osom, klasičnim grškim peklom. Džingiskanove osvajalske in plenilske horde so brez primere terorizirale tako islam kot krščanstvo, kot da se je apokalipsa že začela.}} so sčasoma podjarmili Rusi in jih vključili v Rusko carstvo. Najpomembnejše od teh držav so bile: * [[Kazanski kanat]], * [[Sibirski kanat]], * [[Astrahanski kanat]] in * [[Krimski kanat]]. Bolj vzhodno je bil v [[Šindžjang]]u * [[Kašgarski kanat]], ustanovljen leta 1514. V 17. stoletju je bil razdeljen na več majhnih nepomembnih kanatov. Resnična oblast je bila v rokah [[hodža|hodž]], arabskih islamskih verskih voditeljev. Leta 1873 se je uvedel naziv emir kan, štiri leta kasneje pa je ozemlje zasedla [[dinastija Čing]]. ===Sestavljeni in iz kana izpeljani nazivi=== Višji od kana je bil 'kagan' – 'kan vseh kanov'. Naziv se je nanašal verjetno na najbolj znane vladarje: na Džingiskanovo mongolsko cesarsko dinastijo in njegove naslednike, zlasti vnuka [[Kublajkan]]a. Džingiskanu je bilo ime Temudžin, Džingiskan pa je bil njegov nikoli povsem razumljen edinstven naziv. Prvi je ustanovil [[Mongolsko cesarstvo]], drugi pa [[Dinastija Juan|dinastijo Juan]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. Vladarji glavne veje Džingiskanovih potomcev so se imenovali 'veliki kan'. Naziv 'kan vseh kanov' je bil eden od številnih nazivov, ki so jih uporabljali sultani [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], pa tudi vladarji [[Zlata horda|Zlate horde]] in njenih nasledstvenih držav. Naziv kan se je uporabljal tudi v [[Seldžuki|seldžuških]] turških dinastijah na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] za naslavljanje vodje več plemen, klanov ali ljudstev, ki je bil po rangu nižji od [[atabeg]]a. Tudi [[Džurčeni|džurčenski]] in [[Mandžurija|mandžurski]] vladarji so uporabljali naziv kan, mandžursko han. [[Nurhaci]], na primer, se je imenoval Genggijen Han. Vladarji [[Gokturki|Gokturkov]], [[Avari|Avarov]] in [[Hazari|Hazarov]] so kot vladarji več narodov uporabljali višji naziv kagan. * '''Aga kan''' (perzijsko: آقاخان, arabsko: آغا خان) je naziv imama nizarske ismaelitske šiitske skupnosti, ki služi kot njihov verski poglavar in posvetni voditelj.<ref name="DaftaryIsmailis2ed2">{{navedi knjigo |last1=Daftary |first1=Farhad |author-link1=|title=The Ismāʻı̄lı̄s: their history and doctrines |url=https://archive.org/details/ismlstheirhistor0000daft_z5a1_2ed |publisher=Cambridge University Press |year=2007 |isbn=978-0-511-35561-5 |edition=2nd}}</ref> Naziv 'aga', perzijsko 'aka', izhaja iz staroturške in mongolske besede 'aka', ki pomeni 'starejši brat',<ref>Tokat, Feyza (2014), [https://www.sosyalarastirmalar.com/articles/on-the-common-words-in-mongolian-and-the-turkish-dialects-in-turkey.pdf “On the Common Words in Mongolian and the Turkish Dialects in Turkey”], in ''The Journal of International Social Research (Uluslararası Sosyal Araştırmalar Dergisi)‎'', volume 7, number 32, str. 185-198</ref> in se uporablja kot izraz spoštovanja. V tem smislu je enakovreden nazivoma 'gospod' ali 'gospodar'. * '''Begkan''', sestavljen iz besed 'beg' in 'kan', je naziv, v rabi pri Mogulih in Mongolih. * '''Gurkan'''{{efn|mongolska cirilica: Гүр Хаан, Gür Xaan; mongolsko: ᠭᠦᠷ ᠬᠠᠨ, Gür Qan, poenostavljeno kitajsko: 菊儿汗; tradicionalno kitajsko: 菊兒汗; pinjin: Jú'erhán}} je naziv, ki pomeni 'vesoljni kan' ali 'vladar vsega', je bil naziv vladarja [[Kitani|Kitanov]] v [[Karakitajski kanat|Karakitajskem kanatu]] in so ga občasno uporabljali tudi Mongoli. V [[Tajna zgodovina Mongolov|Tajni zgodovini Mongolov]] se ga najde v obliki 'gür-qa' (srednjemongolsko: ᠭᠦᠷ ᠬᠠ) kot naziv, podeljen [[Džamuka|Džamuki]], vodji plemena Džadaranov in nekdanjemu andi - zapriseženemu Džingiskanovemu bratu.<ref>{{navedi knjigo |last1=Onon |first1=Professor Urgunge |url=https://books.google.com/books?id=JtOqIc9t2qsC |title=The Secret History of the Mongols: The Life and Times of Chinggis Khan |last2=Onon |first2=Urgunge |date=2005-08-18 |publisher=Routledge |isbn=978-1-135-79556-6|pages=119-120|language=en}}</ref> ** Naziva 'gurkan' se ne sme zamenjati z enako ali podobno zvenečimi nazivi, ki so jih uporabljali [[Timuridi]] in [[Mogulsko cesarstvo|Moguli]]. Ta beseda izvira iz besede 'kürgen' (srednjemongolsko: ᠬᠦᠷᠭᠡᠨ, 'zet') in se nanaša na Timurjevo poroko s Saraj Mulk Kanum, neposredne Džingiskanove potomke.<ref>''A History of the Muslim World Since 1260: The Making of a Global Community'', by Vernon Egger, str. 193</ref> * '''Han''', ki se lahko izogovori tudi kot gan ali kan, je korejska beseda, ki pomeni 'velik', 'veliko' ali 'mnogo'. V Sili je beseda han pomenila 'kralj' ali 'vladar'. Po mnenju jezikoslovca Aleksandra Vovina je beseda han prevzeta iz šiungnujskega in jenisejskega jezika.<ref name=vov/> * '''Ilkan''' (perzijsko: ایلخان), dobesedno 'pokrajinski kan', je bil tradicionalni naziv vladarjev [[Ilkanat]]a, ene od naslednic Mongolskega cesarstva s središčem v Iranu. * '''Kanasubigi''' (grško: ΚΑΝΑΣΥΒΙΓΙ, Kanasubigi') je bil naziv zgodnjih vladarjev [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Med predlaganimi prevodi za besedno zvezo kanasubigi sta 'gospodar vojske' iz rekonstruirane turške besedne zveze ''*sü begi'', ki je vzporedna s potrjeno staroturško besedno zvezo ''sü baši'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.promacedonia.org/vb/vb_5.html|title=V. Beshevliev - Prabylgarski epigrafski pametnici - 5|website=www.promacedonia.org|accessdate=22 May 2023}}</ref> in novejši '(vladar) od Boga' iz indoevropskih ''*su-'' in ''baga-'', tj. ''*su-baga''. Temu enakovredna je grška besedna zveza ''ὁ ἐκ Θεοῦ ἄρχων'' (''ho ek Theou archon''), pogosta v bolgarskih napisih. * '''Kavhan''' je bil eden najpomembnejših uradnikov v Prvem bolgarskem cesarstvu.<ref name="mor">Moravcsik, G. Byzantinoturcica II. Sprachreste der Türkvölker in den byzantinischen Quellen. Leiden 1983, {{ISBN|978-90-04-07132-2}}, kol. 156</ref> Po splošno sprejetem mnenju je bil kavhan druga najpomembnejša oseba v državi za samim bolgarskim vladarjem. * '''Kan bahadur''', sestavljenka iz 'kan' ('vodja') in 'bahadur' ('pogumen'), je bil formalni naziv spoštovanja in časti, ki se je podeljeval izključno muslimanskim podložnikom Britanskega indijskega cesarstva. Naziv je bil za eno stopnjo višji od naziva 'kan sahib'. * '''Kan sahib šri babi''' je bil zapleten naziv vladarja indijske kneževine Bantva-Manavadar, ustanovljene leta 1760. Kneževina se je septembra 1947 priključila [[Pakistan]]u, a je bila 15. februarja 1948 prisiljena preklicati priključitev Pakistanu in se po aretaciji kana sahiba priključiti [[Indija|Indiji]]. * '''Kan-i-kanan''' (perzijsko: خان‌خانان, 'gospod gospodov') je bil naziv, podeljen vrhovnemu poveljniku vojske Mogulov, na primer Abdulu Rahimu iz vojske mogulskega cesarja Akbarja, in kasneje njegovemu sinu Džahangirju. * '''Hanum''' (turško: hanım; [[Azerbajdžanščina|azerbajdžansko]]: Xanım; perzijsko: خانم, Xânom) je še ena ženska izpeljanka naziva kan. Zlasti v turško govorečih državah se je naziv hanum uporabljal za kanovo soprogo-kraljico. V nekaterih tradicijah je bil vljudnostni naziv, podoben nazivu 'gospa'. V večinoma perzijsko govorečem [[Afganistan]]u se uporablja kot splošni izraz za gospodično, se pravi za katero koli neporočeno žensko. V iranskem perzijskem jeziku se uporablja za spoštljivo naslavljanje katere koli ženske, na primer "gospa X". V sodobnem kazaščini ima 'hatun' slabšalni prizvok, medtem ko ima 'hanum' spoštljivega. * '''Galin hanum''' je zloženka, ki dobesedno pomeni 'gospa nevesta'. Naziv so Kadžarji podeljevali prvi ali visoko rojeni stalni (''aqdi'') ženi šaha ali princa. * '''Hanzada''' ([[Urdujščina|urdujsko]]: خانزاده) je naziv, ki so ga podeljevali knezom nekaterih knežjih držav v Indiji. Beseda se v uzbeščini in kazaščini prečrkuje tudi v 'knez'. Ti dve srednjeazijski ljudstvi sta s 'hanzada' častno naslavljali svoje kneze. * '''Hatun''' ali '''hatan''' (perzijsko: خاتون) je iranski naziv [[Sogdijščina|sogdijskega]] izvora.<ref name="CF">Carter Vaughn Findley, "Turks in World History", Oxford University Press, 2005, str. 45</ref><ref name="FM">Fatima Mernissi, "The Forgotten Queens of Islam", University of Minnesota Press, 1993. pg 21</ref><ref>Leslie P. Peirce, "The Imperial Harem: Women and Sovereignty in the Ottoman Empire", Oxford University Press, 1993. str 312</ref> in približno enak nazivu 'kraljica'. V hazarščini se je beseda glasila 'hanum'. Znani hatun sta bili Töregene Hatun in Haba Hatun. * '''Kara kakan''' ali ''kara kan'' (karakanidsko: قَرا خاقانْ, Karā Xāqān, perzijsko: قراخان, Qarākhān) je bil najpomembnejši naslov karluških vladarjev Karakanidskega kanata in kanata samega. Turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni 'črn', 'temen', lahko pa tudi 'severni' in 'pogumen', ali pa služi kot ojačevalec. ==Drugi kani== ===Plemiški in častni nazivi=== [[Slika:Brooklyn Museum - Two Khans in Turkoman Tribal Costume One of 274 Vintage Photographs.jpg|thumbnail|Kana v tradicionalnih turkmenskih oblačilih; Brooklynski muzej]] V cesarski Perziji je bil kan (ženska oblika kanum) naziv plemiča, višjega od bega (ali beja), ki je običajno sledil njegovemu imenu. Na dvoru Kadžarjev so bili tisti, ki niso pripadali vladarski dinastiji, razdeljeni na osem glavnih razredov, od katerih je bil vsakemu podeljen častni naziv. Četrti od zgoraj navzdol je bil kan. Častniki z enakim statusom so imeli naziv emir. V sosednji osmanski Turčiji in kasneje v [[Turčija|Republiki Turčiji]] se je naziv kanum v turškem/osmanskoturškem jeziku še vedno zapisoval kot 'hanım'. Izpeljanka tega naziva je tudi osmanski naziv hanimefendi (dobesedno 'gospodarjeva gospa'). Naziva kan in kan bahadur, iz altajskega korena bagatur, sta povezana s turškim batirjem ali baturjem in mongolskim batarjem (''pogumen'', ''junak''). V fevdalni Indiji so oba naziva podeljevali tudi Moguli hindujskim generalom v svoji vojski, zlasti v regijah Gaud in Bengal. Kasneje je naziva podeljeval tudi britanski podkralj Indije plemstvu, občajno zvestemu britanski kroni. Naziv kan sahib je bil častni naziv. V veliki indijski muslimanski državi Hiderabad je bil kan najnižji od aristokratskih nazivov, ki jih je vladajoči nizam podeljeval muslimanskim vazalom. Nad njim so bili naziv kan bahadur, navab, daul, mulk, umar in džaha. Enakovreden naziv za dvorne hindujske vazale je bil rai. V Swatu, pakistanski obmejni državi, je bil kan naziv posvetne elite, ki je skupaj z mulami (muslimanski duhovniki) leta 1914 izvolila novega Amir-i-Šariata. Za vrsto nazivov v Bengalskem sultanatu ni jasno, ali so bili zgolj častni nazivi ali so se morda nanašali na vojaško hierarhijo. ===Druga raba=== Kot mnogi nazivi se je tudi naziv kan razširil v južnoazijske<ref name=EB1911>{{cite EB1911 |wstitle=Khan |volume=15 |page=771}}</ref> in srednjeazijske države, kjer je postal pogost [[Osebno ime|priimek]]. Kan in njegove ženske oblike se pojavljajo v številnih osebnih imenih, običajno brez kakršnega koli plemiškega ozadja, čeprav je naziv ostal pogost del tudi plemiških imen. Predvsem v [[Južna Azija|Južni Aziji]] je postal del mnogih južnoazijskih muslimanskih imen,<ref name=EB1911/> zlasti prebivalcev paštunskega (afganskega) porekla. Uporabljajo ga tudi številni muslimanski radžputi<ref>{{navedi splet | url=http://www.werajput.com/about |title = About the Great Rajput's - Welcome 2 Wajahat's World}}</ref> Indijske podceline, ki so jim Moguli podelili ta naziv za njihov pogum.<ref>{{navedi splet|url=http://www.khyber.org/articles/2007/StudyofthePathanCommunitiesinF.shtml |title=Study of the Pathan Communities in Four States of India :: Khyber.ORG |access-date=7 June 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20080514122925/http://www.khyber.org/articles/2007/StudyofthePathanCommunitiesinF.shtml |archive-date=14 May 2008 }}</ref> Zelo pogost je v plemenih Baloč in Awan. ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * {{navedi knjigo |last=Karim |first=Abdul |year=2012 |chapter=Khan |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Khan |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=2. |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20251221225330/https://en.banglapedia.org/index.php?title=Khan |archive-date=2025-12-21 |access-date=2026-03-15 |url-status=dead }} * [http://www.etymonline.com/index.php?search=khan&searchmode=none Etymology OnLine] {{refend}} == Zunanje povezave == * {{cite encyclopedia | title = KHAN | last = Garthwaite | first = Gene R. | url = http://www.iranicaonline.org/articles/khan | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica | year = 2017 }} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Nazivi]] 8v5lfgqfju8sr2oj601vygr8vcmnkrq Javnomnenjske raziskave za naslednje državnozborske volitve v Sloveniji 0 601021 6773088 6769791 2026-11-01T10:09:04Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ Mediana POP okt26 6773088 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Grafični povzetek == [[File:Opinion polling for the 2030 Slovenian parliamentary election.svg|1000px]] == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''<br><small>[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]]</small> |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''<br><small>[[Tina Bregant|Bregant]]</small> |'''[[FOKUS Marka Lotriča|Fokus]]'''<br><small>[[Marko Lotrič|Lotrič]]</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''<br><small>[[Luka Mesec|Mesec]]</small> |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''<br><small>[[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | |- ! colspan="20" |2026 |- |{{nowrap|19.–22.<br>oktober}} |Mediana<br>POP TV |'''717''' |24,1 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan="3" |9,8 |10,3 |4,6 |8,1 | style="background:silver" |/ |4,2 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |/ |1,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,9 |<ref>{{Navedi splet |title=Je izid superreferenduma spremenil domačo politično realnost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-izid-superreferenduma-spremenil-domaco-politicno-realnost.html |access-date=2026-11-01 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|1.–16.<br>oktober}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''608''' |21,8 | style="background:#fffb90" |27,2 | colspan="3" |11,3 |11,7 |4,9 |9,8 | style="background:silver" |/ |5,0 | style="background:silver" |1,9 |4,0 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |5,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, oktober 2026|url=https://www.ijek.si/2026/10/24/utrip-druzbe-oktober-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.<br>oktober}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |23,0 | style="background:#fffb90" |28,5 |8,9 | style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |0,7 |11,5 | style="background:silver" |3,9 |11,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,5 |1,8{{efn|SG - 0,7<br>Zaupanje - 0,4<br>Zeleni - 0,2<br>Glas upokojencev - 0,2<br>ZD - 0,2<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |5,5 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=(VOX POPULI) Levica se vzpenja, Golobovi navzdol, SDS ostaja vodilna stranka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/levica-se-vzpenja-golobovi-navzdol-2834227/ |access-date=2026-10-19 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–8.<br>oktober}} |Mediana<br>DELO |'''736''' |24,6 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan="3" |10,4 |11,6 | style="background:silver" |2,6 |8,2 | style="background:silver" |/ |4,4 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |/ |2,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,4 |<ref>{{Navedi splet |title=Če bi volili jutri, bi Demokrati ostali pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ce-bi-volili-jutri-bi-demokrati-ostali-pred-vrati |access-date=2026-10-14 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–24.<br>september}} |Mediana<br>POP TV |'''716''' |26,1 | style="background:#fffb90" |30,4 | colspan="3" |9,0 |8,7 |5,4 |7,8 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |2,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,3 |<ref>{{Navedi splet |title=Vladi in SDS zrasla podpora, Han najbolj priljubljen {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-in-sds-zrasla-podpora-han-se-vedno-najbolj-priljubljen-politik.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|1.–18.<br>september}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''643''' |23,9 | style="background:#fffb90" |27,9 | colspan="3" |8,8 |9,5 |4,7 |8,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |/ |2,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16.<br>september}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |24,8 | style="background:#fffb90" |28,6 |8,6 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |0,5 |10,2 |4,2 |9,1 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,1 |2,1{{efn|Zeleni - 0,5<br>SG - 0,5<br>Glas upokojencev - 0,5<br>ZD - 0,4<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Vox populi: Janša povečuje razliko do Goloba, Resnica daleč od parlamenta |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.<br>september}} |Mediana<br>DELO |'''717''' |24,1 | style="background:#fffb90" |29,1 | colspan="3" |9,9 |9,7 |4,4 |6,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 |4,0 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |/ |3,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |5,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica prvič po 30 mesecih padla z vrha lestvice priljubljenosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-prvic-po-30-mesecih-z-vrha-lestvice |access-date=2026-09-14 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|17.–20.<br>avgust}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,3 | style="background:#fffb90" |27,3 | colspan="3" |10,4 |8,5 | style="background:silver" |3,5 |6,1 | style="background:silver" |/ |5,0 | style="background:silver" |2,5 |4,2 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Priljubljenost politikov: po dveh letih preobrat na samem vrhu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/priljubljenost-politikov-po-dveh-letih-preobrat-na-samem-vrhu.html |access-date=2026-08-24 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–12.<br>avgust}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,5 | style="background:#fffb90" |26,9 |7,6 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,7 |10,2 |4,4 |8,7 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,4 |1,7{{efn|Zeleni - 0,7<br>SG - 0,5<br>ZD - 0,3<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-17 |title=Vox populi: Danes bi vlado sestavljala levica, Resnica pa tone |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ |access-date=2026-08-17 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|3.–6.<br>avgust}} |Mediana<br>DELO |'''720''' |25,8 | style="background:#fffb90" |29,6 | colspan="3" |9,7 |6,9 |5,3 |7,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,4 |4,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |/ |3,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Anketa Dela: Parlamentarni prag bi prestopilo šest strank |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sest-strank/790519 |access-date=2026-08-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |23. julij | colspan="23" |Zavezništvo [[Levica in Vesna]] s preimenovanjem poslanske skupine preneha z delovanjem. |- |{{nowrap|20.–23.<br>julij}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |24,8 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan="3" |10,5 |8,4 |5,8 | colspan="2" |8,5 |4,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Afera Mijič Stevanovića potisnila na dno lestvice. Kdo je pri vrhu?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-odskocil-kdo-padel.html|website=24ur.com|accessdate=2026-07-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15.<br>julij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |25,6 | style="background:#fffb90" |27,3 |8,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |10,2 |4,2 |9,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |14,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Anketa: Resni.ca bi ostala pod parlamentarnim pragom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.<br>julij}} |Mediana<br>DELO |'''725''' |26,3 | style="background:#fffb90" |28,7 | colspan="3" |10,8 |7,7 |4,7 | colspan="2" |10,1 |4,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,4 |<ref>{{Navedi splet |title=Dve odstotni točki razkoraka med SDS in GS |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-odstotni-tocki-razkoraka-med-sds-in-gs |access-date=2026-07-25 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|22.–24.<br>junij}} |Mediana<br>POP TV |'''721''' |27,5 | style="background:#fffb90" |28,4 | colspan="3" |10,3 |9,9 | style="background:silver" |3,5 | colspan="2" |8,3 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |0,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot 40 odstotkov vprašanih, med strankami vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-40-odstotkov-vprasanih-med-strankami-vodi-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-06-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–19.<br>junij}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''543''' |24,4 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan="3" |11,0 |9,0 |4,6 | colspan="2" |9,7 |6,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, junij 2026|url=https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-06-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–11.<br>junij}} |Mediana<br>DELO |'''716''' |26,7 | style="background:#fffb90" |26,8 | colspan="3" |11,1 |10,2 |5,1 | colspan="2" |9,1 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova razmerja moči: kdo bi danes prišel v parlament in kdo bi ostal pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-in-svoboda-izenaceni-z-manjso-podporo-kot-maja|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-15|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–10.<br>junij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,6 | style="background:#fffb90" |28,3 |8,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,3 |9,1 |4,3 |8,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,2 |1,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Podpora SDS-u raste, Gibanju Svoboda pada |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-podpora-sds-u-raste-gibanju-svoboda-pada/785453|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T.|last=K. B.}}</ref> |- |4. junij | colspan="23" |[[16. vlada Republike Slovenije|Četrta vlada Janeza Janše]] je izvoljena v Državnem zboru in prične z delom. |- |22. maj | colspan="23" |[[Janez Janša]] je izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. |- |{{nowrap|4.–20.<br>maj}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''611''' |24,4 | style="background:#fffb90" |27,1 | colspan="3" |10,8 |10,2 |4,5 | colspan="2" |7,8 |4,6 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, maj 2026|url=https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|19.–21.<br>maj}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,6 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |8,7 |8,0 |4,6 | colspan="2" |6,8 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |/ |2,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec podpore vodilni trojici in vrnitev Prebiliča med najljubše politike |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-podpore-vodilni-trojici-in-vrnitev-prebilica-med-najljubse-politike.html|website=24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.<br>maj}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,9}} |25,0 |9,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,3 |9,3 | style="background:silver" |3,2 |9,7 | style="background:silver" |0,4 |4,3 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |0,7 |1,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati bi šli v zgodovino, Levica z največjim skokom|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-bi-sli-v-zgodovino-2802618/|website=Dnevnik|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |{{nowrap|8.–12.<br>maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''987''' |25,8 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan="3" |10,6 |8,4 |4,4 | colspan="2" |7,2 |4,9 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |/ |1,8 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7.<br>maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|30,4}} |29,4 | colspan="3" |11,1 |5,9 |5,6 | colspan="2" |6,5 |4,1 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,3 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,0}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23.<br>april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |28,0 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |10,4 |7,1 |4,9 | colspan="2" |6,9 |4,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15.<br>april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|29,3}} |27,9 |8,7 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,6 |7,2 |5,2 |5,8 | style="background:silver" |0,4 |4,4 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,7 |0,9 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,4}} |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – april 2026|url=https://ninamedia.si/arhivi/1719|website=Ninamedia|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |10. april | colspan="23" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10.<br>april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 |1,6{{efn|SG + Zeleni - 0,6<br>AzaS - 0,6}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9.<br>april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,0}} |27,4 | colspan="3" |10,7 |6,6 |6,8 | colspan="2" |6,5 |5,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! style="border-top-width:3px |1,5{{efn|SG + Zeleni - 0,5<br>AzaS - 0,4<br>Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === Političnim strankam pripada 88 sedežev v Državnem zboru. Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[NSi, SLS, FOKUS|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Levica in Vesna|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' | width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | rowspan=2 |Vodstvo{{efn|Pod "Koalicija" vštete stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca, ki je vlado omogočila in jo podpira iz opozicije; pod "Opozicija" vštete stranke Svoboda, SD in Levica.}} |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://www.ijek.si/2026/10/24/utrip-druzbe-oktober-2026/ RC IJEK] | 24. Okt 2026 | 22 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|11 | 11 | 4 | colspan=2|9 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 23. Okt 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |30 | colspan=2|10 | 12 | – | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (48) |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/levica-se-vzpenja-golobovi-navzdol-2834227/ Ninamedia] | 19. Okt 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 12 | 4 | colspan=2|11 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (46) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 30. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|9 | 10 | 4 | colspan=2|8 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/ RC IJEK] | 22. Sep 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |30 | colspan=2|9 | 10 | 5 | colspan=2|9 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442/ Ninamedia] | 21. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (46) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 24. Avg 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ Ninamedia] | 17. Avg 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (48) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (45) |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 Ninamedia] | 20. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jun 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|8 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (45) |- | [https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/ RC IJEK] | 24. Jun 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|11 | 8 | 4 | colspan=2|9 | 6 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 25. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 5 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/ RC IJEK] | 25. Maj 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|11 | 10 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://ninamedia.si/arhivi/1721 Ninamedia] | 18. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 26 | colspan=2|9 | 9 | – | colspan=2|10 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 | – | {{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|– | style="border-top-width:3px" {{n/a}} |- |} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] q5zbsi1py3ow4fol10nlhyfk1zm52i6 Joso Gorec 0 603202 6772987 6702425 2026-10-31T22:01:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Joso Gorec | birth_name = Jožef Gorec | image = Joso Gorec in Franc Smolej.jpg | caption = '''Joso Gorec''' in [[Franc Smolej (smučarski tekač)|Franc Smolej]] januarja 1941 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]] | death_date = <!-- WD --> | death_place = [[Ljubljana]] | resting_place = [[Žale]], Ljubljana | occupation = športni organizator, športni funkcionar, trgovec s športno opremo | known_for = razvoj Planice, smučarskih skokov in smučarskih poletov }} '''Joso Gorec''', [[Slovenci|slovenski]] [[športni organizator]], [[športni funkcionar]] in trgovec s športno opremo, * [[20. marec]] [[1895]], [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]], † [[1962]], Ljubljana, [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. Pred drugo svetovno vojno je bil eden pomembnih organizatorjev slovenskega in jugoslovanskega smučanja, zlasti razvoja [[Planica|Planice]], smučarskih skokov in smučarskih poletov. Bil je tajnik ljubljanske športne zveze in glavni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze od njene ustanovitve leta 1922 do leta 1936.<ref name="zgodovina">{{navedi splet |url=https://zgodovina.si/rojen-sportni-organizator-joso-gorec/ |title=Joso Gorec – pobudnik gradnje velikanke |website=Zgodovinski portal |date=20. marec 2017 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> V zgodovini slovenskega smučanja je znan predvsem kot pobudnik razvoja Planice v mednarodno zimskošportno središče. == Življenje == Joso Gorec se je rodil 20. marca 1895 v Ljubljani.<ref name="zgodovina" /> V krstni knjigi Cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani je bil vpisan kot Jožef Gorec.<ref name="matricula-krst">{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/ |title=Matične knjige župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje |website=Matricula Online |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |accessdate=25. maj 2026}}</ref> Njegov oče je bil Ivan Gorec, doma z [[Velika Loka, Trebnje|Velike Loke]] pri Trebnjem, materin dekliški priimek je bil Lešnjak.<ref name="matricula-poroka">{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/ |title=Matične knjige župnije Ljubljana - Sv. Peter |website=Matricula Online |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |accessdate=25. maj 2026}}</ref> Svojo športno in organizacijsko pot je povezal tudi s trgovskim okoljem. Po zapisu [[Svetozar Guček|Svetozarja Gučka]] je po materi prevzel znano ljubljansko trgovino s športnimi artikli A. Gorec, ki je prodajala športno, kolesarsko in smučarsko opremo.<ref name="pv1995">{{navedi revijo |last=Guček |first=Svetozar |title=Zimski bivak pod Debelim vrhom: ob 100-letnici rojstva Josa Gorca, pionirja Planice |journal=Planinski vestnik |year=1995 |volume=95 |issue=5 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O86CN9ZD |accessdate=25. maj 2026}}</ref><ref name="slovenske-na-to-progo">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/sport/tekme/na-to-progo-gres-kot-iz-dnevne-sobe |title=Na to progo greš kot iz dnevne sobe |website=Slovenske novice |publisher=Delo mediji |accessdate=25. maj 2026}}</ref> [[Slika:Plakat za J. Gorec - automobili, motocikli, kolesa 1923.jpg|thumb|Plakat za podjetje J. Gorec iz leta 1923, ki oglašuje avtomobile, motocikle in kolesa.]] V dvajsetih letih 20. stoletja se njegova trgovina pojavlja tudi pod imenom J. Gorec. Plakat iz leta 1923 oglašuje podjetje J. Gorec z avtomobili, motocikli in kolesi, kar kaže na povezavo njegove trgovske dejavnosti tudi s prodajo koles in motornih vozil.<ref name="dlib-plakat">{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Y0SM6A4K |title=J. Gorec |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |date=1923 |accessdate=25. maj 2026}}</ref><ref name="commons-plakat">{{navedi splet |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Plakat_za_J._Gorec_-_automobili,_motocikli,_kolesa_1923.jpg |title=Plakat za J. Gorec - automobili, motocikli, kolesa 1923 |website=Wikimedia Commons |date=1923 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> Njegova sestra Marja oziroma [[Marija Gorec]] je bila igralka v krogu [[Ivan Mrak|Ivana Mraka]] in žena slikarja [[France Pavlovec|Franceta Pavlovca]]; po zapisu Milčka Komelja je Joso Gorec sestrini družini finančno pomagal.<ref>{{navedi knjigo |last=Komelj |first=Milček |title=Kronika Marjana Pogačnika: o zaljubljencih v umetnost |publisher=KUD Logos |location=Ljubljana |year=2020 |url=https://kud-logos.si/knjige/e_55_Kronika_MP.pdf |page=178 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> Umrl je leta 1962 v Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.<ref name="zale">{{navedi splet |url=https://grobovi.zale.si/# |title=Iskalnik grobov Žale: Joso Gorec |website=Javno podjetje Žale |accessdate=25. maj 2026}}</ref> == Športno-organizacijsko delo == Gorec je bil eden ključnih organizatorjev slovenskega in jugoslovanskega zimskega športa v obdobju med obema vojnama. Z delom v Jugoslovanski zimskošportni zvezi je sodeloval pri organizaciji smučarskega športa, pri mednarodnem povezovanju in pri uveljavljanju [[Planica|Planice]] kot prizorišča večjih tekmovanj.<ref name="zgodovina" /><ref name="pv1995" /> V zgodovini slovenskega smučanja je Gorec obravnavan kot eden ključnih organizatorjev razvoja Planice in smučarskih poletov. [[Svetozar Guček]] ga je v biografskem članku ob stoletnici rojstva označil za pionirja Planice, [[Aleš Guček]] pa mu je posvetil monografijo ''Planica: Joso Gorec in slovensko smučanje''.<ref name="pv1995" /><ref name="cobiss">{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/264300032 |title=Planica: Joso Gorec in slovensko smučanje |website=COBISS+ |accessdate=25. maj 2026 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot glavni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze je bil med osrednjimi organizatorji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih v Planici leta 1934 ter eden od zagovornikov mednarodnega priznanja smučarskih poletov.<ref name="zgodovina" /><ref name="joso-primoz">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/joso-in-primoz |title=Joso in Primož |website=Slovenske novice |publisher=Delo mediji |date=21. marec 2014 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> == Planica in Dom Ilirija == Gorec je bil eden glavnih pobudnikov razvoja Planice kot sodobnega zimskošportnega središča. Na njegovo pobudo je bil leta 1931 odprt Dom Ilirija, današnji Dom Planica. Ob domu so bila poleg zimskih zmogljivosti urejena tudi teniška igrišča in zunanji bazen, kar kaže, da je bila Planica zamišljena kot širše športno in turistično središče.<ref name="delo-dom">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/sp-planica-2023/dom-ilirije-je-budil-sanje-o-sampionatu-na-tleh-slovenije |title=Dom Ilirije je budil sanje o šampionatu na tleh Slovenije |website=Delo |date=24. februar 2023 |accessdate=25. maj 2026}}</ref><ref name="smucisca-neznana">{{navedi splet |url=https://www.smucisca.net/nova/welcomepage/view/105/Neznana_znana_Planica/ |title=Neznana znana Planica |website=Smucisca.net |date=13. marec 2010 |accessdate=25. maj 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260525175952/https://www.smucisca.net/nova/welcomepage/view/105/Neznana_znana_Planica/ |archive-date=2026-05-25 |url-status=dead}}</ref> Planica se je v tridesetih letih 20. stoletja razvijala kot prostor, kjer so se povezovali športni, turistični in narodni cilji. Časnik ''Delo'' v pregledu zgodovine Planice navaja, da je bil Gorec najverjetneje med tistimi, ki so že zgodaj razmišljali tudi o možnosti večjega mednarodnega prvenstva na slovenskih tleh.<ref name="delo-1934-2024">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/od-planice-1934-do-planice-2024-celovit-zgodovinski-pregled-spektakla |title=Od Planice 1934 do Planice 2024: celovit zgodovinski pregled spektakla |website=Delo |date=20. marec 2024 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> == Skakalnica v Planici == V začetku tridesetih let je Gorec sodeloval pri prizadevanjih za gradnjo velike smučarske skakalnice v Planici. Leta 1932 je [[Stanko Bloudek|Stanku Bloudku]] naročil načrt velike skakalnice, pozneje pa je bila v Planici zgrajena 90-metrska skakalnica po načrtih gradbenika [[Ivan Rožman|Ivana Rožmana]].<ref name="zgodovina" /> ''Zgodovinski portal'' poudarja, da je bila prav Rožmanova skakalnica ključna za razvoj Planice kot prizorišča največjih skokov tistega časa.<ref name="zgodovina" /> Leta 1934 je Planica gostila prvo veliko mednarodno tekmovanje, na katerem je Norvežan [[Birger Ruud]] dosegel svetovni rekord z 92 metri.<ref name="delo-dom" /> To tekmovanje je pomembno utrdilo ugled Planice v mednarodnem smučanju. V publicističnih pregledih zgodovine Planice je Gorec naveden med osrednjimi organizatorji tega tekmovanja.<ref name="joso-primoz" /> == Smučarski poleti == Gorec si je prizadeval tudi za mednarodno priznanje smučarskih poletov. Po navedbah ''Zgodovinskega portala'' je leta 1938 na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Helsinkih dosegel priznanje smučarskih poletov najprej v študijske namene, mednarodne tekme v poletih pa so bile dokončno priznane leta 1948.<ref name="zgodovina" /> Članek v ''Slovenskih novicah'' ob opisovanju planiških poletov navaja, da je Gorec leta 1938 na kongresu FIS v Lahtiju uradno nastopil s tezo, da so smučarski poleti nova, posebna disciplina skokov.<ref name="carobna">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/sport/tekme/foto-carobna-pustolovscina-pod-poncami |title=Čarobna pustolovščina pod Poncami |website=Slovenske novice |publisher=Delo mediji |date=19. marec 2014 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> == Druga svetovna vojna in povojno obdobje == Poznejši zapisi o zgodovini Planice navajajo, da je Gorec med drugo svetovno vojno posredoval za Stanka Bloudka in pomagal ujetnikom s pošiljkami.<ref name="zgodovina" /><ref name="smucisca-neznana" /> Po drugi svetovni vojni je Gorec še nekaj časa ostal povezan s Planico in mednarodnim smučanjem. Leta 1946 je bil na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Pauju povabljen v predsedstvo FIS.<ref name="zgodovina" /><ref name="smucisca-knjiga">{{navedi splet |url=https://www.smucisca.net/nova/welcomepage/view/217/Smucanje_bogatejse_za_knjigo_o_planiski_resnici/ |title=Smučanje bogatejše za knjigo o planiški resnici |website=Smucisca.net |date=27. december 2012 |accessdate=25. maj 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260525175952/https://www.smucisca.net/nova/welcomepage/view/217/Smucanje_bogatejse_za_knjigo_o_planiski_resnici/ |archive-date=2026-05-25 |url-status=dead}}</ref> Poznejši zapisi o zgodovini Planice navajajo, da je bil leta 1948 v politično zaznamovanem postopku obsojen na prisilno delo in nato izrinjen iz športnega delovanja.<ref name="zgodovina" /><ref name="smucisca-knjiga" /> V časopisnih povzetkih je kot razlog za odstranitev iz planiškega organizacijskega kroga navedena domnevno neracionalna poraba državnega denarja, drugi publicistični zapisi pa postopek razlagajo širše kot del povojnega obračuna s predvojnimi športnimi organizatorji.<ref name="joso-primoz" /><ref name="povojni">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/sport/tekme/planica-povojni-obracun-in-obnova |title=Planica: Povojni obračun in obnova |website=Slovenske novice |publisher=Delo mediji |date=17. marec 2014 |accessdate=25. maj 2026}}</ref> == Delo in zapuščina == V slovenski športni zgodovini je Joso Gorec pomemben predvsem kot organizator, povezovalec in pobudnik infrastrukturnega razvoja Planice. Njegovo delo je povezovalo športno organizacijo, gradnjo športne infrastrukture, turizem in mednarodno uveljavljanje smučarskih skokov oziroma poletov. Nordijski center Planica ga omenja kot človeka, ki je imel že v tridesetih letih 20. stoletja vizijo sodobnega skakalno-tekaškega centra v Planici.<ref name="nc-planica">{{navedi splet |url=https://www.nc-planica.si/o-planici/ |title=O Planici |website=Nordijski center Planica |accessdate=25. maj 2026}}</ref> Njegovo vlogo v razvoju Planice je podrobno obravnaval Aleš Guček v monografiji ''Planica: Joso Gorec in slovensko smučanje'', izdani leta 2012.<ref name="cobiss" /> O njem je ob stoletnici rojstva pisal tudi Svetozar Guček v članku ''Zimski bivak pod Debelim vrhom: ob 100-letnici rojstva Josa Gorca, pionirja Planice'', objavljenem leta 1995 v ''Planinskem vestniku''.<ref name="pv1995" /> == Bibliografija == * Gorec, Joso. ''Zgodovinski pregled smučanja med Slovenci: 1. Bloke, 2. Sodobno smučanje (1910–1945), 3. Planica (1934–1945)''. Ljubljana, 1945. Tipkopis.<ref>{{navedi splet |url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/smucarski |title=Slovenski smučarski slovar |website=ZRC SAZU, Terminologišče |accessdate=25. maj 2026}}</ref> * Guček, Aleš. ''Planica: Joso Gorec in slovensko smučanje''. Ljubljana: Schwarz print, Fundacija za šport RS, Zavod za šport RS Planica, 2012.<ref name="cobiss" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gorec, Joso}} [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Slovenski športni delavci]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] h415n3tx02cegvt0xfh7c26e06zqbuw Uporabnik:JoMK 2 603517 6772833 6770448 2026-10-31T15:31:23Z JoMK 240261 voščilo in misel 6772833 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> [[Slika:Primož Trubar (woodcut).jpg|400 px]] <big><big>'''VESEL DAN REFORMACIJE! '''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom. Kot so protestantski pisci na Slovenskem začeli širiti slovensko besedo, jo moramo, še posebej v časih, ko so majhni jeziki ogroženi in ko ima vse večjo moč lingua franca, mi danes uporabljati, spoštovati in nadgrajevati ter jo javno zagovarjati in jo širiti še naprej, tudi preko Wikipedije, prav gotovo ene pomembnejših spletišč, na katero se obrne toliko Slovencev. Da imamo Slovenci tako vidno mesto med jeziki sveta in da je slovenska različica Wikipedije takšna, kakršna je, je prav gotovo velik dosežek. Naj živi Slwiki, katere obstoj v veliki meri dolgujemo Primožu Trubarju in slovenskim protestantom. </div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026|| |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] dapkp8wxcf9yve1gjvopwgall4isyle 6772834 6772833 2026-10-31T15:32:00Z JoMK 240261 6772834 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> [[Slika:Primož Trubar (woodcut).jpg|400 px]] <br><big><big>'''VESEL DAN REFORMACIJE! '''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom. Kot so protestantski pisci na Slovenskem začeli širiti slovensko besedo, jo moramo, še posebej v časih, ko so majhni jeziki ogroženi in ko ima vse večjo moč lingua franca, mi danes uporabljati, spoštovati in nadgrajevati ter jo javno zagovarjati in jo širiti še naprej, tudi preko Wikipedije, prav gotovo ene pomembnejših spletišč, na katero se obrne toliko Slovencev. Da imamo Slovenci tako vidno mesto med jeziki sveta in da je slovenska različica Wikipedije takšna, kakršna je, je prav gotovo velik dosežek. Naj živi Slwiki, katere obstoj v veliki meri dolgujemo Primožu Trubarju in slovenskim protestantom. </div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026|| |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] jzqqvkhms901ca30ryricjx7xkrvtc5 6772835 6772834 2026-10-31T15:34:31Z JoMK 240261 6772835 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> [[Slika:Primož Trubar (woodcut).jpg|400 px]] <br><big><big>'''VESEL DAN REFORMACIJE! '''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom. Kot so protestantski pisci na Slovenskem začeli širiti slovensko besedo, jo moramo, še posebej v časih, ko so majhni jeziki ogroženi in ko ima vse večjo moč lingua franca, mi danes uporabljati, spoštovati in nadgrajevati ter jo javno zagovarjati in jo širiti še naprej, tudi preko Wikipedije, prav gotovo ene pomembnejših spletišč, na katero se obrne toliko Slovencev. Da ima slovenščina tako vidno mesto med jeziki sveta in da je slovenska različica Wikipedije takšna, kakršna je, je prav gotovo velik dosežek. Naj živi Slwiki, katere obstoj v veliki meri dolgujemo Primožu Trubarju in slovenskim protestantom. </div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026|| |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] obzsgrey8asvc88en4wae8jikz2zybh 6772979 6772835 2026-10-31T21:43:20Z JoMK 240261 /* Ustvarjeni članki */ +1 6772979 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> [[Slika:Primož Trubar (woodcut).jpg|400 px]] <br><big><big>'''VESEL DAN REFORMACIJE! '''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom. Kot so protestantski pisci na Slovenskem začeli širiti slovensko besedo, jo moramo, še posebej v časih, ko so majhni jeziki ogroženi in ko ima vse večjo moč lingua franca, mi danes uporabljati, spoštovati in nadgrajevati ter jo javno zagovarjati in jo širiti še naprej, tudi preko Wikipedije, prav gotovo ene pomembnejših spletišč, na katero se obrne toliko Slovencev. Da ima slovenščina tako vidno mesto med jeziki sveta in da je slovenska različica Wikipedije takšna, kakršna je, je prav gotovo velik dosežek. Naj živi Slwiki, katere obstoj v veliki meri dolgujemo Primožu Trubarju in slovenskim protestantom. </div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] b8dyb45sjvdphxxo444vx3gape1x0v5 6773040 6772979 2026-11-01T06:24:23Z JoMK 240261 voščilo 6773040 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|400 px]] <br><big><big>''' LEP IN MIREN DAN MRTVIH '''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom. </div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] 6zraysyjx8orukv6udfajby3fsjqd7t 6773044 6773040 2026-11-01T06:42:30Z JoMK 240261 predloga bo boljša... 6773044 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN MRTVIH!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] danho2qdf13oz8yaql6rng4ssjvd91v 6773051 6773044 2026-11-01T06:53:36Z JoMK 240261 6773051 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN MRTVIH!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] f19jiconj0498grpgr3up8xuaasjkxv 6773074 6773051 2026-11-01T09:51:50Z JoMK 240261 6773074 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|400 px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN MRTVIH!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] 7iwiuogono3o4pucsst5m9e1b5no3lo 6773076 6773074 2026-11-01T09:52:20Z JoMK 240261 6773076 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; top: 0; left: 0; width: 100vw; height: 100vh; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none; display: grid; grid-template-columns: repeat(3, 1fr); grid-template-rows: repeat(2, 1fr); gap: 20px; margin: 0; padding: 20px; box-sizing: border-box; overflow: hidden; background: linear-gradient(135deg, rgba(180, 215, 255, 0.4), rgba(140, 190, 245, 0.4));"> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Lukovnik.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Male Skale Drežnica.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> <div style="display: flex; align-items: center; justify-content: center; width: 100%; height: 100%;"> <div style="background: rgba(210, 230, 255, 0.5); padding: 12px; border-radius: 14px; border: 2px solid rgba(60, 120, 200, 0.4); box-shadow: 0 8px 25px rgba(0,0,0,0.08); display: inline-block; line-height: 0;">[[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|upright=1.2|frameless]]</div> </div> </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|400 px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN SPOMINA NA MRTVE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clearly : left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] bon8euo5pm91x0z3m1zehwh1uqox0qt Lokalne volitve v Sloveniji 2026 0 604142 6773124 6772733 2026-11-01T11:15:22Z Sportomanokin 14776 /* Ljubljana */ 6773124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje lokalne volitve | image = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] | mestne_občine = 12 | preostale_občine = 200 | vse_občine = 212 | županski_kandidati = | svetniški_kandidati = | datum_1k = 15. november 2026 | upravičencev_1k = 1.605.948 | udeležba_1k = | št_županov_1k = | datum_2k = 29. november 2026 | upravičencev_2k = | udeležba_2k = | št_županov_2k = | prejšnje = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | naslednje = }} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref> v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}</ref> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Seznam izvoljenih županov == === Mestne občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | align=right|17.063&nbsp; | [[Tien Kluger]] | '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|302.826&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | align=right|114.872&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|57.491&nbsp; | | |- | [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]] | align=right|54.795&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]] | align=right|49.802&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=right|38.678&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | align=right|33.873&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|31.781&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]] | align=right|26.210&nbsp; | | |- | [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|23.898&nbsp; | | |- | [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=right|18.317&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]] | align=right|38.326&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|29.830&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | align=right|26.363&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|24.412&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | align=right|23.850&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | align=right|22.276&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]] | align=right|21.769&nbsp; | | |- | [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]] | align=right|21.737&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Preostale občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[Andrej Steyer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[Valerija Slemenšek]] | '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[Danilo Kacijan]] | '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Franc Čebulj]] | '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | [[Antonija Žumbar]] | '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[Jure Dolinar]] | '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[Miran Šilak]] | '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[Anton Preksavec]] | '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[Milan Čadež]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[Denis Tamaško]] | '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[Robert Horvat]] | '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}} |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | [[Darko Horvat]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | [[Branko Slavinec]] | '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[Marko Horvat]] | '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[Matjaž Antončič]] | '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[Klavdij Strmčnik]] | '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] | [[Franc Glušič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]] |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[Angelca Mrak]] | '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[Barbara Ferenčak]] | '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[Danijel Vrbnjak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Peter Misja]] | '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | [[Sebastian Toplak]] | '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[Rok Roblek]] | '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[Matija Tasič]] | '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[Samo Rajšp]] | '''NŽL''' – Neodvisna županova lista |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Tomaž Rožen]] | '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[Stanko Ivanušič]] | '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[Rihard Perauča]] | '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | [[Blaž Milavec]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | [[Martin Breznik]] | '''LSA''' – Lista za Sveto Ano |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]] | [[David Klobasa]] | '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]] | [[Darja Vudler Berlak]] | '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!<br>'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[Iztok Fartek]] | '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[Jože Simončič]] | '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Matija Čakš]] | '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Blaž Izlakar]] | '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[Marko Semprimožnik]] | '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[Alen Červ]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]] |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[Borut Horvat]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | [[Damijan Jaklin]] | '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[Anton Lavrenčič]] | '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[Andraž Pogorevc]] | '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | [[Matjaž Kopše]] | '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | | |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | | |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | | |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | | |- | [[Občina Bled|Bled]] | | |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | | |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | | |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | | |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | | |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | | |- | [[Občina Brda|Brda]] | | |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | | |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | | |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | | |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | | |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | | |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | | |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | | |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | | |- | [[Občina Divača|Divača]] | | |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | | |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | | |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | | |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | | |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | | |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | | |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | | |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | | |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | | |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | | |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | | |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | | |- | [[Občina Grad|Grad]] | | |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | | |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | | |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | | |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | | |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | | |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | | |- | [[Občina Ig|Ig]] | | |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | | |- | [[Občina Izola|Izola]] | | |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | | |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | | |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | | |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | | |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | | |- | [[Občina Komen|Komen]] | | |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | | |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | | |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | | |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | | |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | | |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | | |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | | |- | [[Občina Laško|Laško]] | | |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | | |- | [[Občina Litija|Litija]] | | |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | | |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | | |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | | |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | | |- | [[Občina Loški potok|Loški potok]] | | |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | | |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | | |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | | |- | [[Občina Makole|Makole]] | | |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | | |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | | |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | | |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | | |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | | |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | | |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | | |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | | |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | | |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | | |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | | |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | | |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | | |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | | |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | | |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | | |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | | |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | | |- | [[Občina Piran|Piran]] | | |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | | |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | | |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | | |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | | |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | | |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | | |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | | |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | | |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | | |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | | |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | | |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | | |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | | |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | | |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | | |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | | |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | | |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | | |- | [[Občina Semič|Semič]] | | |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | | |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | | |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | | |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | | |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | | |- | [[Občina Starše|Starše]] | | |- | [[Občina Straža|Straža]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]] | | |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | | |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | | |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | | |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | | |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | | |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | | |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | | |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | | |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | | |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | | |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | | |- | [[Občina Štore|Štore]] | | |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | | |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | | |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | | |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | | |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | | |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | | |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | | |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | | |- | [[Občina Videm|Videm]] | | |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | | |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | | |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | | |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | | |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | | |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | | |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | | |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | | |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | | |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | | |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | | |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} {{color box|#F8DE7E|št glasovnic (udeležba %).}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=250|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Zoran Janković]] || župan Ljubljane || '''SV''' – Vasja Butina in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Luka Mesec]] || poslanec DZ || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Rop]] || nekdanji premier, minister || [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|32px]] – [[Ljubljana smo vsi]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Klemen Boštjančič]] || poslanec DZ || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|30px]] – [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Apolonija Simon]] || akademska slikarka || [[VESNA – zelena stranka|'''VESNA''' – zelena stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Koprivc]] || nek. poslanec, drž. sekretar || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gregor Novak]] || odvetnik || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|45px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Kajetan Bajt]] || podjetnik in igralec || [[Slika:Zeleni Slovenije.png|25px]] – [[Zeleni Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasmin Feratović]] || mestni svetnik || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Izidor Predan]] || kulturnik || '''KSU''' – [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščanski socialisti]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mojca Sojar]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Vrhovec]] || arhitekt in urbanist || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Primc]] || mestni svetnik, aktivist || [[Slika:Glas za otroke in družine.png|25px]] – [[Glas za otroke in družine]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matjaž Tomlje]] || nekdanji dirkač, podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|50px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleksandar Repić]] || spletni vplivnež || '''SV''' – Miloš Trivković in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Kandidature dolgoletnih županov == V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.<ref>{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].<ref>{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}</ref> se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.<ref>{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === ==== Gibanje Svoboda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} ==== Resni.ca ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Državljansko gibanje Resni.ca</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Statistika == {{col-begin}} {{col-break|width=60%}} === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left;" |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center| |- | Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Največ svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |- | Najnižja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Najmanj svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |} {{col-break|width=40%}} === Število županskih mandatov === {| class="wikitable" style="text-align:left" ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število mandatov |- | width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47| |- | 8. mandat županovanja || align=center| |- | 7. mandat županovanja || align=center| |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} {{col-break|width=10%}} {{col-end}} === Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev === {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista ! width=180 colspan=4|Izvoljeni |- ! width=60|Edini ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV) | align=center|32 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | align=center|4 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4 |- | align=center|3. | align=center| | Po različnih Listah | align=center|3 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | align=center|2 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|6. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|8. | align=center| | Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV<small>{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''<br>&nbsp;&nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)<br> }}</small> | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|45 ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"|45 |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] 2rqljvqrdxtzogdmownuadxre6tkt4b 6773125 6773124 2026-11-01T11:16:03Z Sportomanokin 14776 /* Županski kandidati v mestnih občinah */ 6773125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje lokalne volitve | image = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] | mestne_občine = 12 | preostale_občine = 200 | vse_občine = 212 | županski_kandidati = | svetniški_kandidati = | datum_1k = 15. november 2026 | upravičencev_1k = 1.605.948 | udeležba_1k = | št_županov_1k = | datum_2k = 29. november 2026 | upravičencev_2k = | udeležba_2k = | št_županov_2k = | prejšnje = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | naslednje = }} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref> v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}</ref> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Seznam izvoljenih županov == === Mestne občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | align=right|17.063&nbsp; | [[Tien Kluger]] | '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|302.826&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | align=right|114.872&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|57.491&nbsp; | | |- | [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]] | align=right|54.795&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]] | align=right|49.802&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=right|38.678&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | align=right|33.873&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|31.781&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]] | align=right|26.210&nbsp; | | |- | [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|23.898&nbsp; | | |- | [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=right|18.317&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]] | align=right|38.326&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|29.830&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | align=right|26.363&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|24.412&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | align=right|23.850&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | align=right|22.276&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]] | align=right|21.769&nbsp; | | |- | [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]] | align=right|21.737&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Preostale občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[Andrej Steyer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[Valerija Slemenšek]] | '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[Danilo Kacijan]] | '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Franc Čebulj]] | '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | [[Antonija Žumbar]] | '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[Jure Dolinar]] | '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[Miran Šilak]] | '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[Anton Preksavec]] | '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[Milan Čadež]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[Denis Tamaško]] | '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[Robert Horvat]] | '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}} |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | [[Darko Horvat]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | [[Branko Slavinec]] | '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[Marko Horvat]] | '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[Matjaž Antončič]] | '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[Klavdij Strmčnik]] | '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] | [[Franc Glušič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]] |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[Angelca Mrak]] | '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[Barbara Ferenčak]] | '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[Danijel Vrbnjak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Peter Misja]] | '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | [[Sebastian Toplak]] | '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[Rok Roblek]] | '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[Matija Tasič]] | '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[Samo Rajšp]] | '''NŽL''' – Neodvisna županova lista |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Tomaž Rožen]] | '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[Stanko Ivanušič]] | '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[Rihard Perauča]] | '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | [[Blaž Milavec]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | [[Martin Breznik]] | '''LSA''' – Lista za Sveto Ano |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]] | [[David Klobasa]] | '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]] | [[Darja Vudler Berlak]] | '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!<br>'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[Iztok Fartek]] | '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[Jože Simončič]] | '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Matija Čakš]] | '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Blaž Izlakar]] | '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[Marko Semprimožnik]] | '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[Alen Červ]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]] |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[Borut Horvat]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | [[Damijan Jaklin]] | '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[Anton Lavrenčič]] | '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[Andraž Pogorevc]] | '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | [[Matjaž Kopše]] | '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | | |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | | |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | | |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | | |- | [[Občina Bled|Bled]] | | |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | | |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | | |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | | |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | | |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | | |- | [[Občina Brda|Brda]] | | |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | | |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | | |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | | |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | | |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | | |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | | |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | | |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | | |- | [[Občina Divača|Divača]] | | |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | | |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | | |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | | |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | | |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | | |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | | |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | | |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | | |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | | |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | | |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | | |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | | |- | [[Občina Grad|Grad]] | | |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | | |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | | |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | | |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | | |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | | |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | | |- | [[Občina Ig|Ig]] | | |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | | |- | [[Občina Izola|Izola]] | | |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | | |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | | |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | | |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | | |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | | |- | [[Občina Komen|Komen]] | | |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | | |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | | |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | | |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | | |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | | |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | | |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | | |- | [[Občina Laško|Laško]] | | |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | | |- | [[Občina Litija|Litija]] | | |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | | |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | | |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | | |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | | |- | [[Občina Loški potok|Loški potok]] | | |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | | |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | | |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | | |- | [[Občina Makole|Makole]] | | |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | | |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | | |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | | |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | | |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | | |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | | |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | | |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | | |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | | |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | | |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | | |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | | |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | | |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | | |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | | |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | | |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | | |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | | |- | [[Občina Piran|Piran]] | | |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | | |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | | |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | | |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | | |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | | |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | | |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | | |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | | |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | | |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | | |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | | |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | | |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | | |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | | |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | | |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | | |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | | |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | | |- | [[Občina Semič|Semič]] | | |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | | |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | | |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | | |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | | |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | | |- | [[Občina Starše|Starše]] | | |- | [[Občina Straža|Straža]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]] | | |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | | |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | | |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | | |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | | |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | | |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | | |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | | |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | | |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | | |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | | |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | | |- | [[Občina Štore|Štore]] | | |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | | |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | | |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | | |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | | |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | | |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | | |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | | |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | | |- | [[Občina Videm|Videm]] | | |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | | |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | | |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | | |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | | |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | | |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | | |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | | |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | | |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | | |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | | |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | | |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati in izidi v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=250|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Zoran Janković]] || župan Ljubljane || '''SV''' – Vasja Butina in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Luka Mesec]] || poslanec DZ || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Rop]] || nekdanji premier, minister || [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|32px]] – [[Ljubljana smo vsi]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Klemen Boštjančič]] || poslanec DZ || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|30px]] – [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Apolonija Simon]] || akademska slikarka || [[VESNA – zelena stranka|'''VESNA''' – zelena stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Koprivc]] || nek. poslanec, drž. sekretar || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gregor Novak]] || odvetnik || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|45px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Kajetan Bajt]] || podjetnik in igralec || [[Slika:Zeleni Slovenije.png|25px]] – [[Zeleni Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasmin Feratović]] || mestni svetnik || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Izidor Predan]] || kulturnik || '''KSU''' – [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščanski socialisti]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mojca Sojar]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Vrhovec]] || arhitekt in urbanist || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Primc]] || mestni svetnik, aktivist || [[Slika:Glas za otroke in družine.png|25px]] – [[Glas za otroke in družine]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matjaž Tomlje]] || nekdanji dirkač, podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|50px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleksandar Repić]] || spletni vplivnež || '''SV''' – Miloš Trivković in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Kandidature dolgoletnih županov == V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.<ref>{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].<ref>{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}</ref> se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.<ref>{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === ==== Gibanje Svoboda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} ==== Resni.ca ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Državljansko gibanje Resni.ca</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Statistika == {{col-begin}} {{col-break|width=60%}} === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left;" |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center| |- | Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Največ svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |- | Najnižja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Najmanj svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |} {{col-break|width=40%}} === Število županskih mandatov === {| class="wikitable" style="text-align:left" ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število mandatov |- | width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47| |- | 8. mandat županovanja || align=center| |- | 7. mandat županovanja || align=center| |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} {{col-break|width=10%}} {{col-end}} === Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev === {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista ! width=180 colspan=4|Izvoljeni |- ! width=60|Edini ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV) | align=center|32 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | align=center|4 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4 |- | align=center|3. | align=center| | Po različnih Listah | align=center|3 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | align=center|2 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|6. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|8. | align=center| | Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV<small>{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''<br>&nbsp;&nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)<br> }}</small> | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|45 ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"|45 |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] q1r3sgffvof6ym2de3kdf0gv1z85ods 6773129 6773125 2026-11-01T11:18:03Z Sportomanokin 14776 /* Županski kandidati in izidi v mestnih občinah */ 6773129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje lokalne volitve | image = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] | mestne_občine = 12 | preostale_občine = 200 | vse_občine = 212 | županski_kandidati = | svetniški_kandidati = | datum_1k = 15. november 2026 | upravičencev_1k = 1.605.948 | udeležba_1k = | št_županov_1k = | datum_2k = 29. november 2026 | upravičencev_2k = | udeležba_2k = | št_županov_2k = | prejšnje = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | naslednje = }} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref> v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}</ref> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Seznam izvoljenih županov == === Mestne občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | align=right|17.063&nbsp; | [[Tien Kluger]] | '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|302.826&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | align=right|114.872&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|57.491&nbsp; | | |- | [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]] | align=right|54.795&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]] | align=right|49.802&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=right|38.678&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | align=right|33.873&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|31.781&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]] | align=right|26.210&nbsp; | | |- | [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|23.898&nbsp; | | |- | [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=right|18.317&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]] | align=right|38.326&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|29.830&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | align=right|26.363&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|24.412&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | align=right|23.850&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | align=right|22.276&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]] | align=right|21.769&nbsp; | | |- | [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]] | align=right|21.737&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Preostale občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[Andrej Steyer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[Valerija Slemenšek]] | '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[Danilo Kacijan]] | '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Franc Čebulj]] | '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | [[Antonija Žumbar]] | '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[Jure Dolinar]] | '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[Miran Šilak]] | '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[Anton Preksavec]] | '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[Milan Čadež]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[Denis Tamaško]] | '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[Robert Horvat]] | '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}} |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | [[Darko Horvat]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | [[Branko Slavinec]] | '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[Marko Horvat]] | '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[Matjaž Antončič]] | '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[Klavdij Strmčnik]] | '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] | [[Franc Glušič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]] |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[Angelca Mrak]] | '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[Barbara Ferenčak]] | '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[Danijel Vrbnjak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Peter Misja]] | '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | [[Sebastian Toplak]] | '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[Rok Roblek]] | '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[Matija Tasič]] | '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[Samo Rajšp]] | '''NŽL''' – Neodvisna županova lista |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Tomaž Rožen]] | '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[Stanko Ivanušič]] | '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[Rihard Perauča]] | '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | [[Blaž Milavec]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | [[Martin Breznik]] | '''LSA''' – Lista za Sveto Ano |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]] | [[David Klobasa]] | '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]] | [[Darja Vudler Berlak]] | '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!<br>'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[Iztok Fartek]] | '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[Jože Simončič]] | '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Matija Čakš]] | '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Blaž Izlakar]] | '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[Marko Semprimožnik]] | '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[Alen Červ]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]] |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[Borut Horvat]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | [[Damijan Jaklin]] | '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[Anton Lavrenčič]] | '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[Andraž Pogorevc]] | '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | [[Matjaž Kopše]] | '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | | |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | | |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | | |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | | |- | [[Občina Bled|Bled]] | | |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | | |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | | |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | | |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | | |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | | |- | [[Občina Brda|Brda]] | | |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | | |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | | |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | | |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | | |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | | |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | | |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | | |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | | |- | [[Občina Divača|Divača]] | | |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | | |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | | |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | | |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | | |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | | |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | | |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | | |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | | |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | | |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | | |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | | |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | | |- | [[Občina Grad|Grad]] | | |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | | |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | | |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | | |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | | |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | | |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | | |- | [[Občina Ig|Ig]] | | |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | | |- | [[Občina Izola|Izola]] | | |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | | |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | | |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | | |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | | |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | | |- | [[Občina Komen|Komen]] | | |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | | |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | | |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | | |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | | |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | | |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | | |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | | |- | [[Občina Laško|Laško]] | | |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | | |- | [[Občina Litija|Litija]] | | |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | | |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | | |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | | |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | | |- | [[Občina Loški potok|Loški potok]] | | |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | | |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | | |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | | |- | [[Občina Makole|Makole]] | | |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | | |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | | |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | | |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | | |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | | |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | | |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | | |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | | |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | | |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | | |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | | |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | | |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | | |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | | |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | | |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | | |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | | |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | | |- | [[Občina Piran|Piran]] | | |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | | |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | | |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | | |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | | |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | | |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | | |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | | |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | | |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | | |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | | |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | | |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | | |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | | |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | | |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | | |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | | |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | | |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | | |- | [[Občina Semič|Semič]] | | |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | | |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | | |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | | |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | | |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | | |- | [[Občina Starše|Starše]] | | |- | [[Občina Straža|Straža]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]] | | |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | | |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | | |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | | |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | | |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | | |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | | |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | | |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | | |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | | |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | | |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | | |- | [[Občina Štore|Štore]] | | |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | | |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | | |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | | |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | | |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | | |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | | |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | | |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | | |- | [[Občina Videm|Videm]] | | |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | | |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | | |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | | |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | | |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | | |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | | |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | | |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | | |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | | |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | | |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | | |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati in izidi volitev v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=250|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Zoran Janković]] || župan Ljubljane || '''SV''' – Vasja Butina in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Luka Mesec]] || poslanec DZ || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Rop]] || nekdanji premier, minister || [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|32px]] – [[Ljubljana smo vsi]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Klemen Boštjančič]] || poslanec DZ || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|30px]] – [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Apolonija Simon]] || akademska slikarka || [[VESNA – zelena stranka|'''VESNA''' – zelena stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Koprivc]] || nek. poslanec, drž. sekretar || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gregor Novak]] || odvetnik || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|45px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Kajetan Bajt]] || podjetnik in igralec || [[Slika:Zeleni Slovenije.png|25px]] – [[Zeleni Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasmin Feratović]] || mestni svetnik || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Izidor Predan]] || kulturnik || '''KSU''' – [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščanski socialisti]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mojca Sojar]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Vrhovec]] || arhitekt in urbanist || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Primc]] || mestni svetnik, aktivist || [[Slika:Glas za otroke in družine.png|25px]] – [[Glas za otroke in družine]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matjaž Tomlje]] || nekdanji dirkač, podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|50px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleksandar Repić]] || spletni vplivnež || '''SV''' – Miloš Trivković in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Kandidature dolgoletnih županov == V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.<ref>{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].<ref>{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}</ref> se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.<ref>{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === ==== Gibanje Svoboda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} ==== Resni.ca ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Državljansko gibanje Resni.ca</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Statistika == {{col-begin}} {{col-break|width=60%}} === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left;" |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center| |- | Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Največ svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |- | Najnižja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Najmanj svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |} {{col-break|width=40%}} === Število županskih mandatov === {| class="wikitable" style="text-align:left" ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število mandatov |- | width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47| |- | 8. mandat županovanja || align=center| |- | 7. mandat županovanja || align=center| |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} {{col-break|width=10%}} {{col-end}} === Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev === {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista ! width=180 colspan=4|Izvoljeni |- ! width=60|Edini ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV) | align=center|32 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | align=center|4 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4 |- | align=center|3. | align=center| | Po različnih Listah | align=center|3 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | align=center|2 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|6. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|8. | align=center| | Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV<small>{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''<br>&nbsp;&nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)<br> }}</small> | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|45 ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"|45 |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] bpqgxxe06xpyevuo767pjd22kjqu44e 6773134 6773129 2026-11-01T11:29:19Z Sportomanokin 14776 /* Maribor */ 6773134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje lokalne volitve | image = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] | mestne_občine = 12 | preostale_občine = 200 | vse_občine = 212 | županski_kandidati = | svetniški_kandidati = | datum_1k = 15. november 2026 | upravičencev_1k = 1.605.948 | udeležba_1k = | št_županov_1k = | datum_2k = 29. november 2026 | upravičencev_2k = | udeležba_2k = | št_županov_2k = | prejšnje = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | naslednje = }} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref> v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}</ref> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Seznam izvoljenih županov == === Mestne občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | align=right|17.063&nbsp; | [[Tien Kluger]] | '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|302.826&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | align=right|114.872&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|57.491&nbsp; | | |- | [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]] | align=right|54.795&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]] | align=right|49.802&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=right|38.678&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | align=right|33.873&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|31.781&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]] | align=right|26.210&nbsp; | | |- | [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|23.898&nbsp; | | |- | [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=right|18.317&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]] | align=right|38.326&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|29.830&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | align=right|26.363&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|24.412&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | align=right|23.850&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | align=right|22.276&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]] | align=right|21.769&nbsp; | | |- | [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]] | align=right|21.737&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Preostale občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[Andrej Steyer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[Valerija Slemenšek]] | '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[Danilo Kacijan]] | '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Franc Čebulj]] | '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | [[Antonija Žumbar]] | '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[Jure Dolinar]] | '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[Miran Šilak]] | '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[Anton Preksavec]] | '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[Milan Čadež]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[Denis Tamaško]] | '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[Robert Horvat]] | '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}} |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | [[Darko Horvat]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | [[Branko Slavinec]] | '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[Marko Horvat]] | '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[Matjaž Antončič]] | '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[Klavdij Strmčnik]] | '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] | [[Franc Glušič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]] |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[Angelca Mrak]] | '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[Barbara Ferenčak]] | '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[Danijel Vrbnjak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Peter Misja]] | '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | [[Sebastian Toplak]] | '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[Rok Roblek]] | '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[Matija Tasič]] | '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[Samo Rajšp]] | '''NŽL''' – Neodvisna županova lista |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Tomaž Rožen]] | '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[Stanko Ivanušič]] | '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[Rihard Perauča]] | '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | [[Blaž Milavec]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | [[Martin Breznik]] | '''LSA''' – Lista za Sveto Ano |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]] | [[David Klobasa]] | '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]] | [[Darja Vudler Berlak]] | '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!<br>'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[Iztok Fartek]] | '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[Jože Simončič]] | '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Matija Čakš]] | '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Blaž Izlakar]] | '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[Marko Semprimožnik]] | '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[Alen Červ]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]] |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[Borut Horvat]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | [[Damijan Jaklin]] | '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[Anton Lavrenčič]] | '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[Andraž Pogorevc]] | '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | [[Matjaž Kopše]] | '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | | |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | | |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | | |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | | |- | [[Občina Bled|Bled]] | | |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | | |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | | |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | | |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | | |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | | |- | [[Občina Brda|Brda]] | | |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | | |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | | |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | | |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | | |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | | |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | | |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | | |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | | |- | [[Občina Divača|Divača]] | | |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | | |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | | |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | | |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | | |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | | |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | | |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | | |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | | |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | | |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | | |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | | |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | | |- | [[Občina Grad|Grad]] | | |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | | |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | | |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | | |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | | |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | | |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | | |- | [[Občina Ig|Ig]] | | |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | | |- | [[Občina Izola|Izola]] | | |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | | |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | | |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | | |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | | |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | | |- | [[Občina Komen|Komen]] | | |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | | |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | | |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | | |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | | |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | | |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | | |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | | |- | [[Občina Laško|Laško]] | | |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | | |- | [[Občina Litija|Litija]] | | |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | | |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | | |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | | |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | | |- | [[Občina Loški potok|Loški potok]] | | |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | | |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | | |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | | |- | [[Občina Makole|Makole]] | | |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | | |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | | |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | | |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | | |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | | |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | | |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | | |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | | |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | | |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | | |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | | |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | | |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | | |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | | |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | | |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | | |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | | |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | | |- | [[Občina Piran|Piran]] | | |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | | |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | | |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | | |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | | |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | | |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | | |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | | |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | | |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | | |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | | |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | | |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | | |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | | |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | | |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | | |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | | |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | | |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | | |- | [[Občina Semič|Semič]] | | |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | | |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | | |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | | |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | | |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | | |- | [[Občina Starše|Starše]] | | |- | [[Občina Straža|Straža]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]] | | |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | | |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | | |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | | |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | | |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | | |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | | |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | | |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | | |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | | |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | | |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | | |- | [[Občina Štore|Štore]] | | |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | | |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | | |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | | |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | | |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | | |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | | |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | | |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | | |- | [[Občina Videm|Videm]] | | |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | | |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | | |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | | |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | | |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | | |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | | |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | | |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | | |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | | |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | | |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | | |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati in izidi volitev v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=250|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Zoran Janković]] || župan Ljubljane || '''SV''' – Vasja Butina in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Luka Mesec]] || poslanec DZ || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Rop]] || nekdanji premier, minister || [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|32px]] – [[Ljubljana smo vsi]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Klemen Boštjančič]] || poslanec DZ || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|30px]] – [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Apolonija Simon]] || akademska slikarka || [[VESNA – zelena stranka|'''VESNA''' – zelena stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Koprivc]] || nek. poslanec, drž. sekretar || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gregor Novak]] || odvetnik || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|45px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Kajetan Bajt]] || podjetnik in igralec || [[Slika:Zeleni Slovenije.png|25px]] – [[Zeleni Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasmin Feratović]] || mestni svetnik || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Izidor Predan]] || kulturnik || '''KSU''' – [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščanski socialisti]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mojca Sojar]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Vrhovec]] || arhitekt in urbanist || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Primc]] || mestni svetnik, aktivist || [[Slika:Glas za otroke in družine.png|25px]] – [[Glas za otroke in družine]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matjaž Tomlje]] || nekdanji dirkač, podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|50px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleksandar Repić]] || spletni vplivnež || '''SV''' – Miloš Trivković in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=250|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Andrej Bauman]] || mestni svetnik || '''SV''' – Marko Simeunović in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Matevž Frangež]] || nek. poslanec in dr. sekretar || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]]<br>'''LKP''' – Lista kolesarjev in pešcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Bor Greiner]] || radijski voditelj || '''SV''' – Rudi Klanjšek in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Igor Jurišič]] || mestni svetnik || ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) || align=right|% &nbsp; |- | Andrej Matvoz || direktor Agencije AVC || ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) || align=right|% &nbsp; |- | Matej Vodopivec || predsednik MČ Studenci || (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) || align=right|% &nbsp; |- | [[Katja Koren]] || nekdanja alpska smučarka,<br>državna sekretarka || ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Ernecl]] || filozof, pol. komentator || ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) || align=right|% &nbsp; |- | Vincenc Gajser || || [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] || align=right|% &nbsp; |- | Mitja Zgoznik || || [[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> || align=right|% &nbsp; |} === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Kandidature dolgoletnih županov == V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.<ref>{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].<ref>{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}</ref> se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.<ref>{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === ==== Gibanje Svoboda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} ==== Resni.ca ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Državljansko gibanje Resni.ca</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Statistika == {{col-begin}} {{col-break|width=60%}} === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left;" |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center| |- | Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Največ svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |- | Najnižja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Najmanj svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |} {{col-break|width=40%}} === Število županskih mandatov === {| class="wikitable" style="text-align:left" ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število mandatov |- | width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47| |- | 8. mandat županovanja || align=center| |- | 7. mandat županovanja || align=center| |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} {{col-break|width=10%}} {{col-end}} === Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev === {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista ! width=180 colspan=4|Izvoljeni |- ! width=60|Edini ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV) | align=center|32 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | align=center|4 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4 |- | align=center|3. | align=center| | Po različnih Listah | align=center|3 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | align=center|2 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|6. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|8. | align=center| | Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV<small>{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''<br>&nbsp;&nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)<br> }}</small> | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|45 ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"|45 |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] evhw9cg90whbb93nryo92nft9ae2gxt Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu 0 604228 6772919 6772709 2026-10-31T19:07:53Z JoMK 240261 +fotka 6772919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = | parish = [[Šmarjeta]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2536 | občina = Šmarješke Toplice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]] [[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu - prenova zvonika.jpg|thumb|Prenova cerkvenega zvonika]] '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]]. Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''. Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]]. === Orgle === [[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Viri == * {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}} * {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.orgle.si/g220/ Cerkvene orgle na orgle.si] {{commonscat|Our Lady of Mount Carmel Church (Grič pri Klevevžu)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] 4fx9rrqjxvt8dx9u40fo7ztz5tcni2b Irenej Gavrilović 0 606442 6772860 6750342 2026-10-31T16:40:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772860 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Irenej}} {{drugipomeni2|Gavrilovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[22. januar]] [[2010]] (izvoljen)<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{navedi splet|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref> | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] (umeščen v belograjski stolnici) | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[27. oktober]] [[1959]]<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}; * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irenej se je rodil kot prvorojenec po imenu Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Njegov oče je bil Zdravko Gavrilović, mati pa Milijana. Imel je mlajšega brata Vukomana, ki je umrl leta 2005; njegova vdova Desanka (*1932) je imela 2020 88 let. Njegova mlajša sestra Milijanka (*1934) je poročeno Kovačević in je 2020 bila stara 86 let, živi pa nedaleč od njegovega rojstnega kraja, v zaselku Kovačevići v vasi Vidova, medtem ko je njegova rojstna hiša sedaj zapuščena.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/937500/muk-rodnoj-kuci-patrijarha-irineja-lakse-njega-disalo-hodalo-svima-nama-bio-vetar-ledja-foto-video|title=MUK U RODNOJ KUĆI PATRIJARHA IRINEJA: Lakše se uz njega i disalo i hodalo, svima nama je bio vetar u leđa (FOTO/VIDEO)|publisher=novosti.rs|author=В.И.|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> V domači vasi je končal ljudsko šolo, v Čačku pa nižjo gimnazijo.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče ter se vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{navedi splet |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Oktobra 1959 ga je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil [[German Đorić|patriarh German]] in mu nadel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> 27. oktobra 1959 je na dan Svete Petke v [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkvi Rožici]] postal jeromonah, tj. kot menih je prejel še [[duhovniško posvečenje]].<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]] ter se je še istega leta vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{navedi splet |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{navedi splet |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> V Nišu se je vernikom vtisnil v spomin „kot človek, ki je svoje življenje posvetil veri, Srbski pravoslavni cerkvi in ljudstvu“, in je „neutrudno delal na duhovnem in izobraževalnem dvigu skupnosti“. Katoliška Cerkev v diaspori po Srbiji, in tudi v Nišu – kjer so takrat delovali slovenski [[salezijanci]] in več vrst redovnic v župniji obsegjoči področje cele Slovenije — je imela redni verouk vsaj med počitnicami in so tako katoliški otroci večinma bili deležni vsaj osnovne verske vzgoje in prejema prvega sv. obhajila in birme. Redni ali vsaj občasni verouk je bil pri pravoslavnih v tistih železnih časih prava izjema, razen priprave otrok z recitacijami in pesmicami za praznik sv. Sava. Med krščanskimi verami kljub približno enako težavnemu položaju ni bilo kake povezanosti. Kljub naporom in dobri volji salezijancev na tem področju do kakšnega sodelovanja med pravoslavnimi in katoliškimi dušnimi pastirji ni prihajalo, saj so bili katoličani zanje vedno tujci.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam IV. Rajni slovenski salezijanci, umrli v letih od 2002 do 2021. Jakob Žalar (1908-2008)|place=Ljubljana|year=2021|publisher=Salve|page=219}}</ref> Malo se je premaknilo na bolje, ko so beograjski nadškofje postali Slovenci, ki so se s pravoslavnimi duhovniki včasih srečevali in se pogovarjali; izredno sta se trudila na tem področju Turk, še bolj pa Hočevar. Pravoslavni v Makedoniji so bili v nasprotju s tistimi v Srbiji zelo naklonjeni katoličanom, v Srbiji pa so se prijateljski odnosi med katoličani in pravoslavnimi gradili po zaslugi slovenskih usmiljenk, šolskih sester ter tudi drugih redovnic, ki so z izredno predanostjo služile bolnikom po raznih bolnišnicah v Nišu, njegovi okolici ([[Knez Selo]], [[Sokobanja]]) in po drugih mestih.<ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk — pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja|title=Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja|publisher=Družina – vsak dan s teboj|author=Igor Vojinovič|place=Ljubljana|language=sl|date=22. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po spremenjenih družbenih razmerah je torej škof Irenej začel delovati med prvimi k razvoju verske vzgoje. Tako je 1995 s predavatelji in udeleženci prvega tečaja verske vzgoje v Nišu postavil temelje sodobne verske vzgoje v mestu. V spominu je ostala tudi njegova globoka povezanost s cerkvenim zborom NCPD "Branko", katerega častni predsednik je bil in mu nudil tudi pozneje nesebično podporo.<ref>{{cite web|url=https://www.juznasrbija.info/lat/vesti/secanje-na-patrijarha-irineja-cetiri-godine-od-upokojenja-velikog-duhovnika.html|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Južna Srbija Info|author=Z. Stojnić|place=Niš|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=11. avgust 2026|archive-date=2026-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260812214035/https://www.juznasrbija.info/lat/vesti/secanje-na-patrijarha-irineja-cetiri-godine-od-upokojenja-velikog-duhovnika.html|url-status=dead}}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> V podrobnostih so volitve za patriarha potekale takole: v prvem krogu je dobil metropolit Amfilohij 25 glasov; drugi krog: niški škof Irenej 23 glasov; tretji krog: banjaluški Jefrem in bački Irenej blizu cenzusa; v četrtem glasovanju pa je Irinej dobil 23, Jefrem pa 21 glasov. V ožji izbor so se torej uspeli pririniti: niški Irenej, črnogorsko-primorski Amfilohij in bački Irenej; odločilno kuverto pa je izžrebal arhimandrit Gavrilo iz samostana Lepavina na Hrvaškem.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Kljub drugačnim napovedim so se škofje usaglasili v zgolj šestih urah. Srbski mediji so v minulih dneh namreč napovedovali, da bi lahko volitve novega patriarha trajale več dni. Srbsko pravoslavno cerkev namreč pretresajo notranji spori med nasprotniki dialoga in med škofi, ki so naklonjeni večji odprtosti, predvsem do katoliške Cerkve — pa tudi potrebnemu pododobljenju.<ref>STA, mh</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladina.si/82833/22-01-2010-novi_srbski_patriarh_je_niski_vladika_irinej/|title=Novi srbski patriarh je niški vladika Irinej|publisher=MLADINA.si|author=Uredništvo|place=Ljubljana|language=sl|date=22. januar 2010|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{navedi splet|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{navedi splet |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhije 3. oktobra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church|archive-date=2026-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20260805195136/http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|url-status=dead}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{navedi novice |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] v [[Carigrad]]u – pozneje je pod [[Atatürk]]om postala muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{navedi splet |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{navedi splet |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Ekumenizem in medverski pogovor === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trdorokcev pa se ta njegova pripravljenost ni mogla razviti v polnosti in dovolj pokazati v javnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Njegov nastop je budil veliko upanja, da se bo pogovor med Katoliško in Pravoslavno Cerkvijo ne le nadaljeval, ampak tudi poglabljal. Slovenski duhovnik [[Tone Rojc|Rojc]] — starejši se ga še radi spominjajo kot [[Župnija Ljubljana – Sveti križ|župnika pri Svetem križu]] na ljubljanskih [[Žale|Žalah]] —, je imel pravzaprav skozi ves čas svojega večletnega beograjskega bivanja kot glavno nalogo prav zbliževanje med kristjani. On ga je »ob izvolitvi v Ekumenskem zborniku leta 2010 lepo predstavil in nakazal, da bo to vsekakor patriarh, ki se bo pogovarjal s Katoliško Cerkvijo«. To svojo vlogo je po njegovem prepričanju na preprost način dobro opravljal tako znotraj pravoslavne Cerkve kot v odnosu s katoliško.<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> Nekateri nasprotniki približevanja drugim verstvom in delu za zedinjenja kristjanov so mu celo očitali „jeres ekumenizma“; to bomo lažje razumeli, če upoštevamo nepopustljivo stališče te sicer ne prevladujoče, vendar glasne struje, ki ima še vedno katoličane za heretike. V nekaj točkah lahko dejstva njegovi odprtosti v prid naštejemo s stališča tako njegovih prijateljev kot sovražnikov; glede na to, s katerega stališča presojajo njegovo govorjenje, pisanje in delovanje, ga eni hvalijo, drugi obsojajo. Kljub temu pa se vsi strinjajo v priznanju, da je bil človek dialoga: #2020 je [[Ljubljanska nadškofija|ljubljanski nadškof]], metropolit in predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] [[Stanislav Zore|Zore]], v sožalnem pismu, ki ga je poslal [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|zagrebško-ljubljanskemu metropolitu]] in Irenejevemu neposrednemu nasledniku [[Porfirij Perić|Periću]], izpostavil, da je bil rajni patriarh podpornik dialoga med [[kristjani]] ter da si je vedno prizadeval za spoštljive odnose s [[katoličani]]. #Bil je prijatelj [[Slovenci|Slovencev]], ki je gradil odprt dialog sprejemanja in mostove med slovenskim in srbskim ljudstvom. #Leta 2013 so slovenski romarji pod vodstvom [[Nadškofija Maribor|mariborskega nadškofa]] [[Marjan Turnšek|Marjana Turnška]] obiskali Beograd ter jih je prijazno sprejel in pozdravil tudi patriarh Irenej.<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> #12. septembra 2010 je bil navzoč pri katoliški maši na Dunaju. #30. septembra 2010 je agenciji Tanjug povedal, da je ekumenist. #8. decembra 2010 je prižgal menoro v beograjski sinagogi za judovski praznik Hanuke. #5. oktobra 2014 je obiskal središče sirskih monofizitov v Stockholmu, ki ga je na uradni spletni strani SPC poimenovala "predhalkidonska sirska Cerkev", v spremstvu več srbskih pravoslavnih škofov, in ob tej priložnosti oblekel njihova oblačila, prejel žezlo in križ ter vstopil k oltarju. #na kretskem koncilu je leta 2016 podpisal vse dokumente, v katerih je med drugim uveljavljeno tudi ekumensko gibanje. #pri trenutni pripravi sprememb Ustave Srbske pravoslavne cerkve ni predlagal, da bi iz nje odstranili ekumenski 4. odstavek 70. člena, ki "skrbi za zbliževanje in združitev krščanskih cerkva". #blagoslovil je in pozdravil udeležence „Konference evropskih cerkva“, ki je bila v Novem Sadu od 31. maja do 6. junija 2019. To srečanje se je končalo z bogoslužjem, ki so ga sovražniki zbliževanja, sožitja in sodelovanja med kristjani poimenovali "ekumenska črna maša"; osumili so vrh tega prav ekumenizem, da je imel za posledico neurje, točo in povodenj(!), ki je temu srečanju sledila.<ref>{{cite web|url=https://nikodimbogosavljevic.com/sr-yu/tekstovi/5-jeres-ekumenizma-patrijarha-srbskog-irineja.html|title=Jeres ekumenizma Patrijarha Srbskog g. Irineja|publisher=nikodimbogosavljevic.com|author=Nikodim Bogosavljević|place=Beograd|language=sr|date=8. februar 2019|accessdate=9. april 2026|archive-date=2026-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20260511060315/http://nikodimbogosavljevic.com/sr-yu/tekstovi/5-jeres-ekumenizma-patrijarha-srbskog-irineja.html|url-status=dead}}</ref> #Ekumenski delavec [[kapucini|kapucin]] [[Vinko Škafar]] ohranja v lepem spominu njegovo odprtost ob priliki obiska slovenskih romarjev v Beogradu na "Patrijaršiji": »Tja nas je pripeljal eden izmed profesorjev pravoslavne fakultete, patriarh pa nas je zelo prijazno sprejel. Tudi se je pošalil, da če nimamo dovolj duhovnikov, da nam jih lahko posodijo. Imel je odprt odnos, bil je preprost. Vsekakor je spoštoval tudi Katoliško cerkev.« <ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> #Papež Frančišek ga je smatral za "zgled vere in dialoga".<ref>{{Cite web|date=2020-11-21|title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html|access-date=2020-11-27|website=www.vaticannews.va|language=en}}</ref> #Prav tako je menil Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani, da je "patriarh Irenej ves čas svojega delovanja ostajal ponižen in vesel zgled vere in pogovora."<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue |url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html |website=vaticannews.va |date=21 November 2020 |access-date=22 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Papežev obisk ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I. končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{navedi splet |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{navedi splet |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid v letih od 1991 do 1995 ne le na Hrvaškem, kjer je izgubilo življenje vsaj 35.000 Hrvatov, ampak tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica srbskega »etničnega čiščenja«.<ref>{{navedi splet|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{navedi splet |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa naj bi bila njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo hujskanja zoper katoličane in sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irenej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{navedi splet |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{navedi novice|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{navedi splet |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Korona === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev.<ref>{{cite web|url=https://www.paragraf.rs/koronavirus/strucni-komentari/vanredno-stanje-republike-srbije-o-merama-sprovodjenja.html|title= PROGLAŠENJE VANREDNOG STANJA NA TERITORIJI REPUBLIKE SRBIJE • Osvrt na odredbe zakona kojima se sprovode mere u oblasti javnog zdravlja koje se preduzimaju povodom proglašenja epidemije zarazne bolesti|publisher=Paragraf Lex|author=Snežana Zvonarić|place=Beograd|language=sr|date=15. marec 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref> Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti".<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1295198/Korona-virus-u-Srbiji-crkve-preduzimaju-mere-zbog-korona-virusa.html|title= Ne pomaže Bog baš uvek: Evo mera crkvi u vezi sa korona virusom. Pravoslavna i Katolička crkva uvode određene mere kako bi pomogle sprečavanju širenja korona virusa.|publisher=mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=13. marec 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref> V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] pa je patriarh 19. aprila ob polnoči kljub prepovedi služil velikonočno bogoslužje v prisotnosti kakih dvajset vernikov; ni se sicer okužil on, pač pa njegov vikar. Pri tem je bilo očitno prekršenih več predpisov izrednega stanja, med drugim prepoved zbiranja več kot treh ljudi na javnih mestih; nadalje prepoved bližjih stikov, čemur pa se pri obhajanju – zlasti pri pravoslavnem načinu z isto žličko – ni mogoče izogniti; nadalje je veljala prepoved izhoda iz svoje hiše ali stanovanja starejšim od 65 let, a patriarh jih je štel 90. Test pri patriarhu ni odkril okužbe, pri njegovem namestniku in upravitelju svetosavske cerkve [[Stefan Šarić|Stefanu Šariću]] pa jo je. Ko je opazil znake bolezni, se je prijavil zdravstvenim službam ter kot sorazmerno mlad prebolel korono brez hujših posledic. Rojen 1978 je postal 2018 patriarhov vikar in remezijanski škof.<ref>{{Cite web|url=https://www.srbijadanas.com/vesti/drustvo/u-korak-sa-modernim-svetom-vladika-stefan-siri-pravoslavlje-na-instagramu-foto-2020-02-07|title=U korak sa modernim svetom: Vladika Stefan širi pravoslavlje na Instagramu (FOTO)|website=www.srbijadanas.com|language=sh|access-date=2020-04-23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://serbiantimes.info/vikar-patrijarha-spc-zarazen-koronom-u-nedelju-sluzio-uskrsnju-liturgiju-u-hramu-svetog-save/|title= VIKAR PATRIJARHA SPC ZARAŽEN KORONOM: U nedelju služio uskršnju liturgiju u Hramu Svetog Save|publisher=serbiantimes.info|author=Sanja Ilić|place=|language=sr|date=april 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref><ref>''Stefan'' (rojen kot '''Dragan Šarić'''; [[Jajce]], 29. julij 1978) je vikarni škof Srbskega patriarhata z nazivom [[vikarni škof remezianski|škof remezianski]], ki služi od 2024 kot poglavar Srbske pravoslavne cerkve v Moskvi. Je nekdanji poglavar cerkve svetega Save na Vračarju.</ref> Poleg tega so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina — kot je pri njih navada — z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše — [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Moramo upoštevati, da je tozadevno cepivo bilo iznajdeno šele konec leta 2020 in je zato okužba kaj hitro postala usodna, zlasti pri starejših osebah.<ref>{{cite web|url=https://theconversation.com/the-top-scientific-breakthrough-for-2020-was-understanding-sars-cov-2-and-how-it-causes-covid-19-and-then-developing-multiple-vaccines-149448|title= The top scientific breakthrough for 2020 was understanding SARS CoV 2 and how it causes COVID 19 – and then developing multiple vaccines|publisher=The Conversation|author=David T. Pride|place=|language=en|date=17. december 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref>. Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Po pripovedovanju navzočih je zanesljivo noslil krinko le predsednik Vučić in podgoriški katoliški župnik [[Janez Mirtek|Mirtek]], ki sam sicer ni zbolel, je pa prenesel okužbo v samostan sobratom (od katerih je eden skoraj umrl) in nunam; med tisočglavo množico je komajda še kdo nosil zaščitno masko. Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti Amfilohijevi krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika, matere pa so k njemu pritiskale tudi svoje male otročičke, tako da števila okuženih ni bilo mogoče ugotoviti.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /><ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbe s koronavirusom že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „Amfilohij ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Bolehanje in smrt === 4. novembra 2020 se je Irenej slabo počutil ter se dal testirati in bil najden pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil in vodil pogreb [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorskega metropolita]] [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] 1. novembra v Podgorčici, ki je bil prav tako pozitiven (čeprav je to pred javnostjo vse do konca trdovratno tajil) in je umrl zaradi korone.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Kot omenjeno, ogromna množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila med obredom odprta.<ref name="openfuneral"/><ref name="bbc2011"/> 14. novembra je bilo objavljeno, da je bilo njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> 19. novembra je bil priključen na prezračevalnik pljuč.<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irinej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje v tej isti bolnišnici slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavniki so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti vlada Srbije in vlada Republike Srbske.<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref>Papež Frančišek je v sožalni brzojavki izjavil, da je bil Irenej "zgled vere in dialoga".<ref>{{Cite web|date=2020-11-21|title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html|access-date=2020-11-27|website=www.vaticannews.va|language=en}}</ref> [[Medparlamentarna pravoslavna skupščina]] (Interparliamentary Assembly on Orthodoxy) je izjavila, da je "pokojni [Irinej] med svojim patriarhalnim delovanjem odražal globoka krščanska čustva srbskega ljudstva, pa tudi svoje upanje na boljšo prihodnost. Do danes si je neumorno prizadeval za enotnost ene in nedeljive Kristusove Cerkve in za izhod iz težav, ki pestijo sodobni svet."<ref>{{cite web |title=ATHENS, NOVEMBER 21, 2020. CONDOLENCES OF THE INTERPARLIAMENTARY ASSEMBLY ON ORTHODOXY (I.A.O.) OVER THE DEMISE OF PATRIARCH IRINEJ OF SERBIA |url=https://eiao.org/archives/18218 |website=eiao.org |access-date=21 November 2020 |archive-date=30 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201130173743/https://eiao.org/archives/18218 |url-status=dead }}</ref> [[Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani|Papeški svet za spodbujanje krščanske edinosti]] je izjavil, da je "patriarh Irenej ves čas svojega delovanja ostajal ponižen in vesel zgled vere in pogovora, ter da je svoje življenje je popolnoma posvetil Bogu."<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue |url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html |website=vaticannews.va |date=21 November 2020 |access-date=22 November 2020}}</ref>Sožalna sporočila so poslale tudi številna druga društva in združbe.<ref>{{cite web |title=Statement by Rabbi Arthur Schneier on the Repose of Patriarch Irinej |url=http://www.spc.rs/eng/statement_rabbi_arthur_schneier_repose_patriarch_irinej |website=spc.rs |access-date=2020-11-24 |archive-date=27 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127081921/http://www.spc.rs/eng/statement_rabbi_arthur_schneier_repose_patriarch_irinej |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |title=Немачка бискупска конференција жали због упокојења српског патријарха Иринеја |url=http://www.spc.rs/sr/nemachka_biskupska_konferencija_zhali_zbog_upokojenja_srpskog_patrijarha_irineja |website=spc.rs |access-date=2020-11-24 |archive-date=27 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127051604/http://www.spc.rs/sr/nemachka_biskupska_konferencija_zhali_zbog_upokojenja_srpskog_patrijarha_irineja |url-status=dead }}</ref> === Maša zadušnica in pogreb === [[File:Гроб_патријарха_сербског_Иринеја_у_храму_Светог_Саве_у_Биограду.jpg|thumb|200px|right|<center>Grob v kripti [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju]]</center> 21. novembra so Irinejevo truplo prenesli v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnico svetega nadangela Mihaela]], kjer je na ravno na dan njene „slave“ potekala sv. liturgija in druga največja slava v Srbiji – medtem ko je prva „zimski sveti [[Nikolaj iz Mire|Nikola]]“ 19. decembra. Po maši so ga prenesli v cerkev svetega Sava.<ref>{{cite web |title=No anti-epidemic measures at liturgy for late Orthodox Church head Irinej |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674759/No-anti-epidemic-measures-at-liturgy-for-late-Orthodox-Church-head-Irinej.html |website=rs.n1info.com |access-date=21 November 2020 |archive-date=21 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121130812/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674759/No-anti-epidemic-measures-at-liturgy-for-late-Orthodox-Church-head-Irinej.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |title=Press communication |url=http://www.spc.rs/eng/press_communication |website=spc.rs |access-date=21 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120170209/http://www.spc.rs/eng/press_communication |url-status=dead }}</ref> Kljub strogim protikoronskim predpisom je šlo na tisoče žalujočih mimo krste, ki pa je bila – za razliko od odprte Amfilohijeve – zaradi nevarnosti od okužbe s korono – pokrita s steklenim pokrovom.<ref>{{cite web |last1=Vasovic |first1=Aleksandar |title=Thousands turn out to mourn Serbia's Patriarch, despite COVID-19 surge |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-mourners/thousands-turn-out-to-mourn-serbias-patriarch-despite-covid-19-surge-idUSL8N2I708Z |website=[[Reuters]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20201122185436/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-mourners/thousands-turn-out-to-mourn-serbias-patriarch-despite-covid-19-surge-idUSL8N2I708Z |archive-date=22 November 2020 |language=en |date=21 November 2020 |url-status=live}}</ref> Njegov pogreb je bil 22. novembra v cerkvi svetega Sava.<ref name="blogb92">{{cite web|title=Patrijarh Irinej sahranjen u kripti Hrama Svetog Save|url=http://rs.n1info.com/Vesti/a674919/Sahrana-patrijarha-Irineja.html|access-date=22 November 2020|website=rs.n1info.com|date=22 November 2020|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125194016/http://rs.n1info.com/Vesti/a674919/Sahrana-patrijarha-Irineja.html|url-status=dead}}</ref> Po sveti maši sta med drugimi govorila [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Irenej]] in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]],<ref>{{cite web |title=The Holy Liturgy and the Funeral Rite for the late Patriarch Irinej |url=http://spc.rs/eng/holy_liturgy_and_funeral_rite_late_patriarch_irinej |website=spc.rs |access-date=27 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128172114/http://spc.rs/eng/holy_liturgy_and_funeral_rite_late_patriarch_irinej |url-status=dead }}</ref> ki je dejal, da je bila ljubezen temelj vere pokojnega patriarha in da je želel ustvarjati tako kot on sam, Srbijo miru, ki razume in združuje vse ljudi.<ref>{{cite web |title=Address by the President of the Republic of Serbia at the funeral of Patriarch Irinej |url=https://www.predsednik.rs/en/press-center/news/address-by-the-president-of-the-republic-of-serbia-at-the-funeral-of-patriarch-irinej |website=predsednik.rs |access-date=27 November 2020}}</ref>Irenej je prvi srbski patriarh, ki je pokopan v kripti te cerkve.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej buried at crypt of Saint Sava's Temple |url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/163840/serbian-patriarch-irinej-buried-at-crypt-of-saint-savas-temple.php |website=srbija.gov.rs |access-date=27 November 2020}}</ref> Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi številni srbski vladni ministri in različni balkanski ter cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]].<ref>{{Cite web|date=22. november 2020|title=Молитвени испраћај патријарха и оца нашег Иринеја (ВИДЕО)|url=https://mitropolija.com/2020/11/22/sahrana-patrijarha-irineja-uzivo/ |access-date=22. november 2020|website=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|language=sr-RS}}</ref><ref>{{cite web |title=Ko je sve od poznatih prisutan na sahrani Irineja |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/ko-je-sve-od-poznatih-prisutan-na-sahrani-irineja/ |website=nova.rs |date=22. november 2020 |access-date=22. november 2020}}</ref> Pogreb je vodil član Svetega sinoda [[Škofija Kruševac|kruševški škof]] [[David Perović|David]], ki je bil po pogrebu pozitiven na testu za covidom-19.<ref>{{cite web |title=Bishop who led Patriarch's funeral service tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a675269/Bishop-who-led-Patriarch-s-funeral-service-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |access-date=23 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123110209/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a675269/Bishop-who-led-Patriarch-s-funeral-service-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref> === Vsebinsko bogato slovo === ==== Predsednikova pohvala ==== Ob odprtem grobu se je poslovil od patriarha tudi srbski predsednik Aleksander Vučić. V svojem nagovoru je odkrival velike vrednote, ki so krasile pokojnika, kakor tudi njegovo pripravljenost za pogovor tudi z drugače mislečimi, kar je takole ubesedil: {| |- ! Говор председника Вучића (део)<ref>{{cite web|url=https://www.predsednik.rs/pres-centar/vesti/govor-predsednika-republike-srbije-na-sahrani-patrijarha-irineja|title=Говор председника Републике Србије на сахрани патријарха Иринеја|publisher=Председник Републике Србије|author=Aleksandar Vučić|place=Beograd|language=sr|date=22. november 2020|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> ! Govor predsednika Vučića (del) |- | <blockquote> Тај живот је имао јасне циљеве: Бога, љубав и Србију. И не мање од тога, целокупан српски народ, ма где да живи. <br> И његов Бог је био Бог разума, онај који прашта, који разуме, који воли. Бог свих нас, онај који не дели, него спаја, онај који нас учи и који нас чува. <br> И љубав је била основа сваке његове вере, већа, као код сваког правог хришћанина, од свега осталог, јер је добро знао да су и вера и нада немогуће без љубави, без срца које се предаје и Богу и људима. <br> А његова Србија је била управо она, коју је и сам стварао. Србија мира, Србија која разуме, Србија која окупља, која побеђује радом и мудрошћу, Србија која не уме и нема потребу да мрзи. </blockquote> | <blockquote> To življenje je imelo jasne cilje: Boga, ljubezen in Srbijo. In nič manj kot to, celotno srbsko ljudstvo, kjer koli že živi. <br> In njegov Bog je bil Bog razumnosti; tisti, ki odpušča, ki razume, ki ljubi. Bog vseh nas; tisti, ki ne deli, ampak združuje; tisti, ki nas uči in ki nas varuje.<br> In ljubezen je bila temelj vse njegove vere: večja, kot pri vsakem pravem kristjanu, od vsega drugega; saj je dobro vedel, da sta tako vera kot upanje nemogoča brez ljubezni, brez srca, ki se predaja tako Bogu kot ljudem. <br> In njegova Srbija je bila prav tista, ki jo je sam ustvarjal. Srbijo miru, Srbijo, ki razume, Srbijo, ki združuje, ki zmaguje z delom in modrostjo, Srbijo, ki ne zna in nima potrebe sovražiti. <br> </blockquote> |} ==== Nadškof Hočevar je bil povezan v molitvi z njim in celotno SPC ==== Z nadškofom Hočevarjem sta bila ves čas njunega dvajsetletnega poznanstva ne le kolega na Gospodovi njivi, ampak tudi prijatelja in sodelavca. Sožalno izjavo je v okrnjeni obliki prenesla tudi IKA, vendar je mogoče dojeti smisel le v izvirni in neskrajšani obliki. Posebej Hočevar omenja, kako je s tesnobo spremljal patriarhov boj s korono, sedaj pa je v molitvi združen z vso SPC, posebej pa še s pokojnikom in omenja ginljive podrobnosti njunega sodelovanja:<ref>{{cite web|url= https://laudato.hr/vijesti/biskupije/nadbiskup-hocevar-uputio-izraze-sucuti-u-povodu-smrti-patrijarha-irineja|title=Nadbiskup Hočevar uputio izraze sućuti povodom smrti patrijarha Irineja. U pismu biskupima nadbiskup Hočevar ističe da je s velikom strepnjom pratio bolesničke dane patrijarha Irineja moleći se za njegovo zdravlje.|publisher=IKA.laudato.hr|author=M. D.|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> :„Ko sem svetega jubilejnega leta 2000 prišel v Beograd, sem ga sprva srečeval v slavnem Konstantinovem mestu kot škofa v Nišu. Dejstvo, da je prav mesto Niš zaznamovano z bogato zgodovino, je v vseh nas obudilo veliko hrepenenje, da bi obhajanje leta 2013 — ob 1700. obletnici Milanskega edikta — zaznamovali z velikim znamenjem srečanja Vzhoda in Zahoda. Prav zaradi tega sva večkrat skupaj romala v Benetke in v Milano. Ob vseh teh skupnih premišljevanjih in romanjih sva svoja srca in svoje misli odpirala številnim zgodovinskim vprašanjem in skrivnostim. Prav v tistih letih ga je Božja Previdnost povzdignila na sedež patriarha Srbske pravoslavne Cerkve. V takšnem duhu smo na evangeljski način obhajali tudi njegove letošnje osebne praznike.<br> :Skupaj sva že razmišljala o tem, da bi bilo dobro svoj pogled osredotočiti na leto 2025, ko bo celotno krščanstvo obhajalo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora, to je [[Prvi nicejski koncil|Koncila v Niceji]] (325). Sedaj, v večnosti, patriarh Irinej celotno zgodovino odrešenja človeškega rodu vidi z novimi očmi in z novim pogledom.“<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja|title=Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja|publisher=Družina – vsak dan s teboj|author=Igor Vojinovič|place=Ljubljana|language=sl|date=22. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:The White Angel, Mileseva 25.jpg|200x200px|right]] [[Red Beli angel|Red Belega angela]], 2011<ref>V samostanu [[Mileševa]] so 7. oktobra 2011 med posvetitvijo največjega zvona v Srbiji podelili red [[Škofija Mileševa|Mileševske škofije]] patriarhu Ireneju in drugim osebnostim ter ustanovam. </ref><ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a220978/Pahomiju-orden-Beli-andjeo.html|title= Pahomiju orden "Beli anđeo"|publisher=mondo.rs|author=|place=|language=sr|date=7. oktober 2011|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> # [[File:Order of the Eagle of Georgia - ribbon bar.png|70px]] [[Red Gruzijskega orla]], 2011<ref>{{Cite web|url=http://www.czipm.org/decorated-e.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch|website=www.czipm.org|access-date=24 December 2013|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031042600/https://www.czipm.org/decorated-e.html|url-status=usurped}}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch |url=http://www.royalhouseofgeorgia.ge/p/eng/434/news/349/Serbian-Patriarch |website=royalhouseofgeorgia.ge |access-date=23 February 2021 |archive-date=4 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404162752/http://www.royalhouseofgeorgia.ge/p/eng/434/news/349/Serbian-Patriarch |url-status=dead }}</ref> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska ribbon.svg|70px]] [[Red Republike Srbske]], 2011<ref>{{Cite web|last=Srpska|first=RTRS, Radio Тelevizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of|title=ИРИНЕЈ ОСВЕШТАО НОВОИЗГРАЂЕНУ ЦРКВУ У МОДРИЧИ|url=http://lat.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=47576|access-date=8. januar 2021|website=РЕПУБЛИКА СРПСКА - РТРС|archive-date=4. marec 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304190943/https://lat.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=47576|url-status=dead}}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] Veliki Križ [[Red Karađorđeve zvezde|Reda Karađorđeve zvezde]], 2013<ref name="spc2011"/> # Red Svetega Nikolaja, [[Škofija Šabac]]<ref name="b92.net">{{Cite web|title=Od Vidova do poglavara: Ko je bio patrijarh Irinej?|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=11&dd=20&nav_category=12&nav_id=1766841|access-date=2020-11-21|website=B92.net| date=20 November 2020 |language=sr-Latn-RS}}</ref> # Častni doktorat [[Pravoslavno teološko semenišče svetega Vladimirja|Bogoslovja sv. Vladimirja]] v [[New York|New Yorku]], 2019<ref>{{Cite web|title=Почасни докторат Патријарху српском Иринеју {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/pochasni_doktorat_patrijarhu_srpskom_irineju|access-date=2020-11-21|website=spc.rs|archive-date=17 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517080440/http://spc.rs/sr/pochasni_doktorat_patrijarhu_srpskom_irineju|url-status=dead}}</ref> # Častni občan [[Zemun]]a<ref name="b92.net"/><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> # Listina Združenja pisateljev Srbije, 2012. # Nagrada Mednarodnega sklada za enotnost pravoslavnih ljudstev v Moskvi, 2018.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> == Ocena == === Politika === V nagovorih, zlasti v božičnih ter velikonočnih poslanicah, je na splošno bil patriarh res miroljuben in spravljiv<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-postu-se-lisiti-ne-samo-mrsne-hrane-nego-i-rdjavih-misli-i-dela/rc0jwps|title= Patrijarh Irinej: U postu se lišiti ne samo mrsne hrane, nego i rđavih misli i dela|publisher=blic.rs|author=Srna|place=Beograd|language=sr|date=30. november 2016|accessdate=15. avgust 2026}}</ref>; kadar pa je šlo za konkretna čisto zemeljska vprašanja, pa je na to krščansko usmeritev kot pozabil. Za druge narode bivše Jugoslavije — zlasti pa za vse, ki verjamejo v [[krščanstvo|krščansko]] spravo, odpuščanje in miroljubno sožitje — pa so sporna zlasti nekatera njegova velesrbsko-nacionalistična stališča: glede Republike Srbske in Kosova, spodbujanje [[Vojislav Šešelj|Šešljeve]] zamisli o Velii Srbiji, najbolj pa bode v oči njegovo zanikanje Srebreniškega pokola. Temu lahko dodamo še nasprotovanje papeževemu obisku in Stepinčevi kanonizaciji.<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ==== Kosovo ==== 4. oktobra 2010 je patriarh Irenej dejal, da je mednarodno priznanje Kosova "greh".<ref>{{cite news |url=http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/newsbriefs/2010/10/04/nb-04 |access-date=11 October 2010 |title=Serbian Patriarch Irinej calls Kosovo recognition a "sin" |publisher=Southeast European Times |date=4 October 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260814054836/http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/newsbriefs/2010/10/04/nb-04 |archive-date=2026-08-14 |url-status=dead }}</ref> Ko je govoril o pravoslavnih samostanih na Kosovu, je 2015 dejal, da "če bo uporabljena sila", da bi Srbiji odvzeli njeno kulturno in zgodovinsko dediščino, "bomo storili vse, kar je v naši moči, da jih branimo: z mirnimi sredstvi ali s silo".<ref name="DW">{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection |url=https://www.dw.com/en/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-after-coronavirus-infection/a-55672210 |website=dw.com |access-date=27 November 2020}}</ref> Leta 2018 je Irenej glede kosovske politike večkrat javno podprl predsednika Vučića in izjavil, da se "bori kot lev" za ohranitev Kosova kot dela Srbije.<ref name=BEU/> Istega leta je predlagal, da bi se „Srbska pravoslavna cerkev“ lahko preimenovala v „Srbsko pravoslavno cerkev – Pećki patriarhat“, da bi poudarila svoje povezave s Kosovim; to so razlagali kot nasprotovanje ureditvi odnosov s Kosovim v tozadevnih pogovorih pod okriljem EU.<ref>{{cite news |title=Serbia's Orthodox Church to change name to stress Kosovo link |url=https://www.reuters.com/article/us-serbia-church-kosovo-idUSKCN1GK1XX |website=reuters.com |date=8 March 2018 |access-date=22 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== 10. novembra 2010 je Irinej v intervjuju izjavil, da »reka Drina med Srbijo in Bosno in Hercegovino ni meja, temveč most, ki nas povezuje. Čeprav smo na nek način eno že danes, bomo, če bo Bog dal, kmalu resnično eno.« Irenej je pojasnil, da je zaenkrat »dovolj, da smo eno kot narod, kot pravoslavna cerkev in da smo na isti poti svetega Save in Kristusa.« Pohvalil je banjaluške Srbe in izjavil, da se »borijo za ohranitev srbskega imena. Čeprav to sploh ni lahka naloga, jim uspeva.«<ref>{{cite news|title="God willing, Serbs in Serbia, Bosnia will be one"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=11&dd=15&nav_id=70920|newspaper=B92|date=15 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101220061539/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=11&dd=15&nav_id=70920|archive-date=20 December 2010}}</ref> Januarja 2012 je Republiko Srbsko, eno od dveh entitetov, ki sestavljata Bosno in Hercegovino, označil za »najmlajšo srbsko državo«. Urad visokega predstavnika se je odzval in izjavil, da Republika Srbska ni država, temveč entiteta znotraj Bosne in Hercegovine. Urad visokega predstavnika je opozoril, da ustava Bosne in Hercegovine "ne pušča prostora za kakršno koli suverenost entiteta" in da "uprava entiteta ni znak kakršne koli državnosti".<ref>{{cite news|title=OHR reacts to patriarch's statement|url=http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2012&mm=01&dd=11&nav_id=78230|newspaper=B92|date=11 January 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120720175936/http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2012&mm=01&dd=11&nav_id=78230|archive-date=20 July 2012}}</ref> Irenej je večkrat zanikal [[Srebreniški genocid]], češ da je med pokopanimi v Potočarjih več kot polovica vojakov: »Potočari, ki jih poskušajo predstaviti kot pokopališče za žrtve zločinov v Srebrenici, so v bistvu vojaško pokopališče.«<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> Novembra 2017 je dosmrtno ječo, ki jo je haaško sodišče izreklo nekdanjemu generalu Vojske Republike Srbske [[Ratko Mladić|Ratku Mladiću]], med drugim zaradi vojnih zločinov, zlasti genocida v Srebrenici, označil za "hudičevo delo". Obsodbo je označil za del globalne zarote proti Srbom. "V Haagu je bil obsojen še en Srb. Vedeli smo, da bo Ratko Mladić obsojen in da se bo vse tako odvijalo. Žal ne moremo storiti ničesar," je dejal patriarh. "Vse to se dogaja, ker številni svetovni oblastniki opravljajo hudičevo delo in mi trpimo posledice."<ref>{{cite web |title=PATRIARCH IRINEJ: FIGHT HORRIBLE INJUSTICE WITH UNITY AND WORK |url=http://www.srna.rs/novosti1/547353/patriarch-irinej-fight-horrible-injustice-with-unity-and-work.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224174031/http://www.srna.rs/novosti1/547353/patriarch-irinej-fight-horrible-injustice-with-unity-and-work.htm |url-status=dead |archive-date=24 February 2021 |website=srna.rs |access-date=22 November 2020 }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch: Mladic verdict is work of devil |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2017&mm=11&dd=24&nav_id=102879 |website=b92.net | date=24 November 2017 |access-date=22 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Il patriarca dei serbi Irinej difende il boia di Srebrenica |url=https://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2017/11/26/news/il-patriarca-dei-serbi-irinej-difende-il-boia-di-srebrenica-1.16166541 |website=ilpiccolo.gelocal.it |date=26 November 2017 |access-date=22 November 2020}}</ref> Irenej se je pogosto udeleževal civilnih in verskih javnih dogodkov na področju entiteta pod srbsko upravo, nikoli pa ne pod upravo Federacije. 9. januarja 2019 se je tako skupaj s srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] udeležil parade ob dnevu državnosti Republike Srbske v Banjaluki, čeprav je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine leta 2015 praznovanje dneva državnosti entiteta razglasilo za neustavno.<ref>{{cite web |title=Bosnian Serbs celebrate Statehood Day defying court ban |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/bosnian-serbs-celebrate-statehood-day-defying-court-ban/1360338 |website=aa.com.tr |access-date=22 November 2020}}</ref> ==== Odnos do muslimanov ==== Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{navedi splet|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{navedi splet|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti pošteni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je takoj odzvala in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je "žaljiva za islam in da vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{navedi novice|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je patriarh izrazil obžalovanje, da so njegovo izjavo tako razumeli kakor tudi zaradi njenih posledic; muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{navedi splet |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{navedi splet |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{navedi splet |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Prikrivanje pedofilije === Kot patriarh se je kmalu soočil z neljubimi obtožbami za zlorabe mladoletnikov, ki se je začela že za vladanja njegovega predhodnika [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]], ki pa se z zadevo sploh ni hotel ukvarjati. Podobno so tudi njemu očitali, da ne ukrepa v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] tudi v začetku njegove službe. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]].<ref name=OBCT/> [[Škofija Vranje|Vranjskega škofa]] [[Pahomij Gačić|Pahomija]] pa je državno sodišče v Nišu osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Po obtožnici se je to dogajalo med letoma 1999 in 2002; sodišče je pa obtožbe razglasilo ali za zastarane ali pa nedokazljive. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC pa se ni oglašalo v nobenem od teh primerov in ga obsojajo zaradi neukrepanja. Kaznovani niso bili krivci, ampak žvižgači, ki so se postavili v bran žrtev. Dobronamerneži, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali so o zadevi javno spregovorili, pa so doživljali različne neugodnosti: nekateri duhovniki so bili "razčinjeni" in so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med drugimi monahinjami tudi [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki prvima zaupali svoje stiske in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Na te dečke in njihove družine je neukrepanje cerkvenih oblasti in oprostilna sodba civilnega sodišča delovalo porazno, saj jih je zaznamovalo kot lažnivce in postavilo v posmeh okolici. En deček je zaradi dogajanja popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi je hotel vreči na Pahomija dve bombi; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je nameraval napraviti samomor; podobno tudi njegov tovariš.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Dva fanta sta kljub vsemu ostala zvesta svojim mladostnim načrtom ter službi Bogu in cerkvi, ter končala študije na Solunskem bogoslovju. Njun vrstnik je bil zaradi negativnih odzivov okolice prisiljen zapustiti bogoslovne študije. Četrti mladenič pa ima tako hude posledice zlorabljanja, da je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Marija iz Južnega Banata je bila zlorabljena pri 12 letih leta 2012 ter je ena od šestih državljanov Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so SPC tožili zaradi neukrepanja v zvezi s pedofilijo pred višjim sodiščem v Londonu, ker »SPC ni ustvarila mehanizma za zaščito mladih in zlorabljenih s strani duhovnikov, kot je to primer v Katoliški Cerkvi« je pojasnil odvetnik tožnice [[Mladen Kesar]]. Glede na obsodbo je bil tisti duhovnik zaradi kaznivih dejanj zlorabe otrok sicer obsojen pred civilnim sodiščem na pet let zapora, vendar Marijnega dedka čudi, da »nihče iz Srbske pravoslavne cerkve po vsem tem ni nikoli prišel, se pojavil ali poklical. »Vsa čast križu, ampak do cerkve danes nimam nobenega odnosa več.« Tudi Marija podobno: »Verjamem v Boga, ampak ne hodim v cerkev. Nimam več tistega občutka povezanosti s cerkvijo in lepimi stvarmi, ki se dogajajo v cerkvi, kot nekdaj«. <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-47963726|title=Tužba protiv Srpske pravoslavne crkve pred britanskim pravosuđem: „Pedofilija je dokazana, traži se odgovornost"|publisher=BBC News na srpskom|author= Stefan Veselinović,BBC novinar|place=|language=sr|date=18. april 2019|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje. Zato veliki greh čine oni koji ne dozvoljavaju da se život rodi. Veliki je greh ubistvo. Zato ne ubijajte život koji Gospod daje, jer deca su veliki dar Božji.“''<ref>{{cite web|url=https://www.sd.rs/vesti/drustvo/ovako-je-govorio-patrijarh-srpski-irinej-mozemo-stvoriti-mnogo-toga-ali-zivot-samo-bog-daje-2020-11-20 |title="Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje" Mudre misli patrijarha: Ovako je savetovao svoje vernike|publisher=Srbija danas|author=Nenad Đukić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref><br>„Lahko ustvarimo veliko reči, a življenje daje samo Bog. Zato tisti, ki ne dovolijo, da se življenje rodi, zagrešijo velik greh. Umor je velik greh. Zato ne ubijajte življenja, ki ga daje Gospod, saj so otroci veliko Božje darilo.“}} {{navedek|''»Nije dovoljno lišiti se mrsne hrane, ako se ne lišavamo rđavih misli i dela. Post treba da nas opominje na pokajanje, na viša razmišljanja o sebi - da isto onako kako se lišavamo mrsne hrane, da se čuvamo i lišavamo rđavih misli jer, prvo se u čoveku rodi misao, pa se posle misli realizuje delo. Trebamo dakle, da se čuvamo rđavih misli, da bi se sačuvali rđavih dela.«''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-postu-se-lisiti-ne-samo-mrsne-hrane-nego-i-rdjavih-misli-i-dela/rc0jwps|title= Patrijarh Irinej: U postu se lišiti ne samo mrsne hrane, nego i rđavih misli i dela|publisher=blic.rs|author=Srna|place=Beograd|language=sr|date=30. november 2016|accessdate=15. avgust 2026}}</ref><br>„»Ni dovolj, da se vzdržimo mesne hrane, če se ne odrečemo slabim mislim in dejanjem. Post nas mora opominjati na kesanje, na več razmišljanja o sebi – da se prav tako, kakor se vzdržujemo mesne hrane, varujemo in odrečemo slabim mislim, kajti najprej se v človeku poraja misel, po misli pa se uresniči dejanje. Zato se moramo varovati slabih misli, da bi se izognili slabim dejanjem.«“}} {{navedek|''„Ja mislim kao što i naša crkva misli — Bog na nebu, kralj na zemlji!“''<ref>{{cite web|url=https://www.sd.rs/vesti/drustvo/ovako-je-govorio-patrijarh-srpski-irinej-mozemo-stvoriti-mnogo-toga-ali-zivot-samo-bog-daje-2020-11-20|title="Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje" Mudre misli patrijarha: Ovako je savetovao svoje vernike|publisher=Srbija danas|author=Nenad Đukić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref><br>„Mislim tako, kot misli naša cerkev — Bog v nebesih, kralj na zemlji!“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Film == *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biografije+poznatih+patrijarh+Irinej&mid=35AFFCBF3DFBD4042E8135AFFCBF3DFBD4042E81&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCaQlviYkXKk52H1n_V5ucXw&FORM=VIRE Филм о Његовој Светости Патријарху српском г. Иринеју | YouTube Информативна служба Српске Православне Цркве 22. januar 2020] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona sl}} *[https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm "Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev" | Radio Ognjišče] *[https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja | Družina – vsak dan s teboj] ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/irinej-patrijarh-srpski/ Irinej (patrijarh srpski) Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.predsednik.rs/pres-centar/vesti/govor-predsednika-republike-srbije-na-sahrani-patrijarha-irineja Говор председника Републике Србије на сахрани патријарха Иринеја | Председник Републике Србије] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] ;{{ikona de}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biografije+poznatih+patrijarh+Irinej&mid=921A8406E64A63C7CE6F921A8406E64A63C7CE6F&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCACdxU3VrJIJc7ujxtHWs1w&FORM=VIRE Bei Trauerfeier angesteckt? Patriarch Irinej an Covid-19 gestorben YouTube euronews (deutsch)] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fsamxmq9d4qs9rr0htsyndwiqpw3muh Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026 0 607147 6773112 6769902 2026-11-01T10:32:18Z VidicK01 193275 /* Za župana */ NSi predlagatelj, SLS & FOKUS podpora 6773112 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> Kot zadnji kandidat se je 15. oktobra 2026 v župansko tekmo vključil Igor Velov, mestni svetnik in nekdaj podžupan Kranja. Velov kandidira s stranko Lista povezani za razvoj Kranja (nekdaj [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]), ki jo prevzel od [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":6">{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-17 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Kandidati == === Za župana === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž Rakovec portret 2026 crop2.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:#00b5dd; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br>–<br>podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]] |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:Janez Černe portret 2026 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#4a7e8a; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |6. maj 1966 | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Velov]]'''</center> | style="background:#3E7096; " | |1977 [[Kranj]] | * podžupan Mestne občine Kranj (2006–2010) * direktor Javne agencije RS za varnost prometa (2013–2019) * član Državnega sveta (2017–2022) * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2022–''danes'') |Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) |15. oktober 2026 |''Skupaj za Kranj'' |<ref name=":6" /> |- |} === Za mestni svet === {{Glavni članek|Liste kandidatov za lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} Občinska volilna komisija je žreb opravila 21. oktobra 2026. Vrstni red kandidatnih list je sledeč:<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-24 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> # Socialni demokrati (SD) # Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in FOKUS Marka Lotriča # Lista Janeza Černeta - Mi smo iz Kranja (MSK) # SKS Stranka krajevnih skupnosti # Več za Kranj (VZK) # Stranka generacij (SG) # Gibanje Svoboda (GS) # Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča # Piratska stranka Slovenije (Pirati) # Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) # Povezane lokalne skupnosti (PLS) # Levica # Slovenska demokratska stranka (SDS) # Državljansko gibanje Resni.ca # Demokrati. Anžeta Logarja Za mestni svet je bilo vloženih skupaj 15 kandidatnih list. Vložile so jih vse stranke, zastopane v mestnem svetu v mandatu 2022–2026, poleg njih pa še Stranka krajevnih skupnosti (SKS), [[Stranka generacij]] (SG), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati). Polno listo imajo stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Socialni demokrati|SD]], skupna lista [[NSi, SLS, FOKUS]], stranka Mi smo iz Kranja, [[Več za Kranj]] ter Lista povezani za razvoj Kranja. Najkrajšo listo imajo Pirati z le enim kandidatom. Na listi [[Resni.ca|Resni.ce]] kandidira tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-24 |title=Predsednik državnega zbora in nekdanja premierka na listah za kranjski mestni svet {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/predsednik-drzavnega-zbora-nekdanja-premierka-na-listah-za-kranjski-mestni-svet/453901 |access-date=2026-10-24 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Samo na Trmi: KAKŠNI SO TISTI, KI JIH BOSTE VOLILI? {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/samo-na-trmi-kaksni-so-tisti-ki-jih-boste-volili/ |access-date=2026-10-24 |website=trma.si |language=sl}}</ref> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="#00b5dd" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#3E7096" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista povezani za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#4a7e8a" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] n6cnygv04d9yx7om71b6ptea2lcy51g Inštitut za palestinske študije 0 607309 6772857 6740097 2026-10-31T16:29:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6772857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Inštitut za palestinske študije | native_name = مؤسسة الدراسات الفلسطينية | native_name_lang = ar | abbreviation = IPS | formation = 1963 | founders = [[Constantine Zurayk]], [[Walid Khalidi]], [[Burhan Dajani]] | founding_location = [[Bejrut]], [[Libanon]] | type = raziskovalni inštitut | status = neodvisna neprofitna organizacija | purpose = raziskovanje in dokumentiranje [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Palestinci|Palestincev]] in [[arabsko-izraelski konflikt|arabsko-izraelskega konflikta]] | headquarters = [[Bejrut]], [[Libanon]] | location = [[Ramala]], [[Zahodni breg]] | location2 = [[Washington, D.C.]], [[Združene države Amerike]] | leader_title = predsednik sveta skrbnikov | leader_name = [[Tarek Mitri]] | leader_title2 = generalni direktor | leader_name2 = Khaled Farraj | website = {{URL|https://www.palestine-studies.org/}} }} '''Inštitut za palestinske študije''' ({{Jezik-en|Institute for Palestine Studies}}, '''IPS'''; [[arabščina|arabsko]] مؤسسة الدراسات الفلسطينية, ''Muʾassasat ad-Dirāsāt al-Filasṭīniyya''; slovensko ''Inštitut za palestinske študije'') je neodvisen neprofitni raziskovalni inštitut, ustanovljen leta 1963 v [[Bejrut]]u. Ukvarja se z raziskovanjem in dokumentiranjem zgodovine [[Palestina (regija)|Palestine]], palestinske družbe, [[Palestinci|Palestincev]] ter [[arabsko-izraelski konflikt|arabsko-izraelskega konflikta]].<ref name="History">{{Navedi splet |title=History |url=https://www.palestine-studies.org/en/about/history |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref><ref name="Fischbach">Michael R. Fischbach: »Institute for Palestine Studies«. V: Philip Mattar (ur.), ''Encyclopedia of the Palestinians'', 2. izdaja, Facts On File, New York, 2005, str. 222–223. ISBN 978-0-8160-5764-1.</ref> Od vlad, političnih strank in političnih organizacij je institucionalno neodvisen.<ref name="Fischbach"/> Inštitut so ustanovili arabski intelektualci [[Constantine Zurayk]], [[Walid Khalidi]] in [[Burhan Dajani]] ob podpori skupine palestinskih in libanonskih akademikov ter javnih osebnosti.<ref name="History"/> Nastal je z namenom vzpostavitve trajne raziskovalne ustanove, ki bi sistematično zbirala, preučevala in objavljala dokumentacijo o Palestini in arabsko-izraelskem konfliktu. IPS je postal eno najstarejših in najpomembnejših institucionalnih središč palestinskih študij.<ref name="Fischbach"/> Poleg sedeža v Bejrutu ima inštitut danes pisarni v [[Ramala|Ramali]] in [[Washington, D.C.|Washingtonu]].<ref name="IPSUSA">{{Navedi splet |title=About IPS-USA |url=https://www.palestine-studies.org/en/about/about-ips-usa |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> V več kot šestih desetletjih delovanja je objavil več kot 800 knjig, monografij, raziskovalnih študij, zbirk dokumentov in drugih del v arabščini, angleščini in francoščini.<ref name="Programs">{{Navedi splet |title=Programs |url=https://www.palestine-studies.org/en/about/programs |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Med njegovimi osrednjimi strokovnimi revijami so ''[[Journal of Palestine Studies]]'', ''[[Jerusalem Quarterly]]'' in ''Majallat al-Dirasat al-Filastiniyya''.<ref name="Programs"/> == Zgodovina == === Ustanovitev === Pobuda za ustanovitev Institute for Palestine Studies je nastala v začetku 1960. let. Po [[Nakba|nakbi]] leta 1948 in razselitvi velikega dela palestinske družbe je bilo zgodovinsko, politično in statistično gradivo o Palestini razpršeno med arhivi v različnih državah, dostop arabskih raziskovalcev do izraelskih in sionističnih virov pa je bil omejen.<ref name="History"/><ref name="Fischbach"/> IPS je bil ustanovljen decembra 1963 v Bejrutu. Ključni pobudniki so bili sirski zgodovinar in intelektualec Constantine Zurayk ter palestinska akademika Walid Khalidi in Burhan Dajani.<ref name="History"/> Pri ustanavljanju jih je podprla skupina osmih palestinskih in libanonskih intelektualcev ter javnih osebnosti, med njimi Nabih Amin Faris, Maurice Gemayel, Wadad Cortas, Fuad Sarrouf, Sa'id Himadeh, Edmond Rabbath, Charles Helou in Najla Abu Izzeddin.<ref name="History"/> Inštitut je bil od začetka zasnovan kot zasebna neprofitna raziskovalna ustanova, neodvisna od arabskih vlad in političnih organizacij. Ni bil organizacijski del [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] (PLO), ustanovljene leta 1964, čeprav se je velik del njegovega raziskovalnega področja nanašal na vprašanja, ki so bila osrednjega pomena tudi za palestinsko nacionalno gibanje.<ref name="Fischbach"/> Walid Khalidi je imel od ustanovitve pomembno vlogo pri oblikovanju raziskovalnega programa inštituta. Več desetletij je sodeloval pri njegovem vodenju, uredniških projektih in zbiranju zgodovinske dokumentacije o Palestini.<ref>{{Navedi splet |title=Walid Khalidi |url=https://www.palestine-studies.org/en/node/235657 |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> === Razvoj raziskovalnega dela === Prva leta je IPS namenjal predvsem zbiranju uradnih dokumentov, statističnega gradiva, zemljevidov, bibliografij in drugih virov o [[Britanski mandat za Palestino|britanskem mandatu za Palestino]], sionističnem gibanju, vojni leta 1948, palestinskih beguncih in nastanku Izraela.<ref name="History"/> Po [[Šestdnevna vojna|vojni junija 1967]] se je raziskovalno delo razširilo na dokumentiranje izraelske okupacije [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], Vzhodnega Jeruzalema, [[Gaza|Gaze]] in drugih ozemelj, ki jih je Izrael zasedel v vojni.<ref name="History"/> V 1970. letih je inštitut močno razširil delo s [[hebrejščina|hebrejskimi]] viri. Sistematično je pridobival in prevajal izraelske uradne dokumente, gradivo sionističnih kongresov, zapisnike [[Kneset]]a, politične spise in izraelski tisk. Namen programa je bil arabskim raziskovalcem omogočiti neposredno preučevanje izraelskih in sionističnih primarnih virov, namesto da bi bili odvisni od posrednih povzetkov.<ref name="History"/><ref name="Fischbach"/> Leta 1971 je IPS začel izdajati angleško znanstveno revijo ''Journal of Palestine Studies''.<ref name="JPS">{{Navedi splet |title=Journal of Palestine Studies – About |url=https://www.palestine-studies.org/en/journals/jps/about |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Leta 1981 je začela v Parizu izhajati francoska revija ''Revue d'études palestiniennes'', namenjena raziskavam o Palestini in izraelsko-palestinskem konfliktu za francosko govoreče občinstvo.<ref name="REP">{{Navedi splet |title=Revue d'études palestiniennes – About |url=https://www.palestine-studies.org/en/journals/rep/about |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> === Washington, Jeruzalem in Ramala === Leta 1983 je bil ustanovljen '''Institute for Palestine Studies (USA)'''. Organizacija je bila v Združenih državah registrirana kot neprofitna ustanova in je vzpostavila pisarno v Washingtonu.<ref name="IPSUSA"/> Ameriška enota se ukvarja z raziskovalnim in založniškim delom ter organiziranjem javnih dogodkov, predavanj in razprav. Iz Washingtona poteka tudi del dejavnosti, povezanih z angleškimi publikacijami IPS.<ref name="IPSUSA"/> Leta 1990 je inštitut ustanovil arabsko četrtletno revijo ''Majallat al-Dirasat al-Filastiniyya''.<ref name="MDF">{{Navedi splet |title=Majallat al-Dirasat al-Filastiniyya – About |url=https://www.palestine-studies.org/en/journals/mdf/about |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Leta 1994 je IPS v [[Jeruzalem]]u odprl '''Institute of Jerusalem Studies''' (IJS). Ustanovitev je omogočila neposrednejše raziskovanje palestinske družbe v Jeruzalemu in na zasedenih palestinskih ozemljih.<ref name="History"/> Jeruzalemska enota je leta 1998 začela izdajati revijo ''Jerusalem Quarterly'', posvečeno zgodovini, družbi, kulturi, arhitekturi in političnemu razvoju Jeruzalema ter širše Palestine.<ref name="JQ">{{Navedi splet |title=Jerusalem Quarterly – About |url=https://www.palestine-studies.org/en/journals/jq/about |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Leta 2003 je inštitut svojo palestinsko pisarno preselil iz Jeruzalema v Ramalo.<ref name="History"/> Danes IPS deluje iz treh glavnih središč: Bejruta, Ramale in Washingtona.<ref name="IPSUSA"/> == Organizacija == IPS upravlja svet skrbnikov, ki ga sestavljajo akademiki, strokovnjaki in javne osebnosti iz več arabskih držav in palestinske diaspore. Predsednik sveta skrbnikov je Tarek Mitri, nekdanji libanonski minister in posebni predstavnik generalnega sekretarja [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za Libijo.<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Tarek Mitri: Arab Popular Solidarity Brought about Important Political Transformations |url=https://www.palestine-studies.org/en/node/1654580 |publisher=Institute for Palestine Studies |date=8. november 2023 |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Generalni direktor inštituta je palestinski raziskovalec Khaled Farraj.<ref>{{Navedi splet |title=Khaled Farraj |url=https://www.palestine-studies.org/en/node/235952 |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Inštitut svojo institucionalno neodvisnost opredeljuje kot eno temeljnih načel delovanja. Ni podrejen nobeni vladi, politični stranki ali politični organizaciji.<ref name="Fischbach"/> Dejavnosti financira iz donacij, prispevkov podpornikov, prihodkov svojih skladov oziroma premoženja ter prodaje publikacij.<ref name="Fischbach"/> == Knjižnica in arhiv == Knjižnica Institute for Palestine Studies je bila ustanovljena v Bejrutu leta 1963 skupaj z inštitutom. Specializirana je za Palestino, palestinsko zgodovino, arabsko-izraelski konflikt, [[sionizem]], Izrael in sorodna področja.<ref name="Library">{{Navedi splet |title=Library |url=https://www.palestine-studies.org/en/library/about |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Njene zbirke obsegajo knjige, znanstvene in druge periodične publikacije, časopise, zemljevide, uradne dokumente, fotografije, osebne arhive in drugo gradivo v arabščini, angleščini, francoščini in hebrejščini.<ref name="Library"/> Pomembna značilnost zbirke je obsežno gradivo v hebrejščini. IPS je že v prvih desetletjih delovanja načrtno pridobival izraelske knjige, uradne publikacije, tisk in politično dokumentacijo ter spodbujal poznavanje hebrejščine med arabskimi raziskovalci.<ref name="Fischbach"/> Leta 1984 je upravni odbor knjižnico poimenoval po soustanovitelju inštituta Constantinu Zurayku.<ref name="Library"/> Poleg knjižničnega gradiva IPS hrani več pomembnih fotografskih in osebnih arhivov. Zbirke vsebujejo gradivo o palestinski družbi v poznem osmanskem obdobju, času britanskega mandata, nakbi, palestinski diaspori in obdobju po letu 1948.<ref name="Library"/> == Založniška dejavnost == IPS je od leta 1963 objavil več kot 800 knjig, monografij, občasnih študij, zbirk primarnih dokumentov in drugih publikacij.<ref name="Programs"/> Dela izhajajo predvsem v arabščini in angleščini, številna pa so bila objavljena tudi v francoščini. Med pomembnimi področji njegovega založniškega programa so zgodovina Palestine, palestinska družba pred letom 1948, nakba in palestinski begunci, zgodovina sionizma, izraelska politika in družba, [[izraelske naselbine]], Jeruzalem, mednarodno pravo ter ameriška in mednarodna politika do Palestine.<ref name="Programs"/> Inštitut je izdal tudi številne zbirke primarnih dokumentov in referenčna dela. Med njegovimi bolj znanimi publikacijami so ''From Haven to Conquest: Readings in Zionism and the Palestine Problem Until 1948'', ''Before Their Diaspora: A Photographic History of the Palestinians, 1876–1948'' in ''All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948'', ki jih je uredil oziroma pripravil Walid Khalidi. === Journal of Palestine Studies === ''[[Journal of Palestine Studies]]'' (JPS) je recenzirana multidisciplinarna znanstvena revija, ki izhaja od leta 1971.<ref name="JPS"/> Objavlja zgodovinske, politične, družboslovne in kulturne raziskave o Palestini in Palestincih ter o širšem arabsko-izraelskem konfliktu. Revija objavlja izvirne znanstvene članke, arhivsko gradivo, analize, recenzije knjig in dokumentacijo sodobnega političnega razvoja.<ref name="JPS"/> Od leta 2021 jo v imenu Institute for Palestine Studies izdaja založba [[Taylor & Francis]] pod znamko [[Routledge]].<ref>{{Navedi splet |title=Journal of Palestine Studies |url=https://www.tandfonline.com/journals/rpal20 |publisher=Taylor & Francis |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> === Majallat al-Dirasat al-Filastiniyya === ''Majallat al-Dirasat al-Filastiniyya'' (مجلة الدراسات الفلسطينية) je arabska recenzirana četrtletna revija, ki jo IPS izdaja od leta 1990.<ref name="MDF"/> Objavlja akademske raziskave, politične analize, intervjuje, arhivsko dokumentacijo, knjižne ocene in razprave palestinskih ter drugih arabskih raziskovalcev in intelektualcev.<ref name="MDF"/> === Jerusalem Quarterly === ''[[Jerusalem Quarterly]]'' izhaja od leta 1998 in ga izdaja Institute of Jerusalem Studies, palestinska enota IPS.<ref name="JQ"/> Revija se osredotoča na zgodovino in sodobnost Jeruzalema, vendar objavlja tudi raziskave o drugih delih Palestine. Med temami so urbana zgodovina, arhitektura, zemljiška politika, družbeni odnosi, kulturna dediščina, spomin, fotografija in vsakdanje življenje.<ref name="JQ"/> === Revue d'études palestiniennes === Francoska ''Revue d'études palestiniennes'' je izhajala med letoma 1981 in 2008. V tem obdobju je bila ena glavnih francoskojezičnih strokovnih publikacij o izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref name="REP"/> Izhajanje se je končalo po 108. številki leta 2008. Uredništvo je kot razloga navedlo finančne težave in zmanjševanje prodaje revije.<ref>{{Navedi splet |title=Editorial |url=https://www.palestine-studies.org/en/node/1642062 |publisher=Revue d'études palestiniennes, Institute for Palestine Studies |year=2008 |access-date=16. avgust 2026 |language=fr}}</ref> == Digitalni projekti == IPS je svoje dokumentacijsko in raziskovalno delo razširil na več digitalnih zbirk in podatkovnih projektov.<ref name="Digital">{{Navedi splet |title=Digital Projects |url=https://www.palestine-studies.org/en/digital-projects |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Med njimi je ''Interactive Encyclopedia of the Palestine Question'', znana kot '''PalQuest''', spletna enciklopedija sodobne palestinske zgodovine. Vključuje biografije, kronologije, tematske prikaze, dokumente, zemljevide in fotografsko gradivo ter spremlja zgodovino Palestine od poznega osmanskega obdobja do sodobnosti.<ref>{{Navedi splet |title=Interactive Encyclopedia of the Palestine Question |url=https://palquest.palestine-studies.org/ |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20260212183149/https://palquest.palestine-studies.org/ |archive-date=2026-02-12 |url-status=dead}}</ref> Digitalne zbirke IPS vključujejo tudi ''Palestine Social History Archives'', ki združuje osebne dokumente in zasebne arhive palestinskih zgodovinskih osebnosti, ter digitalizirane časopisne in fotografske zbirke.<ref name="Digital"/> Ameriška enota je leta 2006 vzpostavila projekt ''Congressional Monitor'', ki sistematično beleži predloge zakonov, resolucije in druge pobude v [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu Združenih držav Amerike]], povezane z Izraelom in Palestino.<ref>{{Navedi splet |title=The Congressional Monitor |url=https://digitalprojects.palestine-studies.org/content/congressional-monitor-0 |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> == Pomen == Ustanovitev IPS je bila pomembna za institucionalni razvoj palestinskega zgodovinopisja in palestinskih študij. Inštitut je vzpostavil trajno infrastrukturo za zbiranje dokumentov ter izdajanje raziskav v obdobju, ko je bilo palestinsko prebivalstvo po nakbi geografsko razpršeno in velik del palestinskih institucionalnih zbirk iz obdobja pred letom 1948 izgubljen, uničen ali razseljen.<ref name="Fischbach"/> Njegovo delo je bilo posebej pomembno pri dokumentiranju palestinske družbe pred letom 1948 in posledic nakbe. Raziskovalci inštituta so zbirali britanske mandatne statistike, zemljevide, palestinska pričevanja, fotografije in izraelske vire ter jih uporabljali pri raziskovanju [[Palestinski beg in izgon leta 1948|palestinskega bega in izgona leta 1948]], uničenih in izpraznjenih vasi ter sprememb palestinske pokrajine. Med najobsežnejšimi projekti je bilo delo ''All That Remains'', ki ga je uredil Walid Khalidi in je sistematično dokumentiralo 418 palestinskih vasi, ki so bile leta 1948 zavzete in izpraznjene.<ref>{{Navedi splet |title=All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948 |url=https://www.palestine-studies.org/en/node/1649445 |publisher=Institute for Palestine Studies |access-date=16. avgust 2026 |language=en}}</ref> Inštitut je imel pomembno vlogo tudi pri širjenju dostopa do izraelskih in sionističnih virov v arabskem akademskem prostoru. Sistematično pridobivanje gradiva v hebrejščini in prevajanje izraelske dokumentacije sta raziskovalcem omogočila neposredno analizo izraelskih političnih in vojaških institucij.<ref name="Fischbach"/> Publikacije IPS niso omejene na palestinske avtorje. Njegove revije objavljajo raziskave palestinskih, izraelskih, arabskih, evropskih, ameriških in drugih avtorjev s področij zgodovine, političnih ved, sociologije, antropologije, geografije, prava, ekonomije in kulturnih študij. == Glej tudi == * [[Walid Khalidi]] * [[Constantine Zurayk]] * [[Journal of Palestine Studies]] * [[Jerusalem Quarterly]] * [[Nakba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Michael R. Fischbach: »Institute for Palestine Studies«. V: Philip Mattar (ur.), ''Encyclopedia of the Palestinians''. 2. izdaja. Facts On File, New York, 2005, str. 222–223. ISBN 978-0-8160-5764-1. * Leila Fawaz in Camille Mansour (ur.): ''Transformed Landscapes: Essays on Palestine and the Middle East in Honor of Walid Khalidi''. American University in Cairo Press, Kairo, 2009. ISBN 978-977-416-247-3. == Zunanje povezave == * [https://www.palestine-studies.org/ Uradna spletna stran] * [https://palquest.palestine-studies.org/ Interactive Encyclopedia of the Palestine Question] * [https://www.palestine-studies.org/en/journals/jps ''Journal of Palestine Studies''] * [https://www.palestine-studies.org/en/journals/jq ''Jerusalem Quarterly''] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1963]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] qvsv5xh6kb03ttwg9cahqerkdaibapo Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026) 4 607854 6773050 6761832 2026-11-01T06:51:22Z JoMK 240261 je-->bil 6773050 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') bil mednarodni fotografski natečaj, ki je potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki == Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026. Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''. *📅 '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' *📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla *🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]''' *🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti''' *💶 '''Udeležba je brezplačna''' Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov. Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod! === Prijava === Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] b7gp0sl220b80u8v01yk3w7byoiyg9o 6773059 6773050 2026-11-01T09:02:19Z Pinky sl 2932 Skritje gumba naloži 6773059 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<!--<center>{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}</center> --> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') bil mednarodni fotografski natečaj, ki je potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki == Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026. Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''. *📅 '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' *📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla *🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]''' *🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti''' *💶 '''Udeležba je brezplačna''' Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov. Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod! === Prijava === Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] suciyde60poljamk9zhq84rjut39qfc Trujillo, Španija 0 607862 6772848 6752813 2026-10-31T15:58:35Z ~2026-57870-18 268194 6772848 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Trujillo | native_name = | other_name = | translit_lang1_type = špansko | translit_lang1_info = Trujillo | type = mesto in občina | image = (Trujillo) IMG 20191227 135035 (49504553798) (cropped).jpg | caption = | image_shield = Coat of Arms of Trujillo (Cáceres).svg || pushpin_map = Španija | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = | pushpin_caption = | coordinates = {{coord|39|27|55|N|5|52|44|W|type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = María Inés Rubio Diaz | area_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.trujillo.es/geografia |title=Geografía |publisher=Ayuntamiento de Trujillo |language=es |access-date=20 August 2026}}</ref> | area_total_km2 = 649,53 | elevation_footnotes = &nbsp;(AMSL) | elevation_m = 564 | population_as_of = | population_footnotes = 1. januar 2025 | population_total = 8611 | population_rank = | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna štev. | postal_code = 10200 | area_code = +34 + 927 (Cáceres) | website = [http://www.trujillo.es/ www.trujillo.es] | footnotes = }} '''Trujillo''' ({{IPA|es|tɾuˈxiʎo|lang|Pronunciation of Trujillo in Spanish.ogg}}) je mesto in občina v provinci Cáceres v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]]. Leta 2013 je imela občina 9086 prebivalcev (popis INE, 2013). Trujillo, prvotno naseljen na [[granit]]nem griču, ki je bil zlahka utrjen, se zdaj razteza proti jugovzhodu od svojega prvotnega mesta. Prav tako leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s portugalsko mejo. V starem mestnem jedru je veliko srednjeveških in renesančnih stavb. V začetku maja gosti nacionalni festival sira. == Zgodovina == === Antika === Trujillo se enači z rimskim ''Turgaliumom'', ki je postal prefektura [[Emerita Augusta]].<ref>{{Cite journal|title=Augusta Emerita y el territorio de la Praefectura regionis Turgaliensis en época augustea|first=Julio|last=Gómez Santa Cruz|page=501|journal=Gerión|year=2017|doi=10.5209/GERI.56159|publisher=Complutense University of Madrid|Ediciones Complutense| url=https://revistas.ucm.es/index.php/GERI/article/view/56159/50822|location=Madrid|hdl=10662/8395|hdl-access=free}}</ref> Ne glede na to, ali je bilo prej avtohtono naselje ali ne, so Rimljani razvili ''Turgalium'', da bi spremenili obstoječe gospodarske in trgovske mreže ter združili avtohtono prebivalstvo iz okolice.<ref>{{Cite journal|title=Las vías romanas de Lusitania. El trazado en el Conventus Emeritense y su proyección hacia la fachada atlántica|first=Francisco Germán|last=Rodríguez Martín|journal=Anas|issn=1130-1929|issue=21–22|year=2008–2009|url=https://www.cultura.gob.es/mnromano/gl/dam/jcr:a1ab3e5c-85e6-44c8-9dee-76c05b4f255a/14--f--german-rodriguez-martin-las-v-as-romanas-de-lusitania-el-trazado-en-el-conventus-emeritense-y-su-proyecci-n-hacia-la-fachada-atl-ntica.pdf|page=441}}</ref> === Srednji vek === Po islamski osvojitvi po letu 711 je Trujillo postal eno glavnih mest v regiji (v arabščini znano kot {{langx|ar|ترغالة| Targhālah}}). Ta [[taifa]] je bila podrejena [[Kordovski emirat|Kordovskemu emiratu]], kasnejši kalifat pa je vladal do sredine 11. stoletja. V tem času so etnične napetosti med [[Berberi]] in [[Arabci]] vojaško oslabile kalifat. Potem ko so [[Almoravidi]] od [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonza VI]]. zavzeli velik del ozemlja nekdanje taife Toledo, je Trujillo postal kraj, od koder so Almoravidi v začetku 12. stoletja izvajali napade proti deželi Talavera.<ref>{{Cite journal|url=https://realacademiatoledo.es/wp-content/uploads/2014/03/files_temastoledanos_29.%20Reconquista%20y%20repoblacion%20de%20la%20tierra%20toledana,%20por%20Ricardo%20Izquierdo%20Benito.pdf|page=30|first=Ricardo|last=Izquierdo Benito|title=Reconquista y repoblación de la tierra toledana|year=1983|series=|location=Toledo|publisher=Instituto Provincial de Investigaciones y Estudios Toledanos}}</ref> V času vladavine [[Almohadi|Almohadov]] so vojne s Portugalsko, Kastiljo in Leónom zagotavljale, da je bila posest Trujilla krhka. Vladavina se je izmenjevala med temi kraljestvi in ​​Almohadi, ki se je leta 1195 nazadnje vrnila k muslimanov. Med letoma 1188 in 1195 je bil tukaj sedež vojaškega reda Trujillo. Spomladi leta 1196 so Almohadi s pomočjo kraljestva León napadli dolino reke [[Tajo]] in zasedli Santa Cruz in Trujillo, ki jo je prej zapustil Trujillov red.<ref>{{Cite journal|last=Novoa Portela| first=Feliciano| url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/4904166.pdf|title=La Orden de Trujillo y los reinos de León y Castilla (1188-1195)|journal=Hidalguía|issn=0018-1285|issue=366|year=2014|pages=655–670}}</ref> Vojska, ki so jo sestavljale sile vojaških redov in škof Plasencie, je s podporo [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III.]] oblegala Trujillo. Ibn Hud je poskušal mesto rešiti, a ga je oblegajoča vojska pregnala. Mesto je bilo dokončno zavzeto 25. januarja 1232. Med zadnjim napadom so se po lokalni legendi krščanske sile tik pred zmago obotavljale, ko so mnogi poročali, da so med dvema stolpoma oziroma Arco del Triunfo v gradu videli Devico Marijo (znano kot ''Virgen de la Victoria'' v španščini ali Devica Marija zmage). Dovolj navdihnjene so krščanske čete napredovale in dosegle zmago ter premagale muslimane, ki so bili v notranjosti. Trujillo je bil skupaj s [[Plasencia|Plasencio]], [[Cáceres]]om in Corio eno redkih večjih ''realengo'' (kraljevih posesti) mest v regiji, kjer so sicer prevladovala zemljišča ''maestrazgo'' (vojaškega reda).{{Sfn|Hernández Martínez|Pulido García|2003|p=198}} [[Alfonz X. Kastiljski]] je Trujillu leta 1256 podelil ''[[fuero]]'' (pravico trga).{{Sfn|Ramos Rubio|2003|p=286}} [[Janez II. Kastiljski]] je leta 1430 Trujillu podelil status mesta (''ciudad'') s ''privilegio rodado''.{{Sfn|Ramos Rubio|2003|p=286}} Krona je Trujillu leta 1465 podelila tudi tedenski tržni privilegij.<ref>{{Cite journal|url=https://revistadehistoriadelasvegasaltas.com/wp-content/uploads/2011/11/jose-antonio-ramos-rubio1.pdf|page=21|year=2015|first=José Antonio|last=Ramos Rubios|title=Las celebraciones litúrgicas y procesiones en Trujillo entre los años 1587 y 1720 según los procesionarios|journal=Revista de Historia de las Vegas Altas|issue=7}}</ref> Trujillo je v drugi polovici 15. stoletja beležil intenzivno rast prebivalstva.{{Sfn|Ramos Rubio|2024|pp=206–207}} Trujillo je gostil precejšnjo in gospodarsko uspešno ''morerio'' (mudéjarsko skupnost) z ''aljamo'' do štiristo ljudi do konca 15. stoletja.<ref>{{Cite journal|url=https://www.medellinhistoria.com/data/sections/193/docs/1624995806.pdf|pages=471–472|last=Rebollo Bote|first=Juan|title=Morerías de Extremadura: Espacios urbanos de vecindad islámica (mudéjar) a finales del siglo XV|journal=Roda da Fortuna. Revista Eletrônica sobre Antiguidade e Medievo|year=2015|volume=4|issue=1|issn=2014-7430}}</ref> Prav tako je imela ''judería'' (judovska skupnost) svojo sinagogo, katere sledi so bile arheološko odkrite.<ref name=":0">{{cite book |last=Beinart |first=Haim |author-link= |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=93-94, 115, 433, 464 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Leta 1491 je bil spor znotraj skupnosti glede sprememb sinagoge predložen Abrahamu starejšemu, ''rab de la corte'', ki je razsodil proti spremembam; tudi sam starejši je imel v Trujillu posest. Po izgonu Judov iz Kastilje leto kasneje je krona sinagogo prenesla v upravljanje lokalnim verskim ustanovam in nazadnje v samostan Santa Isabel, nagrobniki z judovskega pokopališča pa so bili dodeljeni samostanu Santa María de la Encarnación.<ref name=":0" /> Trujillo se je uspel izogniti temu, da bi postal lordstvo, vendar je leta 1475 izgubil vasi Logrosán, Garciaz, Cañamero, Acedera, Navalvillar in Zorita, ki so postale del lordstva pod Gutierrejem Álvarezom de Toledo.<ref>{{Cite journal|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/9653871.pdf|title=Historia Medieval de Trujillo, Extremadura|first=José Antonio|last=Ramos Rubio|journal=Anuario de Historia y Crónicas Extremeñas|issn=3020-1403|issue=2|year=2024 |pages=205}}</ref> Politično življenje in mesta članov sveta v poznem srednjem veku so se dogovarjali med mestno oligarhijo, ki so jo tvorile rodbine Altamirano, Bejaranovo in Añascovo.<ref>{{Cite journal|year=1985|issn=0214-3038 |title=Linajes trujillanos y cargos concejiles en el siglo XV|first=María del Carmen|last=Fernández-Daza Alvear|publisher=Ediciones Complutense|location=Madrid|page=432|volume=6|journal=En la España Medieval|url=https://revistas.ucm.es/index.php/ELEM/article/view/ELEM8585120419A/24796/25957}}</ref> Družbena neenakost je bila do konca 15. stoletja izrazita, [[beračenje]] in revščina pa sta bila takrat problem.{{sfn|Ramos Rubio|2024|p=206}} === Moderna doba === Prosti trg, ki sta ga katoliška monarha razveljavila, je bil potrjen leta 1524 kot gesta za Trujillovo podporo kralju med uporom Comunerosov.{{Sfn|Ramos Rubio|2015|p=21}} Demografska rast in bogatenje določenih okolij zaradi kolonialne dejavnosti v Ameriki sta v 16. stoletju spodbudili urbani razvoj in obnovo, kar je odločno podprlo širitev mesta onkraj obzidja.<ref>{{Cite book|chapter-url=https://sedhc.es/biblioteca/actas/Alvarez.pdf|chapter=Arquitectura nobiliaria de Trujillo (Cáceres) tras el descubrimiento de América. Canteras históricas y materiales pétreos empleados en su construcción|first=Enrique|last=Álvarez Areces|first2=Magdalena|last2=Galiana Núñez|first3=Jorge|last3=Fernández Suárez|first4=José Manuel|last4=Baltuille Martín|first5=Javier|last5=Martínez-Martínez|title=Actas del Décimo Congreso Nacional y Segundo Congreso Internacional Hispanoamericano de Historia de la Construcción|volume=1|year=2017|isbn=978-84-9728-561-2|page=17}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po letu 1595 je mesto doživelo prihod številnih prisilno preseljenih ''novih [[Moriski|moriskov]]'', pregnanih iz [[Granada|Granade]].{{Sfn|Hernández Martínez|Pulido García|2003|p=211}} Med letoma 1610 in 1611 je bilo iz Trujilla izgnanih približno 130 družin moriskih (590 posameznikov), čeprav je bila stalnica številnih ''starih moriskov'', ki so uživali podporo lokalne družbe, še vedno zaskrbljujoča.{{Sfn|Sánchez Rubio|Testón Núñez|Hernández Bermejo|2010|pp=219; 221}} Leta 1787 je bilo v Trujillu ustanovljeno lokalno gospodarsko društvo prijateljev države, ki je delovalo le do leta 1802.<ref>{{Cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LIV/1998/T.%20LIV%20n.%201%201998%20en.-abr/RV11230.pdf|page=442|title=Ciencia en Extremadura en el tránsito del siglo XIX al XX|first=José M.|last=Cobos Bueno|first2=Diego| last2=Peral Pacheco|first3=José M.|last3=Vaquero Martínez|journal=Revista de estudios extremeños|issn=0210-2854|volume=54|issue=1|year=1998}}</ref> Med [[Španska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] je francoska vojaška okupacija izčrpala vire mesta in njegovega zaledja, zlasti od junija do septembra 1811, zaradi česar je bilo ozemlje v hudem gospodarskem in socialnem položaju.<ref>{{Cite journal|title=Destruyeron mis casas, robaron mis mieses. Los pueblos del partido de Trujillo en la Guerra de Independencia|first=Rocío|last=Sánchez Rubio|url=https://revista-norbahistoria.unex.es/index.php/NRH/article/view/1006|journal=Norba. Revista de Historia|volume=23|year=2010|pages=127–138|publisher=PublicaEX Editorial}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1834 je mesto postalo uradni sedež sodnega okrožja Trujillo. V popisu prebivalstva leta 1842 je imelo 110 gospodinjstev in 6026 prebivalcev. == Geografija == Trujillo leži na skalnati pokrajini.<ref>{{Cite journal|issn=0073-2486|author-link=|first=José Antonio del|last=Busto Duthurburu| url=https://revistas.cultura.gob.pe/index.php/historiaycultura/article/view/292/333|page=102|title=Trujillo de Extremadura|issue=13–14|year=1981|journal=Historia y Cultura|location=Lima|publisher=Museo Nacional de Arqueología, Antropología e Historia del Perú}}</ref> Veliko ozemlje občine vključuje med drugim reke Almonte (ki tvori severno mejo občine), Tozo in Magasca.<ref>{{Cite web|title=Los puentes de Trujillo|date=3 September 2016|first=José Antonio|last=Ramos Rubio|first2=Francisco|last2=López Muñoz|url=https://chdetrujillo.com/los-puentes-de-trujillo/|website=Asociación Cultural Coloquios Históricos de Extremadura}}</ref> Kot v mnogih mestih v Estremaduri tudi v Trujillu stare stavbe zagotavljajo domove za gnezditveno populacijo štorkelj. Med drugimi zanimivimi pticami je tudi [[južna postovka]], ki gnezdi v areni za bikoborbo in drugih urbanih območjih.<ref name="Zepa">A Special Protection Area (or ZEPA) has been designated for the Lesser kestrel.{{cite web |url=http://www.zepaurban.com/es/zepa-urbanas/trujillo |title=Trujillo |language=es |access-date=15 April 2018}}</ref> Trujillo ima vroče poletno sredozemsko podnebje tipa ''Csa'',<ref>{{cite web|url=http://snow.cals.uidaho.edu/Clim_Map/koppen_criteria.htm |author=Critchfield H.J. |year=1983 |work=General Climatology |publisher=Prentice Hall |edition=4 |title=Criteria for classification of major climatic types in modified Köppen system |editor=University of Idaho |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20090930221104/http://snow.cals.uidaho.edu/Clim_Map/koppen_criteria.htm |archive-date=30 September 2009 }} Accessed 29 November 2012.</ref> po spremenjeni Köppnovi klasifikaciji.<ref>{{cite web|url=http://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/publicaciones/Atlas-climatologico/Atlas.pdf|title=Atlas climático ibérico|publisher=Agencia Estatal de Meteorología}}</ref> == Spomeniki == Trujillo ima bogato dediščino. Med najpomembnejšimi spomeniki so grad ([[Kazba|Alcazaba]]), cerkev Santiago, cerkev Santa María la Mayor, cerkev San Francisco, cerkev San Martín, Plaza Mayor in renesančne palače, kot so [[palača Osvajalca, Trujillo|palača Osvajalca]], [[Palača Orellana Pizarro|palača družine Orellana-Pizarro]], palača vojvode de San Carlos, Marquesado de Piedras Albas, hiša močnega Altamirana, palača Chaves (Stara palača Luis Chaves) in seveda obzidano staro mestno jedro. Na Plaza Mayor stoji velik [[Konjeniški kip Francisca Pizarra (Trujillo)|konjeniški kip konkvistadorja]] [[Francisco Pizarro|Francisca Pizarra]], domačega sina Trujilla, ki ga je izdelal ameriški kipar Charles Rumsey. Palacio de Piedras Albas je okoli leta 1530 zgradil Don Pedro Suárez de Toledo, prej v lasti družine konkvistadorja in raziskovalca Francisca de Orellana, markizov de Orellana in kasneje markizov de San Juan de Piedras Albas.<ref>{{cite web|title=Palacio de Piedras Albas|url=http://search.knightfrank.com/rsi070658|publisher=Knight Frank|access-date=2026-08-26|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610182656/http://search.knightfrank.com/rsi070658|url-status=dead}}</ref> Mesto ima več muzejev, vključno z muzejem Coria (Fundacija Javierja Salasa), Pizarrovo hišo, muzejem Enriqueja Elíasa (lokalni oblikovalec) in muzejem sira in vina. {{Wide image|Pano Plaza Mayor de Trujillo.jpg|800px|Panorama trga Plaza Mayor}} == V popularni kulturi == *Del sedme sezone ''Igre prestolov'' je bil posnet v provinci Trujillo, vključno z gradom Trujillo kot prizoriščem Casterly Rock.<ref>{{cite news |url=https://edition.cnn.com/travel/article/spain-game-of-thrones-locations |title=Spain’s most pivotal ‘Game of Thrones’ filming locations |first=Joshua |last=Mellin |date=15 January 2019 |access-date=3 November 2025 |publisher=CNN |language=en}}</ref> *Grad Trujillo je bil uporabljen tudi v drugi sezoni ''Zmajeve hiše'' za ozadje Kraljevega pristanišča ali splošne prizore Zahodne dežele.<ref>{{cite news |url=https://www.screenbie.com/en/actividades/trujillo-got-castle-tour/ |title=Trujillo: ‘GOT’ & ‘House of the Dragon’ castle tour |access-date=3 November 2025 |website=screenbie.com |language=en |archive-date=2026-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260826181745/https://www.screenbie.com/en/actividades/trujillo-got-castle-tour/ |url-status=dead }}</ref> == Dediščina == Mesto Trujillo je skupaj s Plasencio, narodnim parkom Monfragüe in estremadursko ''[[dehesa|deheso]]'' zaprosilo za uvrstitev na seznam svetovne dediščine UNESCO. Oktobra 2008 je Nacionalni svet za zgodovinsko dediščino skupno kandidaturo uvrstil na španski okvirni seznam, kar je bil predhodni korak pred njeno uradno predstavitvijo Unescu. Predlog sta predložila mestna sveta Plasencie in Trujilla, regionalna vlada pa ga je podprla in predstavila na seji sveta v La Rioji.<ref>{{cite web |url=http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/extremadura/plasencia-trujillo-en-lista-para-ser-patrimonio-de-humanidad_406152.html |title=Plasencia-Trujillo, en la lista para ser Patrimonio de la Humanidad |access-date=24 August 2026}}</ref> <ref>{{cite web |url=http://www.soitu.es/soitu/2009/07/17/info/1247837661_544414.html |title=La Serra de Tramuntana única candidatura española para Patrimonio de la Humanidad de la UNESCO |access-date=24 August 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Reflist}} * {{Cite book|chapter=Aproximación a la historia de la agricultura en Extremadura (II). De la reconquista a los Austrias|first=José Antonio|last=Hernández Martínez|first2=Francisco|last2=Pulido García|pages=197–215|chapter-url=https://www.unex.es/conoce-la-uex/centros/eia/archivos/iag/2003/2003_12%20Aproximacion%20a%20la%20historia%20de%20la%20agricultura%20en%20Extremadura%20-II-.%20De%20la%20Reconquista%20a%20los%20Austrias.pdf|title=La agricultura y la ganadería extremeñas |year=2003|publisher=Caja de Ahorros de Badajoz|location=Badajoz|isbn=84-688-8543-6}} * {{Cite journal|year=2003|last=Ramos Rubio|title=Archivo Municipal de Trujillo (Cáceres)|first=José Antonio|volume=12|pages=285–287|location=Pamplona|publisher=University of Navarra|Universidad de Navarra|journal= Anuario de Historia de la Iglesia|issn=1133-0104|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/622720.pdf}} * {{Cite journal|title=La expulsión de los moriscos de Extremadura (1609-1614)|first=María Rocío|last=Sánchez Rubio|first2=Isabel|last2=Testón Núñez|first3=Mª Ángeles|last3=Hernández Bermejo|journal=Chronica Nova: Revista de Historia Moderna de la Universidad de Granada|issn=0210-9611|issue=36|year=2010|pages=197–226|url=https://digibug.ugr.es/bitstream/handle/10481/20405/ROCIO%20SANCHEZ%20RUBIO%2c%20ISABEL%20TESTON%20NU%c3%91EZ%2c%20M%c2%ba%20ANGELES%20HERNANDEZ%20BERMEJO-%20LA%20EXPULSION%20DE%20LOS%20MORICOS%20DE%20EXTREMADURA%201609-1614.pdf?sequence=1&isAllowed=y|location=Granada|publisher=University of Granada|Editorial UGR}} == Zunanje povezave == {{commons | Trujillo (Spain)}} * [https://www.trujillo.es/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Trujillo, Španija| ]] tcuxjf6y9efnpmtzj446s3g8cwgpfn5 Palača Osvajalca, Trujillo 0 607871 6772850 6749064 2026-10-31T16:03:07Z ~2026-57870-18 268194 /* Zgodovina */ 6772850 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Osvajalca | native_name = Casa-palacio del Marqués de la Conquista | image = Palacio de la Conquista Trujillo.jpg | image_size = 300px | caption = | location = [[Trujillo, Španija]], [[Estremadura]] | map_type = Španija | map_caption = | coordinates = {{coord|39.4602|-5.8818|type:landmark_region:ES|display=inline,title}} | owner = | start_date =1562 | completion_date = 1580 | building_type = [[palača]] | architectural_style = [[renesančna arhitektura]] | footnotes = }} '''Palača Osvajalca''',<ref name=TrujilloJoven>{{Cite web |url=http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18 |title=Palacio de la Conquista |website=TrujilloJoven |access-date=2026-08-26 |archive-date=2025-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251212095900/http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18 |url-status=dead }}</ref> znana tudi kot '''Palača markiza osvajalca''' ali '''casa del Escudo''',<ref>{{Cite web | url=http://www.monumentalnet.org/extremadura/caceres/trujillo/trujillo/palacio_de_los_marqueses_de_la_conquista.php |title=Palacio de los marqueses de la Conquista / Palacio del Escudo |website=MonumentalNet |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607224016/http://www.monumentalnet.org/extremadura/caceres/trujillo/trujillo/palacio_de_los_marqueses_de_la_conquista.php |archive-date=2012-06-07}}</ref> je stavba v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]], ki stoji na trgu Plaza Mayor v španskem mestu [[Trujillo, Španija|Trujillo]] v provinci Cáceres v [[Estremadura|Estremaduri]]. == Zgodovina == Zgrajena je bila v 16. stoletju na mestu rodovnega doma kapitana Gonzala Pizarra, očeta [[Francisco Pizarro|Francisca Pizarra]], osvajalca [[Peru]]ja. Gradnja se je začela leta 1562 po ukazu Hernanda Pizarra in njegove žene ter nečakinje Francisce Pizarro Yupanqui, hčere Francisca, ki sta v ta namen pridobila dve sosednji nepremičnini. Sledila sta navodilom iz Franciscove oporoke, v kateri je pisalo: »ustanoviti in zgraditi cerkev in kaplanijo v mestu Trujillo, ki je v Kraljevini Španiji, kjer sem doma in sem se rodil«. Gradnja je bila končana leta 1580, dve leti po smrti Hernanda Pizarra. Pod arkadami na takratni ulici Carnicerías so bile na tržne dni stojnice mesnic. Posledično se je družina Pizarro zapletla v dolge pravne bitke z mestnim svetom glede vzdrževanja stavbe. Njena vrednost 20.000 dukatov, kar je približno enako ceni Hernandove palače, je pomenila, da se družina Pizarro ni lotila njene gradnje, dokler se ni popolnoma ustalila v Estremaduri, po poroki s Francisco leta 1552 in izpustitvi iz gradu La Mota leta 1561. Do 8. junija 1571 je bila palača ''La Conquista'' večinoma dokončana, njena prva faza pa se je verjetno zgodila med letoma 1561 in 1571. Gradnja je bila zaradi sodnih sporov ustavljena za osem let (1571–1579), celoten kompleks pa je bil končno končan v zadnji tretjini 16. stoletja.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|first=Cillán Cillán|last=Francisco|title=Los Pizarro Conquistadores y su Hacienda.|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/libro?codigo=679612|year=2016|publisher=Palacio de los Barrantes-Cervantes|isbn= 978-84-617-4631-6|location=Trujillo|pages=202-229|number=Trujillo|first2=Esteban Ortega|last2=Julio|first3=Ramos Rubio|last3=José Antonio|first4=De San Macario Sánchez|last4=Óscar}}</ref> V 18. stoletju je bila stavba zaradi slabega stanja in grožnje zrušitve obnovljena. Delo je izvedel arhitekt Manuel de Lara Churriguera, član klana, ki je dal ime [[Churriguerizem|churrigueresque slogu]] in nečak Joséja de Churriguera, njegovega vodilnega predstavnika.<ref name=TrujilloJoven/><ref>{{Cite web |url=http://camaracaceres.es/caceres/trujillo/palatru1.html |title=Trujillo: Palacios |website=Cámara de Comercio e Industria de la Provincia de Cáceres |archive-url=https://web.archive.org/web/20110907112941/http://camaracaceres.es/caceres/trujillo/palatru1.html |archive-date=7. september 2011}}</ref> [[Slika:Francisca pizarro yupanqui.png|thumb|Doprsni kip Francisce Pizarro Yupanqui na balkonu Palače osvajalca]] Ime dolguje plemiškemu nazivu markiza osvajanja, ki je bil s tem imenom ponovno potrjen leta 1631 in ga je družina Pizarro prejela za svojo vodilno vlogo pri osvajanju Peruja.<ref>{{Navedi knjigo|first=Galiana Núñez|last=Magdalena|title=Guía turística de Trujillo y vida de Pizarro|url=http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18|year=1994|isbn=8460507556|editor=M. Galiana|publisher=Trujillo|number=Monumentos, palacio de la Conquista|archive-date=2025-12-12|access-date=2026-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20251212095900/http://www.trujillojoven.com/paginas/turismo/monumentos/monumentos.asp?mon=18|url-status=dead}}</ref> V palači so do smrti Jacinta Orellane Pizarra y Díaza leta 1899 živeli markizi osvajanja, nato pa njegovi sorodniki, grofje Trespalacios, do leta 1910. V prvi četrtini 20. stoletja je bila v njej srednja šola. Med državljansko vojno je služila kot vojašnica za različne vojaške enote. Kasneje jo je zasedla Ženska sekcija FET (Federacije delavcev španske državljanske vojne). Generalni direktorat za likovno umetnost je v 1970-ih obnovil streho in del zgornjega nadstropja, od takrat pa se uporablja za različne kulturne in družabne namene.<ref>{{Navedi knjigo|first=Moreno Lázaro|last=Juan|title=Guía de Trujillo|year=1978|isbn= 84-400-8274-6|pages=10-11|location=Trujillo}}</ref> Trenutno v njej domuje občinska turistična pisarna. == Opis == Ta palača je med najimenitnejšimi posvetnimi stavbami v mestu Trujillo. Je veličastna in robustna granitna klesana stavba v renesančnem slogu. Sestavljena je iz štirih nadstropij, spodnji dve ločeni z visečimi stebri, vsa z okni na prekladi in podstrešjem; ter dveh odprtih fasad: glavne na severu z arkadnimi loki, ki se odpirajo na Plaza Mayor in vzhodne na ulico Hernando Pizarro (prej ulica Carnicerías). Manjša fasada je ostala na jugu. Arkade galerije so sestavljene iz petih polkrožnih lokov, ki so jih prvotno podpirali stebri, ki jih je Churriguera okrepil in preoblikoval v sedanje granitne stebre, ki se usklajujejo s prostorom trga. [[Slika:Trujillo Plaza 6 - Palacio Pizarro - Luis Pita.jpg|thumb|Grb Francisca Pizarra, ki je dal hiši ime, je razstavljen nad vogalnim balkonom]] Umetniške kovane železne rešetke z elegantnim, okrašenim kronskim elementom, ki izvirajo iz časa gradnje stavbe, obdajajo številna okna.<ref>{{Navedi knjigo|first=Andrés Ordax|last=Salvador|title=Inventario artístico de Cáceres y su provincia.|year=1989|publisher=Ministerio de Cultura. Instituto de Conservación y Restauración de Bienes Culturales.|isbn=8474836093|location=Madrid|pages=321-322|volume=Tomo II}}</ref> Venec krasi dvanajst granitnih kipov na konzolah in podstavkih. To so morda alegorije vrlin in pregreh ali morda mesecev v letu. Med arhitekturnimi elementi izstopa ogromen vogalni balkon v pozno [[plateresco]] slogu. Odprtino krasijo renesančne skrinje, ob straneh pa so [[balustrada|balustrade]] in parni stebri. Med stebri so doprsni kipi konkvistadorja, inkovske princese Inés Yupanqui, njune hčerke Francisce in njenega moža Hernanda Pizarra. Okronan je z ogromnim grbom, ki ga je [[Karel V. Habsburški]] podelil Franciscu Pizarru; na njem so alegorični motivi osvojitve Peruja, pa tudi bor in dva vzpenjajoča se medveda družine Pizarro.<ref>{{Navedi knjigo|first=Muñoz de San Pedro|last=Miguel, conde de Canilleros|title=Extremadura (La tierra en la que nacían los dioses)|year=1961|publisher=Espasa Calpe|location=Madrid|pages=306-308}}</ref> Balkon počiva na močnem granitnem pilastru, na vrhu katerega so tritoni, ki podpirajo Pizarrov grb. Po spodnjem delu fasade so razporejeni še drugi kamniti grbi družine Pizarro, ki se pojavljajo tudi na železnih konstrukcijah. Glavni vhod se odpira pod arkadami in še enim grbom rodu, s segmentnim lokom, ki vodi v prostorno preddverje, kjer je še vedno vidna stara fasada z oknom v obliki ogeeja, ki je pripadalo kapitanu Gonzalu Pizarru. Ta prostor omogoča dostop do hlevov z banjastim obokom, podobnim vinski kleti, in do notranjega dvorišča z vitkimi stebri, ki organizirajo različne prostore. Nad segmentnim lokom na dvorišču so stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, več [[strelnica|sterlnic]] in cisterna. Balustradna loža v prvem nadstropju, ki jo podpira širok, nizek lok, gleda na to dvorišče. V notranjosti so sobe prekrite s križnimi oboki, v prvem nadstropju pa so ohranjene tudi tri dvorane s kasetiranimi lesenimi stropi, okrašenimi s številnimi inkovskimi motivi, [[sgraffito]] poslikavami in kamini iz tistega obdobja z grbi, ki se zaključijo z umetniškimi strešnimi oblikami. Dostop do drugih nadstropij je preko treh spiralnih stopnišč.<ref>{{Navedi knjigo|first=Cordero Alvarado|last=Pedro|title=Trujillo (Guía Monumental y Heráldica)|year=1996|publisher=María Maestre Editorial.|isbn=84-921986-0-5|pages=22-37}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|first=Tena Fernández|last=Juan|title=Trujillo Histórico y Monumental|year=1988|location=Trujillo|pages=345-355}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Palacio de la Conquista (Trujillo)}} [[Kategorija:Trujillo, Španija]] [[Kategorija:Palače v Španiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Španiji]] gmr36uguzcrjfgyjskz4i3w37r1i36x Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026 0 608281 6772795 6746636 2026-10-31T13:53:24Z ~2026-58129-53 268186 /* Napovedani */ sprememba rojstva pri Andrej Čuš 6772795 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ptuj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat of arms of Ptuj.svg|45px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Nuška Gajšek]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Ptuj|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ptuj|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualna županja [[Nuška Gajšek]] iz vrst [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je že leta 2025 napovedala, da se namerava na lokalnih volitvah leta 2026 potegovati za tretji mandat.<ref name=":gajsek">{{Navedi splet |title=Županja Nuška Gajšek napovedala vnovično kandidaturo za mesto županje |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-politika/zupanja-nuska-gajsek-napovedala-vnovicno-kandidaturo-za-mesto-zupanje/285275 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gajšek je bila za županjo prvič izvoljena leta 2018, ko je v drugem krogu premagala dotedanjega župana [[Miran Senčar|Mirana Senčarja]], leta 2022 pa je bila ponovno izvoljena že v prvem krogu s 64,29 odstotka glasov.<ref name=":rez2022">{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 2022 |url=https://www.ptuj.si/objava/704140 |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ptuj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ptuj/rezultati |access-date=2026-09-04}}</ref> Pred začetkom kampanje leta 2026 je poudarila, da želi kampanjo graditi na rezultatih prvih dveh mandatov in nadaljevanju že začetih projektov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Gajšek o Šircu kot protikandidatu: »Edina anketa, ki zares šteje, so volitve« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/gajsek-o-sircu-kot-protikandidatu-edina-anketa-ki-zares-steje-so-volitve/443706 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možni protikandidat se je v prvi polovici leta 2026 vse pogosteje omenjal direktor [[Komunalno podjetje Ptuj|Komunalnega podjetja Ptuj]] Janko Širec. Širec je pred tem opravljal več vodstvenih funkcij v lokalni upravi in gospodarstvu, med drugim je vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, novembra 2011 je prevzel vodenje občinske uprave. Po izobrazbi je sicer diplomirani inženir strojništva in ekonomist ter magister ekonomskih znanosti.<ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj mag. Jankom Šircem |url=https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313381/Leto%20XXVI%20stevilka%2012%2023.%20DECEMBER%202011.pdf |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=O zbornici |url=https://www.komunalna-zbornica.si/o-zbornici/ |access-date=2026-09-03 |website=Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije |language=sl}}</ref> Svojo kandidaturo je Širec uradno napovedal 25. avgusta, dan pozneje pa jo je predstavil na novinarski konferenci na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]] in kot razlog zanjo navedel nezadovoljstvo s hitrostjo razvoja mesta ter prepričanje, da Ptuj ne izkorišča svojih razvojnih potencialov.<ref name=":sirec">{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec uradno v boj za ptujskega župana: »Ptuj potrebuje novo razvojno strategijo« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/janko-sirec-uradno-v-boj-za-ptujskega-zupana-ptuj-potrebuje-novo-razvojno-strategijo/442711 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Med prednostnimi nalogami je izpostavil gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest, stanovanjsko politiko, izboljšanje prometne infrastrukture ter močnejšo vlogo Ptuja kot regionalnega središča.<ref name=":sirec" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec v župansko tekmo na Ptuju: "Mesto potrebuje novo razvojno strategijo" |url=https://vecer.com/podravje/janko-sirec-v-zupansko-tekmo-na-ptuju-mesto-potrebuje-novo-razvojno-strategijo-10425149 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Pred začetkom volilnih opravil je Širec stalno prebivališče iz občine [[Občina Videm|Videm]] prenesel v Mestno občino Ptuj.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Pred kandidaturo Janka Širca sprememba, ki ni ostala neopažena |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/pred-kandidaturo-janka-sirca-sprememba-ki-ni-ostala-neopazena/443685 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> 2. septembra je svojo že tretjo kandidaturo napovedal tudi mestni svetnik in nekdanji poslanec [[Andrej Čuš]], sicer predsednik zunajparlamentarnih [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]].<ref name=":cus">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=VIDEO: Andrej Čuš napovedal kandidaturo za župana Ptuja: »Čas je za nekaj drugačnega« |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/video-andrej-cus-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ptuja-cas-je-za-nekaj-drugacnega/443917 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Čuš je za župana Ptuja pred tem kandidiral že leta 2018 in 2022, tokrat bo nastopil s podporo volivcev in z nestrankarsko Listo dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj.<ref>{{Navedi splet |last=Zemljarič |first=Mojca |date=2026-09-03 |title=Čuš tretjič v tekmo za župana: „Sem drugačen, bolj izkušen“ |url=https://tednik.svet24.si/novice/politika/andrej-cus-zupanski-kandidatt-ptuj-1923709 |access-date=2026-09-03 |website=Štajerski tednik |language=sl}}</ref> Njegova lista je v trenutnem mandatu s petimi svetniki sicer druga največja svetniška skupina. Ob napovedi kandidature je kot prednostne naloge izpostavil izboljšanje sodelovanja občine z državo, ureditev prometne infrastrukture, prihodnost ptujske žitnice, obnovo cest in pločnikov, nadgradnjo urgentnega centra in zdravstvenega doma, stanovanjsko politiko ter razvoj poslovnih con in ustvarjanje novih delovnih mest.<ref name=":cus" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Andrej Čuš tretji kandidat za župana Ptuja |url=https://vecer.com/podravje/andrej-cus-tretji-kandidat-za-zupana-ptuja-10425973 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Slovenska demokratska stranka]] je 26. avgusta sprejela odločitev, da na volitvah ne bo nastopila z lastnim kandidatom in bo podprla Širca. V mestnem odboru so odločitev utemeljili s podobnimi pogledi na prihodnji razvoj Ptuja ter Širčevimi vodstvenimi izkušnjami.<ref name=":sds">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=SDS brez svojega kandidata na Ptuju, podprli bodo Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/sds-brez-svojega-kandidata-na-ptuju-podprli-bodo-janka-sirca/442870 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Junija sta [[Gibanje Svoboda]] in lokalna Lista Ptuj je naš napovedala skupni nastop na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Ptuj je naš in Svoboda združujeta moči za lokalne volitve, kdo bo njihov kandidat za župana? |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/ptuj-je-nas-svoboda-zdruzujeta-moci-za-lokalne-volitve-kdo-bo-njihov-kandidat-za-zupana/412869 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možna kandidatka Svobode se je v prvi polovici leta omenjala mestna svetnica in nekdanja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Stranka je opravila pogovore s štirimi možnimi kandidati, vendar so ti postopoma odpadli. Konec avgusta je Svoboda sporočila, da svojega kandidata ne bo imela in da bo skupaj z Listo Ptuj je naš podprla Janka Širca.<ref name=":svoboda">{{Navedi splet |date=2026-08-28 |title=Presenečenje pred lokalnimi volitvami, po SDS tudi Svoboda stopila za Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/presenecenje-pred-lokalnimi-volitvami-po-sds-tudi-svoboda-stopila-za-janka-sirca/442995 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> S tem je Širec prejel podporo dveh na državni ravni največjih političnih strank z nasprotujočih si političnih polov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Nenavadno politično zavezništvo na Ptuju? »Ko se nalepijo plakati, bomo videli, kdo koga podpira« {{!}} Ptujinfo.com |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/nenavadno-politicno-zaveznistvo-na-ptuju-ko-se-nalepijo-plakati-bomo-videli-kdo-koga-podpira/443843 |access-date=2026-09-04 |website=ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gibanje Svoboda Ptuj, Ptuj je naš in Lista Janka Širca so ob podpori Šircu sklenili tudi dogovor o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=Bo. |first=V. |date=2026-08-28 |title=Širec s podporo Svobode in SDS v boj za ptujskega župana |url=https://vecer.com/podravje/sirec-s-podporo-svobode-in-sds-v-boj-za-ptujskega-zupana-10425372 |access-date=2026-09-03 |website=Večer |language=sl}}</ref> [[Nova Slovenija]] je že julija sporočila, da svojega kandidata za župana ne bo imela. Predsednik lokalnega odbora Dejan Rožmarin je takrat napovedal, da bo stranka na volitvah v mestni svet nastopila samostojno, pri županskih volitvah pa je pustil odprto možnost podpore enemu od drugih kandidatov.<ref name=":stranke">{{Navedi splet |date=2026-07-17 |title=Županska tekma na Ptuju: Svetniške skupine razkrivajo prve načrte za volitve |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zupanska-tekma-na-ptuju-svetniske-skupine-razkrivajo-prve-nacrte-za-volitve/434950 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> V [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki]] julija odločitve o županskih volitvah še niso sprejeli. Predsednik lokalnega odbora in mestni svetnik Uroš Vek je navedel tri možnosti: lastnega kandidata, podporo kandidatu druge liste ali odločitev, da stranka v prvem krogu ne podpre nobenega kandidata.<ref name=":stranke" /> [[Resni.ca]] je že decembra 2025 napovedala, da pripravlja samostojno listo za lokalne volitve in da namerava svojega kandidata za župana predstaviti v drugi polovici leta 2026. Kot glavne programske usmeritve je mestni svetnik Sergej Ivanuša navedel stanovanjsko politiko, industrijski razvoj in cestno infrastrukturo.<ref name=":resnica">{{Navedi splet |date=2025-12-08 |title=Državljansko gibanje Resni.ca o lokalnih volitvah in prihodnjih projektih: »Gradnja luksuznih stanovanj ne bo rešila stanovanjske problematike« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/drzavljansko-gibanje-resnica-o-lokalnih-volitvah-prihodnjih-projektih-gradnja-luksuznih-stanovanj-ne-bo-resila-stanovanjske-problematike/322414 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Do začetka septembra kandidat še ni bil javno predstavljen. == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Nuška Gajšek]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |28. november 1981 [[Ptuj]] | * županja Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |24. april 2025 |TBA |<ref name=":gajsek" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Janko Širec'''</center> | style="background:#999999; " | |''neznano'' | * direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj (2011–''danes'') * direktor Komunalnega podjetja Ptuj * predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janka Širca<br><small>podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Ptuj je naš</small> |25. avgust 2026 |TBA |<ref name=":sirec" /><ref name=":sds" /><ref name=":svoboda" /> |- |<center>[[Slika:Andrej Čuš 2012 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Čuš]]'''</center> | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; " | |29. julij 1990 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2013–2018) * državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (2021–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj |2. september 2026 |TBA |<ref name=":cus" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Ptuj]] * [[Mestni svet Mestne občine Ptuj]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj]] jjf3my459duddw2uar895hxk6b7xcty Pogovor o Wikipediji:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026) 5 608418 6772926 6772262 2026-10-31T19:17:23Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ Uros N; spomenik padlim borcem 6772926 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:c:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET) #:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ... #:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET) #::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 28. oktober 2026 (CET) #:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti "EŠD" v "EID" v napisu predloge <nowiki>{{</nowiki>[[:c:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET) #::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:57, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET) #::::Sam sem se s tem ukvarjal že leta 2023, pa sem potem spremembo iz navedenega razloga vrnil.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Template:Cultural_Heritage_Slovenia/sl&action=history] Na opisnih straneh slik je bila namreč navedena napačna številka (brez 1-). Seveda pa naj še kdo drug pove, kaj misli glede tega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Za povezave na opisnih straneh slik rabimo nekoga, ki bo pognal bota. Predlagam, da se tega lotimo koordinirano po koncu WLM. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:11, 29. oktober 2026 (CET) # {{ping|Upwinxp}} ... <s>[[:c:File:Graščina Brinje.jpg]] in [[:c:File:Graščina Brinje 2.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika.</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:20, 29. oktober 2026 (CET) #:Hopla, sem mislil, da sem ju izločil iz natečaja, če sem pobrisal predlogo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:06, 29. oktober 2026 (CET) #:: Dovolj je da, pobrišeš predlogo ... sem gledala po spremembah kategorij, tako da je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:39, 30. oktober 2026 (CET) # {{ping|Uros N}} ... [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 005.jpg]] in [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 012.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. Prav tako je to verjetno avtorko zaščiteno delo kiparja Stojana Batiča.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 31. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images "Trg republike Ljubljana", the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET) a6atf5wh1kdolymn10z3l9ryf67b2qs 6772949 6772926 2026-10-31T19:43:45Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ Andrejj (Cerkev, Drage, Metlika) 6772949 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:c:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET) #:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ... #:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET) #::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 28. oktober 2026 (CET) #:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti "EŠD" v "EID" v napisu predloge <nowiki>{{</nowiki>[[:c:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET) #::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:57, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET) #::::Sam sem se s tem ukvarjal že leta 2023, pa sem potem spremembo iz navedenega razloga vrnil.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Template:Cultural_Heritage_Slovenia/sl&action=history] Na opisnih straneh slik je bila namreč navedena napačna številka (brez 1-). Seveda pa naj še kdo drug pove, kaj misli glede tega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Za povezave na opisnih straneh slik rabimo nekoga, ki bo pognal bota. Predlagam, da se tega lotimo koordinirano po koncu WLM. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:11, 29. oktober 2026 (CET) # {{ping|Upwinxp}} ... <s>[[:c:File:Graščina Brinje.jpg]] in [[:c:File:Graščina Brinje 2.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika.</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:20, 29. oktober 2026 (CET) #:Hopla, sem mislil, da sem ju izločil iz natečaja, če sem pobrisal predlogo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:06, 29. oktober 2026 (CET) #:: Dovolj je da, pobrišeš predlogo ... sem gledala po spremembah kategorij, tako da je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:39, 30. oktober 2026 (CET) # {{ping|Uros N}} ... [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 005.jpg]] in [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 012.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. Prav tako je to verjetno avtorko zaščiteno delo kiparja Stojana Batiča.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 31. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika vhod.jpg]] in [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:43, 31. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images "Trg republike Ljubljana", the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET) i0el33681028bdhl6v6d368hbinbrvs 6772985 6772949 2026-10-31T21:57:34Z Pinky sl 2932 /* Dediščina brez statusa spomenika */ +Miharix 6772985 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:c:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET) #:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ... #:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET) #::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 28. oktober 2026 (CET) #:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti "EŠD" v "EID" v napisu predloge <nowiki>{{</nowiki>[[:c:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET) #::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:57, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET) #::::Sam sem se s tem ukvarjal že leta 2023, pa sem potem spremembo iz navedenega razloga vrnil.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Template:Cultural_Heritage_Slovenia/sl&action=history] Na opisnih straneh slik je bila namreč navedena napačna številka (brez 1-). Seveda pa naj še kdo drug pove, kaj misli glede tega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Za povezave na opisnih straneh slik rabimo nekoga, ki bo pognal bota. Predlagam, da se tega lotimo koordinirano po koncu WLM. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:11, 29. oktober 2026 (CET) # {{ping|Upwinxp}} ... <s>[[:c:File:Graščina Brinje.jpg]] in [[:c:File:Graščina Brinje 2.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika.</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:20, 29. oktober 2026 (CET) #:Hopla, sem mislil, da sem ju izločil iz natečaja, če sem pobrisal predlogo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:06, 29. oktober 2026 (CET) #:: Dovolj je da, pobrišeš predlogo ... sem gledala po spremembah kategorij, tako da je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:39, 30. oktober 2026 (CET) # {{ping|Uros N}} ... [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 005.jpg]] in [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 012.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. Prav tako je to verjetno avtorko zaščiteno delo kiparja Stojana Batiča.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 31. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika vhod.jpg]] in [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:43, 31. oktober 2026 (CET) # {{ping|Miharix}} ... [[:c:Sveta Ana - Tunjice - pogled iz klopc nad Kamnikom.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:57, 31. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images "Trg republike Ljubljana", the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET) tp7c4nr3anwc1sv6yco4ds8vswydz6y 6772986 6772985 2026-10-31T22:00:03Z Upwinxp 126544 6772986 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files added into [[:c:Category:Mala ulica]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 25. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 5 files "Dalmatinova ulica" .. uploaded buildings on Dalmatinova ulica do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:19, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 2 files "Bleiweisova cesta" ... uploaded road do not have monument status. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Miklošičeva cesta Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Muzejski trg Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Lattermannov podhod Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:08, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Čopova ulica Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:30, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:c:File:Wolfova ulica Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:12, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... 3 files "Tivolski grad" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Saint Anthony of Padua Church, Trnovec.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 28. oktober 2026 (CET) #:Ja ... priznam, da bi za tole telovadbo skozi spomeniško varstvo potreboval pomoč (pa magari plastične pameti). Enako pri pripravi v Wikipodatkih ... #:V Registru pa nekje omenjajo, da po novem preferirajo EID in ne EŠD!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:42, 28. oktober 2026 (CET) #::Ja, slej ko prej bo treba preiti na novi sistem. Če poznaš EŠD, lahko sicer za vsak objekt z iskalnim poljem na [[:d:User:Yerpo|moji uporabniški strani]] na Wikipodatkih najdeš status. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 28. oktober 2026 (CET) #:::Ko smo že pri tem – ali je treba popraviti "EŠD" v "EID" v napisu predloge <nowiki>{{</nowiki>[[:c:Template:Cultural Heritage Slovenia|Cultural Heritage Slovenia]]}} na Zbirki? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:47, 28. oktober 2026 (CET) #::::EŠD in EID sta dve različni številki. Treba je torej še naprej navajati EŠD ali zamenjati vse dosedanje vnose z EID (sicer se številke EID v Zbirki ne bodo skladale z registrom). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:57, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Povezava na objekt deluje, če vpišeš številko, ki je v pregledovalniku GisKD imenovana EID (brez predpone 1-). Rad bi še potrditev nekoga, ki mu je evidenca bolj domača in ki je urejal povezovanje na pregledovalnik. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:01, 28. oktober 2026 (CET) #::::Sam sem se s tem ukvarjal že leta 2023, pa sem potem spremembo iz navedenega razloga vrnil.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Template:Cultural_Heritage_Slovenia/sl&action=history] Na opisnih straneh slik je bila namreč navedena napačna številka (brez 1-). Seveda pa naj še kdo drug pove, kaj misli glede tega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 28. oktober 2026 (CET) #:::::Za povezave na opisnih straneh slik rabimo nekoga, ki bo pognal bota. Predlagam, da se tega lotimo koordinirano po koncu WLM. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:11, 29. oktober 2026 (CET) # {{ping|Upwinxp}} ... <s>[[:c:File:Graščina Brinje.jpg]] in [[:c:File:Graščina Brinje 2.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika.</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:20, 29. oktober 2026 (CET) #:Hopla, sem mislil, da sem ju izločil iz natečaja, če sem pobrisal predlogo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:06, 29. oktober 2026 (CET) #:: Dovolj je da, pobrišeš predlogo ... sem gledala po spremembah kategorij, tako da je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:39, 30. oktober 2026 (CET) # {{ping|Uros N}} ... [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 005.jpg]] in [[:c:File:2024 10 22 Spomenik 1. belokranjski četi Foto Uroš Novina 012.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. Prav tako je to verjetno avtorko zaščiteno delo kiparja Stojana Batiča.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 31. oktober 2026 (CET) # {{ping|Andrejj}} ... [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika vhod.jpg]] in [[:c:File:Cerkev, Drage, Metlika.jpg]] imata status registrirane dediščine in nimata statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:43, 31. oktober 2026 (CET) # {{ping|Miharix}} ... [[:c:File:Sveta Ana - Tunjice - pogled iz klopc nad Kamnikom.jpg]] ima status registrirane dediščine in nima statusa spomenika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:57, 31. oktober 2026 (CET) == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:commons:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) # {{ping|GPSLeo}} ... all 10 files in [[:commons:Category:Plečnikove šance]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:13, 25. oktober 2026 (CET) #:These are not real ruins but new artificial ruins created as decoration in the park? [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:17, 26. oktober 2026 (CET) #:: Photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Plečnik preserved the ruins but also added architectural elements, including a stone stairway, the circular footprint of the tower, stone pillars, semicircular arches, and terraces. So perhaps some of these elements can stay ... we'll see. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... <s>4 files in [[:commons:Category:National Assembly Building of the Republic of Slovenia]]</s> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:10, 25. oktober 2026 (CET) #:These photos show the old part of the building not the new front. Reconstruction and renovation do not generate a copyright. [[Uporabnik:GPSLeo|GPSLeo]] ([[Uporabniški pogovor:GPSLeo|pogovor]]) 07:14, 26. oktober 2026 (CET) #:: Ok, I make a mistake ... This is actually the north wing of the parliamentary complex, known as the Kranjska hranilnica Palace (Kranjska hranilnica Savings Bank Palace). It is located at Tomšičeva ulica 5, Ljubljana, and now houses offices for parliamentary groups, working bodies, and various parliamentary services. I created new [[:commons:Category:Kranjska hranilnica Palace (Ljubljana)]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Mesarski most Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]], buildings behind are from Jože Plečnik (1872–1957) and the bridge was build from 2009 to 2010. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:47, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... "View from Mesarski most Ljubljana", The buildings in the background were designed by Jože Plečnik (1872–1957). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 26. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 01.jpg]] & [[:commons:File:Tromostovje Ljubljana 2026-01-21 02.jpg]], author Jože Plečnik --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:32, 27. oktober 2026 (CET) # {{ping|GPSLeo}} ... all 7 images "Trg republike Ljubljana", the square, built between 1961 and 1986, is as a whole the copyrighted work of architect E. Ravnikar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:25, 27. oktober 2026 (CET) 0zye108ie9wr00jeshu7gnm3qj9a4l4 Langreo 0 608868 6773082 6757131 2026-11-01T10:00:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6773082 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Langreo | native_name = Llangréu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Langreo.svg | image_shield = Escudo de Langreo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Roberto García (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 82,46 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 38 612 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|19|N|5|41|40|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,021 | website = https://www.ayto-langreo.es/ | footnotes = }} '''Langreo''' ({{IPA-es|laŋˈɡɾeo}}; {{jezik-ast|Llangréu}}, {{IPA-ast|ʎaŋˈɣɾew}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturiji, približno 19 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Siero]], na jugovzhodu na [[San Martín del Rey Aurelio]], na jugozahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]] in na severozahodu na Oviedo. Langreo je četrto največje mesto v Asturiji, je bilo nekoč eno najpomembnejših industrijskih središč Španije.<ref>{{navedi novice|last=Gancedo |first=Luis |title=La reconversión del "8" asturiano |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/economia/2017/08/24/reconversion-8-asturiano-19232020.html |date=24.8.2017 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> V občini se uradno rabi [[asturijščina|asturijski jezik]], zato uporabijo asturijsko poimenovanje naselij v uradnih dokumentih. Samo v Langreu in [[Tuilla|Tuilli]] ({{jezik-ast|Tiuya}}) so dvojezični napisi.<ref>{{navedi novice |title=Servicio de Normalización llingüística |work=Ayuntamiento de Langreo |url=https://www.ayto-langreo.es/servicios-municipales/politica-linguistica/servicios-de-normalizacion-linguistica |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == V [[stari vek|starem veku]] je bil na mestu današnjega Langrea antični ''Lagniam''. Izvor imena ni jasen. Odkrili so ostanke več gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili utrdbe ob reki Nalón in šest močnih mostov nad reko.<ref>{{navedi novice|title=La Felguera pierde sus orígenes |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/nalon/2013/05/02/felguera-pierde-origenes-20656609.html |date=2.5.2013 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> Nekateri viri omenijo, da je bila vojska [[Mavri|Mavrov]], ki so jih premagali v [[Bitka pri Covadongi|bitka pri Covadongi]], končno uničena pri Langreu.<ref>{{navedi novice|last=Burgos |first=Ernesto |title=La batalla de Turiellos |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2010/06/16/batalla-turiellos-21321632.html |date=16.6.2010 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> 857 je [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñu I.]] daroval v Langreu tri cerkve stolnici v Oviedu. V tem času je San Martín del Rey Aurelio pripadal Langreu in tukaj je bilo središče občine.<ref>{{navedi novice|title=Aurelio |work=Maravedis |url=https://www.maravedis.net/reyes/37.html |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> 1075 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] priključil mesto k občini Oviedo, ampak se občani niso strinjali z odločbo in so zahtevali samostojnost, toda niso jih poslušali.<ref>{{navedi novice|last=Noriega |first=Ignacio Gracia |title=Entrevistas en la Historia |url=https://www.ignaciogracianoriega.net/enh/20050307.htm |work=Ignacio Gracia Noriega |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> Langreo je lahko postal samostojna občina 1581, v času kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so vojaki [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] zažgali in izropali dve svetišči v občini. 1874, v času [[karlistične vojne|karlistične vojne]] so karlisti zažgali mestno hišo in je požar uničil tudi arhiv.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Adiós a la Casa de los Notarios, historia de Langreo |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/cuencas/adios-casa-notarios-20190908014542-ntvo.html?ref=https:%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fasturias%2Fcuencas%2Fadios-casa-notarios-20190908014542-ntvo.html |date=8.9.2019 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> V 18. stoletju se začne premogovništvo, ki je bistveno vplivalo na gospodarstvo območja. Izkopan premoga je uporabila predvsem tovarna La Cavada v [[Kantabrija|Kantabriji]]. Langreo je bilo prvo industrijsko območje Španije, vendar je postal izkop premoga le v 19. stoletju strokoven. Več industrijskih podjetij se je naselilo v Langreo, najpomembnejše je bilo podjetje Pedra Dura, ki še danes deluje. Bila je izgrajena železniška proga Langreo, ki je bila tretja največja na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]].<ref>{{navedi novice|title=Ferrocarril de Langreo |work=Petrimoniu Industrial |url=https://patrimoniuindustrial.com/fichas/ferrocarril-de-langreo/ |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> [[Slika:Bayer Planta Felguera.jpg|thumb|desno|Tovarna podjetja Bayer v La Felgueri]] V začetku 20. stoletja je pospešilo razvijanje v Langreu ne le v gospodarstvu, ampak tudi v družbi. Nastale so tudi politične stranke. Langreo ni simpatiziral z [[Druga španska republika|Drugo špansko republiko]], ker se je skrbel za morebitno podržavljenje tovarn. 1965 je število prebivalstva doseglo 70 tisoč ljudi v Langreu. 1959 so v občini izkopali 41 % asturijskega premoga. Langreo je bil največji proizvajalec premoga in drugi največji proizvajalec jekla v Španiji. 1964 so ustanovili banko mesta Banco de Langreo. Nato je bila industrijska dejavnost premeščena na obale, zato je gospodarska dejavnost upadla v Langreu. 2016 so zaprle zadnje rudnike v občini. Danes delujejo predvsem tovarne zdravil in kemične tovarne v Langreu.<ref>{{navedi novice|title=La planta de Bayer en Asturias es la única productora mundial del principio activo de la aspirina |work=Europa Press |url=https://www.europapress.es/asturias/noticia-planta-bayer-asturias-unica-productora-mundial-principio-activo-aspirina-20140410172629.html |date=10.4.2014 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Geografija == Vrhovi so povprečno visoki, vendar lahko otežijo povezave s sosednjimi občinami. Na južnem delu občine so najvišji vrhovi. Klanci so ponekod strmasti. Trije najpomembnejši vrhovi so Alto de San Justo (1011 m), Cogolín (1005 m) in Picu les Cruces (946 m). Zgornji del občine Langreo pripada rudniškemu območju. Le na majhnem delu površine so gozdovi, pašniki in njive. Glavna reka je Nalón, ki ima več pritokov kot La Venta, El Rión, Triana, El Fresno, Candín in Samuño. Voda rek je nekoč imela črno barvo, kar je bil učinek rudniške dejavnosti. Od 1989 je voda spet čista.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Denuncia ante Salud por el «agua negra» que sale de los grifos en El LLano, en San Martín del Rey Aurelio |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/area-metropolitana-asturias/cuencas/calidad-agua-llano-san-martin-rey-aurelio-20260723105156-nt.html |date=23.7.2026 |accessdate=18.9.2026</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ecomuseo Valle Samuño 10.JPG|thumb|desno|Nekdanji stroji iz Langrea v muzeju]] Nekatere stavbe težke industrije so prevzela druga podjetja (Química del Nalón, [[Bayer]]). V zadnjih časih so bile ustanovljene pivne manufakture, kjer pridelujejo domača piva. Občina si prizadeva uresničiti nove projekte, da bi izpolnila tiste luknje, ki so nastale z zaprtjem nekaterih tovarn in rudnikov. Kmetijstvo je prisotno v okoliških naseljih, ki osredotoči na prozivodnjo pšenice, konoplje in sadežev. == Kultura == [[Slika:Ciaño (Langreo) - Iglesia de San Esteban 04.jpg|thumb|desno|Cerkev Sv. Štefana v Ciañu]] Cerkev sv. Štefana v Ciañu je bila zgrajena v 12. stoletju v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Tudi v tem naselju je svetišče Device Carbaya, ki je zavetnica občine. Druge cerkve so bile zgrajene v 18., 19. in 20. stoletju. Cerkev sv. Petra v La Felgueri je delo arhitekta [[Magín Berenguer|Magína Berenguerja]]. Podoba cerkve legira [[predromanska umetnost|predromanski]] in [[Bizantinska umetnost|bizantinski slog]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so jo porušili, a po vojni so jo nazaj postavili. Tudi je industrializacija prispevala k izoblikovanju stavbene kulturne dediščine Langrea v 19. in 20. stoletju. Med njimi so stavbe tovarn in stanovanjskih hiš delavcev ali železni mostovi, delavnice, tovarniški dimniki ipd. Ohranjeni so iz srednjega veka stari stolpi, kurije in meščanske hiše. Posebnost je tržnica v La Felgueri ali trgovska hiša v Sami. Potem, ko se je Langreo razcvetel po industrializaciji, je bilo ustanovljeno več parkov v mestu, poleg teh gledališča, filmska gledališča, šole in poslovne zgradbe podjetij. Znani je asturijski pustni karneval v Langreu, ki se imenuje ''Antroxu'' v asturijskem jeziku in ga imajo v februarju.<ref>{{navedi novice|title=El Antroxu aterriza ya en Langreo |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2026/02/11/antroxu-aterriza-langreo-bc-126677203.html |date=11.2.2026 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebe == * [[Pablo Antón Marín Estrada]], pesnik in pisatelj * [[Lluis Xabel Álvarez]], pesnik * [[Xurde Álvarez Fernández]], pisatelj, pesnik, gledališki avtor * [[Andrés Junquera]], nogometaš * [[David Villa]], nogometaš * [[Eduardo Úrculo]], slikar * [[Narciso Ibáñez Menta]], igralec == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] 0re67hawlgnvgms7htun7qll4z2n9oa Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026 100 609365 6772786 6772727 2026-10-31T13:43:50Z TadejM 738 viri poročajo o več deset, ne več sto poškodovanih 6772786 wikitext text/x-wiki [[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]] * V '''[[železniška nesreča pri Toledu|trčenju dveh vlakov pri Toledu]]''' v Španiji je umrlo 69 ljudi, več deset je poškodovanih. * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] <small>(na sliki)</small> premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]]. *Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec; [[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka; [[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog; [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka rr2yg26xaftnnhalp4temgrwh6ixgdh 6772793 6772786 2026-10-31T13:49:49Z TadejM 738 približno sto – po viru 6772793 wikitext text/x-wiki [[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]] * V '''[[železniška nesreča pri Toledu|trčenju dveh vlakov pri Toledu]]''' v Španiji je umrlo 69 ljudi, približno sto je poškodovanih. * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] <small>(na sliki)</small> premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]]. *Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec; [[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka; [[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog; [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka sffv8vwlbqowqz008wg8plp10kx2j16 6772846 6772793 2026-10-31T15:58:03Z TadejM 738 pnp 6772846 wikitext text/x-wiki [[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]] * V '''[[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026|trčenju dveh vlakov pri Toledu]]''' v Španiji je umrlo 69 ljudi, približno sto je poškodovanih. * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] <small>(na sliki)</small> premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]]. *Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec; [[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka; [[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog; [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka mhvvd1iv17p49n8tzs7p59l9dvwyir5 6772898 6772846 2026-10-31T18:31:05Z TadejM 738 umrl [[Mišo Kovač]] 6772898 wikitext text/x-wiki [[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]] * V '''[[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026|trčenju dveh vlakov pri Toledu]]''' v Španiji je umrlo 69 ljudi, približno sto je poškodovanih. * V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] <small>(na sliki)</small> premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]]. * Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]]. *Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Mišo Kovač]] ({{abbr|85|umrl 31. oktobra}}), hrvaški pevec; [[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec; [[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka; [[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog; [[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1; [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist 3tkzk1xpayn5n1m7790rhq3lap4qh30 Kategorija:Armensko-slovenski urejaton 14 609936 6773046 6766515 2026-11-01T06:44:30Z JoMK 240261 slikca 6773046 wikitext text/x-wiki [[Slika:File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png]] [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Gorizia-Nova Gorica 2025]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] j9tj7hvrvtjc5a3mr8sg1uu55do8wrg 6773047 6773046 2026-11-01T06:44:42Z JoMK 240261 pp 6773047 wikitext text/x-wiki [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png]] [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Gorizia-Nova Gorica 2025]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] ctpbbc6e1fd9jfu7ky0c3yytjweyti1 6773048 6773047 2026-11-01T06:48:04Z JoMK 240261 6773048 wikitext text/x-wiki [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|thumb]] {{catmore|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskem urejatonu]]. [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Gorizia-Nova Gorica 2025]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] 3li0t5ct1uuavsg8cleoydlzmfpm3jk 6773049 6773048 2026-11-01T06:48:57Z JoMK 240261 preostala skopirana koda 6773049 wikitext text/x-wiki [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|thumb]] {{catmore|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskem urejatonu]]. [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Armensko-slovenski 2026]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] ca1t5qcvnri8rw9zds4dgx4mu0labsn Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Članki 4 609937 6772897 6772724 2026-10-31T18:29:16Z Pinky sl 2932 /* Armenske športnice */ Greta Vardanyan rezervirana 6772897 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 |} ===Arheologija=== {| border=1 class='wikitable' !Naslov !! Velikost (bajti) |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 (v delu - Pinky sl) |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 20v64464w13mbdxuddubbp4enfhy0l7 6772900 6772897 2026-10-31T18:40:01Z Octopus 13285 /* Arheologija */ dediščina 6772900 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 |} ===Arheologija=== {| border=1 class='wikitable' !Naslov !! Velikost (bajti) |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] <br> [[Arheološka dediščina Armenije]] || 42190 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 (v delu - Pinky sl) |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] s0h4k97iu6al432aisylkqppi818n65 6772917 6772900 2026-10-31T19:03:24Z Pinky sl 2932 /* Seznam člankov */ razširitev tabele 6772917 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class='wikitable' !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 04ykigqfaiaczjsjvqbugur8obch6ft 6772918 6772917 2026-10-31T19:04:46Z Pinky sl 2932 /* Seznam člankov */ class="wikitable sortable" 6772918 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 7xnobtix9ppnofytmb3yaz0fk7no602 6773081 6772918 2026-11-01T09:59:48Z Pinky sl 2932 /* Seznam člankov */ Naravoslovne teme iz območja Armenije 6773081 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme iz območja Armenije=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 2yzmdet3gs43vmn77l8pf30znbdveex 6773083 6773081 2026-11-01T10:00:06Z Pinky sl 2932 /* Naravoslovne teme iz območja Armenije */ 6773083 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme iz območja Armenije=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] d1gpjk5fwup2p6lu3suad9we1ep4scd 6773109 6773083 2026-11-01T10:29:19Z Pinky sl 2932 /* Armenske pisateljice */ Diana Abgar 6773109 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | || [[Diana Abgar]] | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme iz območja Armenije=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] mdk9b5wdscy7zm11jcyjghvqhh887gt 6773110 6773109 2026-11-01T10:29:47Z Pinky sl 2932 /* Armenske pisateljice */ typo 6773110 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme iz območja Armenije=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] r277l4dbxejoovhlexu684numaa8pky 6773143 6773110 2026-11-01T11:43:11Z Upwinxp 126544 /* Seznam člankov */ +tabela za geografske teme in članek 6773143 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] krqdllj06t79crpleqiug3dprn06vy4 6773147 6773143 2026-11-01T11:47:56Z Yerpo 8417 /* Geografija */ +1 6773147 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | ... || | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 5siy36zfytpzysfsldcwhlmky8pxssx 6773148 6773147 2026-11-01T11:49:06Z Upwinxp 126544 /* Zapis armenskih imen in poimenovanj */ sidro na stran v PDF-ju 6773148 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina]. == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | || | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | || | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | || | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | || | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |13 | [[:en:Etiuni]] || 14169 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenske pisateljice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |} ===Armenske pesnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | ... || | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:xx]] || 00 | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] pm0zvnv1jim1i3toc4h0qiy3s9h2xj4 Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Nagrade 4 609939 6772990 6769058 2026-10-31T22:30:19Z GeographieMan 179499 6772990 wikitext text/x-wiki <noinclude> {{Armensko-slovenski urejaton navbar|4}}</noinclude> * '''1. mesto''': Armenski srdžep (džezva), knjiga z armensko tematiko in armenska kava. * '''2.–3. mesto''': Knjiga z armensko tematiko in armenska kava. [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] ojvl7jm0yyp0pp6kgcjjdum93s78r0z Predloga:Armensko-slovenski urejaton 10 610206 6773022 6769060 2026-11-01T00:37:05Z Pinky sl 2932 Kategorija:Članki armensko-slovenskega urejatona 6773022 wikitext text/x-wiki {{Polje za pogovorne strani | image = [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|120px]] | text = Članek '''{{PAGENAME}}''' је bil {{{kaj|ustvarjen ali znatno razširjen}}} kot del '''[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskega urejatona]]'''. {{#if:{{{uporabnik|}}}| {{GENDER:{{{uporabnik|}}}|Avtor:|Avtorica:}} [[Uporabnik:{{{uporabnik|}}}|{{{uporabnik|}}}]].|}} }} <includeonly>{{#ifeq:{{NAMESPACENUMBER}}|1|[[Kategorija:Članki armensko-slovenskega urejatona|U]] {{#if:{{{uporabnik|}}}||[[Kategorija:Članki armensko-slovenskega urejatona brez uporabnika|U]]}} }}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> b6vv6kt4x90d4gc04odjnu08aekqdaf Igor Velov 0 610212 6773087 6769148 2026-11-01T10:06:48Z VidicK01 193275 prevzel stranko Karla Erjavca 6773087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Igor Velov |image=<!-- WD --> |office=[[Župan Mestne občine Kranj#Podžupan|Podžupan Mestne občine Kranj]] |termstart=december 2006 |termend=november 2010 |termstart1= |termend1= |party=Lista povezani za razvoj Kranja {{small|(2026– )}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2012)}} |birth_date=<!-- WD --> }} '''Igor Velov''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; * [[2. marec]] [[1977]], [[Kranj]]. Od leta 2002 je član [[Mestni svet Mestne občine Kranj|Mestnega sveta Mestne občine Kranj]]. Med letoma 2006 in 2010 je bil kranjski podžupan, med letoma 2017 in 2022 pa državni svetnik. Na [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026|lokalnih volitvah novembra 2026]] kandidira za [[Župan Mestne občine Kranj|župana Kranja]]. == Izobraževanje == Po končani srednji šoli, smer prometni tehnik, je Velov šolanje nadaljeval na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1999.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} V resnici se rad smejim |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070410/C/304109962/January |access-date=2026-10-22 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Nato se je vpisal študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], kasneje pa se vpisal še na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteto za državne in evropske študije]].<ref name=":1" /> Tam je leta 2012 magistriral z nalogo ''Učinkovitost občin v RS pri zadovoljevanju potreb prebivalcev'', na primeru Mestne občine Kranj.<ref>{{Navedi splet |title=Učinkovitost občin v RS pri zadovoljevanju potreb prebivalcev (primer MO Kranj) : magistrsko delo |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3918510 |access-date=2026-10-22 |website=plus.cobiss.net}}</ref> Na isti fakulteti od leta 2016 opravlja doktorski študij, ki pa ga še ni končal.<ref>{{Navedi splet |title="V življenju bi rad še kaj pametnega naredil, ..." |url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zivljenju-bi-rad-se-kaj-pametnega-naredil-396484 |access-date=2026-10-22 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> == Poklicna kariera == 15. julija 2013 je postal vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP). Za polni mandat ga je [[12. vlada Republike Slovenije|vlada Mira Cerja]] imenovala februarja 2015, ko je bil v agenciji zaključen notranji nadzor v zvezi z afero podeljevanja vozniških dovoljenj.<ref>{{Navedi splet |title=Igor Velov zdaj tudi uradno direktor agencije za varnost prometa |url=https://siol.net/avtomoto/promet/igor-velov-zdaj-tudi-uradno-direktor-agencije-za-varnost-prometa-316612 |access-date=2026-10-23 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Afera Vozniška dovoljenja: agencija za varnost prometa žrtveno jagnje? |url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/afera-vozniska-dovoljenja-agencija-za-varnost-prometa-zrtveno-jagnje |access-date=2026-10-23 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Leta 2019 je AVP pod njegovim vodstvom predlagala znižanje dovoljene meje alkohola za voznike z 0,5 na 0,2 promila in strožjo obravnavo izrazito alkoholiziranih voznikov.<ref>{{Navedi splet |title=Predlagajo znižanje dovoljene meje alkohola na 0,2 promila |url=https://siol.net/avtomoto/novice/predlagajo-znizanje-dovoljene-meje-alkohola-na-0-2-promila-495309 |access-date=2026-10-23 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Predlog zaradi nasprotovanja vladne koalicije ni bil sprejet v zakonodajo.<ref>{{Navedi splet |date=2019-05-10 |title=Notranji minister Poklukar nenaklonjen znižanju dovoljene meje alkohola za voznike |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/notranji-minister-poklukar-nenaklonjen-znizanju-dovoljene-meje-alkohola-za-voznike-2258589/ |access-date=2026-10-23 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Poleg tega se je zavzemal za načrtovani simulator za prepoznavanje znakov demence in drugih zmanjšanj vozniških sposobnosti pri starejših ter zagovarjal nižje kazni ob pogostejšem in stalnejšem nadzoru.<ref>{{Navedi splet |title=Česa se morajo v 2019 bati prekrškarji |url=https://www.zurnal24.si/avto/agencija-za-varnost-prometa-avp-direktor-igor-velov-intervju-prometna-varnost-statistika-sekcijsko-merjenje-320942 |access-date=2026-10-23 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2018-07-30 |title=Igor Velov, direktor AVP: "Sem privrženec manjših kazni in stalnega nadzora." |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/aktualno/za-povecanje-prometne-varnosti-bi-bilo-dobro-ce-bi-imeli-manjse-kazni-in-vec-nadzora-intervju-igor-velov-direktor-avp/ |access-date=2026-10-23 |website=Avto-magazin.si |language=sl-SI}}</ref> Na položaju je ostal do razrešitve 24. maja 2019 zaradi afere s službenim vozilom.<ref>{{Navedi splet |title=Vlada razrešila Velova z mesta direktorja AVP {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-na-seji-odloca-o-razresitvi-velova-z-mesta-direktorja-avp.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Od marca do junija 2019 je bil tudi občinski predstavnik skupščine Komunale Kranj.<ref>{{Navedi splet |date=2019-03-19 |title=Mestna občina Kranj: 19.3.2019: Kadrovske zadeve |url=https://www.lex-localis.info/files/71beb0aa-45f5-4c06-af73-819dea3a1479/1274023987348813430_2.%20Kadrovske%20zadeve.pdf |access-date=2026-10-23 |website=lex-localis.si}}</ref> S položaja ga je mestni svet na predlog 25 od 33 svetnikov<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Igorja Velova so razrešili |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20190622/C/190629938/igorja-velova-so-razresili |access-date=2026-10-23 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> razrešil kmalu po njegovem odhodu z AVP, v skupščini pa ga je kot predstavnik nasledil [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |last=L |first=L. |title=Velova bo v skupščini Komunale Kranj nadomestil Zoran Stevanović |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/velova-bo-v-skupscini-komunale-kranj-nadomestil-zoran-stevanovic/494887 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Leta 2020 je bil nato imenovan v nadzorni svet Komunale Kranj, kjer je deloval do leta 2024, na funkcijo pa se je znova vrnil oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-17 |title=Po odmevni razrešitvi se vrača med nadzornike Komunale Kranj {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/po-odmevni-razresitvi-se-vraca-med-nadzornike-komunale-kranj/446576 |access-date=2026-10-23 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-25 |title=Velov znova nadzornik Komunale Kranj |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/velov-znova-nadzornik-komunale-kranj-404117/ |access-date=2026-10-23 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> == Politika == === Svetnik in podžupan v Kranju === Leta 2002 je bil z neodvisno listo Mladi za razvoj Kranja prvič izvoljen za člana [[Mestni svet Mestne občine Kranj|Mestnega sveta Mestne občine Kranj]].<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Peti kandidat za župana Kranja |url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/peti-kandidat-za-zupana-kranja-394410 |access-date=2026-10-23 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> V naslednjem mandatu je nato deloval kot svetnik Mladih za Kranj.<ref name=":1" /> Decembra 2006 ga je novoizvoljeni kranjski župan [[Damijan Perne]] imenoval za poklicnega podžupana občine.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Damijan Perne je prisegel |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20061205/C/312059994/damijan-perne-je-prisegel |access-date=2026-10-23 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Ob nastopu mandata je bil star 29 let, s čimer je bil najmlajši kranjski podžupan. Funkcijo je opravljal do novembra 2010.<ref name=":3" /> Leta 2008 se je pridružil stranki [[Zares]] in prevzel vodenje njenega gorenjskega pokrajinskega odbora, leta 2010 pa je bil na njeni listi še tretjič izvoljen v kranjski mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gorenjski Zares vodi Velov |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080220/C/302209987/gorenjski-zares-vodi-velov |access-date=2026-10-23 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Uradni list Republike Slovenije, 22. 10. 2010 - stran 12570 |url=https://pisrs.si/api/uradni-list/objava/u2010083.pdf |access-date=2026-10-23 |website=pisrs.si}}</ref> Leta 2014 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah]] znova nastopil s svojo nestrankarsko listo, preimenovano v ''Lista za razvoj Kranja'', in z njo osvojil dve svetniški mesti.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2014 - Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html |access-date=2026-10-23 |website=www.dvk-rs.si}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah leta 2018]] je z Listo za razvoj Kranja prejel 9,77 odstotka glasov občanov in s tem štiri mandate v mestnem svetu, znova je bil izvoljen tudi sam.<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2018 - Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html |access-date=2026-10-23 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=Sa |title=Novi župan Kranja Matjaž Rakovec si bo prizadeval za konsenz v mestnem svetu |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/kranj/novi-zupan-kranja-matjaz-rakovec-si-bo-prizadeval-za-konsenz-v-mestnem-svetu/473617 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za župana je njegova lista skupaj s strankama [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in [[Več za Kranj]] predlagala [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]], ki je z 18,3 % glasov pristal na tretjem mestu med osmimi županskimi kandidati.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Pred nami mesec dni kampanje županskih in svetniških kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/pred-nami-mesec-dni-kampanje-zupanskih-in-svetniskih-kandidatov/469308 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Državni svetnik === Leta 2017 je bil kot predstavnik lokalnih interesov iz volilne enote 9 (južna Gorenjska) izvoljen za člana [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |date=2018-04-04 |title=Končni izid volitev članov Državnega sveta |url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/volitve/drzavni_svet_2017/Konc__ni_izzid_-_volitve_c__lanov_DS_2017.pdf |access-date=2026-10-23 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2025-04-03 |title=Korupcija: Igor Velov glasoval za predlog, da se ga določi za člana državnega sveta, to je podprl celo dvakrat |url=https://vecer.com/slovenija/korupcija-igor-velov-glasoval-za-predlog-da-se-ga-doloci-za-clana-drzavnega-sveta-to-je-podprl-celo-dvakrat-10380239 |access-date=2026-10-23 |website=Večer |language=sl}}</ref> Za nov mandat je kandidiral leta 2022, ko pa ga je premagal takratni župan Nakla, [[Ivan Meglič]].<ref>{{Navedi splet |title=Nova sestava DS ima precej novih imen in 16 dosedanjih svetnikov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-sestava-ds-ima-precej-novih-imen-in-16-dosedanjih-svetnikov.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Kandidat za župana Kranja === Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je s podporo skupine volivcev kandidiral za kranjskega župana.<ref>{{Navedi splet |date=2022-10-18 |title=Za župansko funkcijo se bo v Kranju potegoval tudi Igor Velov |url=https://n1info.si/novice/slovenija/za-zupansko-funkcijo-se-bo-v-kranju-potegoval-tudi-igor-velov/ |access-date=2026-10-22 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Prejel je 596 glasov (3,19 odstotka) in zasedel zadnje mesto med sedmimi kandidati, je pa osvojil šesti mandat na položaju mestnega svetnika.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2022 - Izidi glasovanja za Mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-22 |website=www.dvk-rs.si}}</ref> 15. oktobra 2026 je ob zaključku vlaganja list napovedal ponovno kandidaturo za župana Mestne občine Kranj.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-22 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> Za potrebe kandidature je v mesecu septembru po neuspešnem zbiranju podpisov za samostojno kandidaturo prevzel zunajparlamentarno stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] in jo preimenoval v ''Lista povezani za razvoj Kranja'',<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu sprememb pri politični stranki LISTA POVEZANI ZA RAZVOJ KRANJA v register političnih strank {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-sprememb-pri-politicni-stranki-lista-povezani-za-razvoj-kranja-v-register-politicnih-strank/ |access-date=2026-10-22 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu sprememb pri politični stranki v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-sprememb-pri-politicni-stranki-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-6/ |access-date=2026-11-01 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> s katero kandidira tudi za kranjski mestni svet.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Samo na Trmi: KAREL ERJAVEC NIČ VEČ ŠEF STRANKE, KI JO JE PREVZEL - IGOR VELOV!!! {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/globus-slovenije/samo-na-trmi-karel-erjavec-nic-vec-sef-stranke-ki-jo-je-prevzel-igor-velov/ |access-date=2026-10-22 |website=trma.si |language=sl}}</ref> Med prioritetami svoje kandidature je izpostavil prenovo prometnega sistema, ureditev parkirišč, racionalizacijo občinske uprave ter gospodarski razvoj občine.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=V Kranju za župana mestne občine kandidira tudi nekdanji podžupan Igor Velov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2026/mestne-obcine/kranj/v-kranju-za-zupana-mestne-obcine-kandidira-tudi-nekdanji-podzupan-igor-velov/797531 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Kontroverze == 21. maja 2019 je v javnost prišla zgodba o nevoznem avtomobilu Citroen C4 v lasti AVP, ki ga je Velov uporabljal za zasebne in službene namene kot direktor Agencije za varnost prometa. Vozilo je, poškodovano na zadnjem delu in sprednji pnevmatiki, stalo pred pošto v Stražišču pri Kranju. Iz AVP so na ta dan sporočili, da je Velov na dopustu in da novih okoliščin dogodka ne pozna, istega dne naj bi zaradi njegove zamude odpovedali sejo skupščine Komunale Kranj.<ref>{{Navedi splet |title=Policija preiskuje, zakaj je poškodovano vozilo direktorja AVP {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-preiskuje-zakaj-je-poskodovano-vozilo-direktorja-avp-velova.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Velova bodo najverjetneje razrešili |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20190524/C/190529904/velova-bodo-najverjetneje-razresili |access-date=2026-10-23 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Policijsko poročilo z dne 22. maja 2019 je razkrilo, da je bila nova poškodba le na sprednjem delu avtomobila ter da vozilo ni bilo udeleženo v prometni nesreči. Alkotesta niso opravili, saj za njegovo odreditev niso bili izpolnjeni pogoji.<ref>{{Navedi splet |title=PU Kranj: Velov je s policisti korektno sodeloval, ni pa pihal |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pu-kranj-velov-je-s-policisti-korektno-sodeloval-ni-pa-pihal |access-date=2026-10-23 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Na predlog sveta AVP je vlada 24. maja 2019 Velova razrešila s položaja direktorja, vodenje agencije pa je kot vršilka dolžnosti prevzela Vesna Marinko.<ref>{{Navedi splet |title=Vlada na dopisni seji razrešila Velova #video |url=https://siol.net/novice/slovenija/bratuskova-predlaga-razresitev-velova-bo-vlada-za-498430 |access-date=2026-10-23 |website=siol.net |language=sl}}</ref> V odzivu teden dni kasneje je Velov zanikal vinjenost med vožnjo ter zagotovil, da je celoten dogodek pojasnil policiji.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=V službenem vozilu (pre)večkrat prehiter |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-sluzbenem-vozilu-pre-veckrat-prehiter |access-date=2026-10-23 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je časopis [[Delo (časopis)|Delo]] poročal o še več njegovih prekrških prekoračitve hitrosti in parkiranja, česar Velov ni zanikal.<ref name=":5" /> Kod direktor AVP je bil obtožen tudi jemanja podkupnine. Po vodstvom Velova je AVP s podjetjem SGB, katerega lastnik in direktor je bil Aleš Trontelj, sklepala pogodbo za digitalizacijo šolskih poti, Velov pa naj bi ob sklepanju posla zahteval 4.800 evrov sponzorskih sredstev za kranjski boksarski klub Bulldog.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Igor Velov, obtožen jemanja podkupnine, bo še pred poletjem slišal sodbo - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/politika/nekdanji-direktor-avp-velov-bo-se-pred-poletjem-slisal-sodbo-1281324 |access-date=2026-10-23 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Trontelj denarja ni plačal, temveč je zadevo prijavil. AVP in SGB sta pogodbo kljub temu sklenila.<ref name=":6" /> Specializirano državno tožilstvo je v zvezi s tem marca 2020 vložilo obtožnico.<ref>{{Navedi splet |title=Igor Velov obtožen jemanja podkupnine |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/igor-velov-obtozen-jemanja-podkupnine |access-date=2026-10-23 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Igor Velov obtožen jemanja podkupnine |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/igor-velov-obtozen-jemanja-podkupnine/523850 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na predobravnavnem naroku leta 2022 krivde ni priznal, očitke je označil za neutemeljene in zlonamerne.<ref>{{Navedi splet |title=Velov ni priznal krivde, obtožbe označil za 'zlonamerne in neutemeljene' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/velov-ni-priznal-krivde-obtozbe-oznacil-za-zlonamerne-in-neutemeljene.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Sojenje se je pričelo aprila 2024, Velov pa je na njem dejal, da si je med vodenjem AVP »nakopal veliko sovražnikov« in v zvezi s tem ter z ozadjem celotne zgodbe navedel Roberta Štabo, nekdanjega generalnega sekretarja [[AMZS]]. Nekdanji prokurist SGB Peter Dular je na pričanju dejal, da ga je Trontelj seznanil z Velovovo željo po nakazovanju dela sredstev boksarskemu klubu, zneska pa se ni spomnil.<ref>{{Navedi splet |title=Igor Velov, obtožen jemanja podkupnine, bo še pred poletjem slišal sodbo - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/politika/nekdanji-direktor-avp-velov-bo-se-pred-poletjem-slisal-sodbo-1281324 |access-date=2026-10-23 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Okrožno sodišče v Ljubljani je Velova 4. julija 2024 obsodilo na pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let in 2.000 evrov denarne kazni ter mu izreklo še povrnitev stroškov kazenskega postopka.<ref>{{Navedi splet |date=2024-07-04 |title=Nekdanji direktor AVP Igor Velov spoznan za krivega podkupovanja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-direktor-avp-igor-velov-spoznan-kriv-podkupovanja/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Velov in njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar sta v pritožbi predlagala oprostitev, a jo je višje sodišče zavrnilo. Sodba je decembra 2025 postala pravnomočna.<ref>{{Navedi splet |date=2025-12-22 |title=Pravnomočna sodba: Nekdanji direktor zahteval "sponzorstvo" za boksarje |url=https://www.dnevnik.si/novice/kronika/pravnomocna-sodba-nekdanji-direktor-zahteval-denar-za-boksarski-klub-2775027/ |access-date=2026-10-23 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velov, Igor}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke upravne šole v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju]] pirwj5a4ljlwbhdayi9t50o8m1kyp1c Seznam delno priznanih držav 0 610268 6772909 6769637 2026-10-31T18:56:07Z JoMK 240261 --{{v delu}} 6772909 wikitext text/x-wiki V [[mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] mora politična entiteta izpolnjevati različna merila, da postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. Eno od teh meril je, da jo druge države priznajo kot državo. Čim več držav jo prizna, tem laže postane [[suverena država]]. Številna ozemlja, navedena v nadaljevanju, so se odcepila oz. ločila od svoje izvorne [[država|matične države]], zato jih pogosto imenujejo »odcepljene« države; te so neodvisne, vendar jih druge države ne priznavajo ali pa jih priznava le malo držav. Lahko uživajo določeno vojaško zaščito in imajo neformalno diplomatsko zastopstvo v tujini. Druga država jim lahko pomaga preprečiti prisilno ponovno vključitev v izvorno državo. == Države članice OZN, ki jih ne priznava vsaj ena država članica OZN == * {{flagicon|Armenia}} '''[[Armenija|Republika Armenija]]''' je neodvisna od leta 1991, po [[razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]]. Republike Armenije ne priznava ena država članica OZN, [[Pakistan]], ki od [[prva vojna v Gorskem Karabahu|prve vojne v Gorskem Karabahu]] podpira [[Azerbajdžan]]. * {{flagicon|Cyprus}} '''[[Ciper|Republike Ciper]]''' ne priznavata ena država članica OZN, [[Turčija]], in ena država, ki ni članica OZN, [[Turška republika Severni Ciper|Severni Ciper]], in sicer zaradi nerešenega [[ciprski spor|spora]] o otoku. Severni Ciper zahteva severovzhodno polovico otoka. * {{flagicon|China}} '''[[Ljudska republika Kitajska]]''' je širše priznana od obeh vlad, ki zahtevata pravico do zastopanja Kitajske; druga je Republika Kitajska (ROC, znana tudi kot Tajvan). Organizacija združenih narodov je ROC priznavala kot edino zastopnico Kitajske do leta 1971, ko je to priznanje namesto nje podelila LRK (gl. resolucijo [[Generalna skupščina Organizacije združenih narodov|Generalne skupščine Organizacije združenih narodov]] 2758). LRK in ROC druga druge ne priznavata kot države, vsaka pa uveljavlja svojo različico politike ene Kitajske, tako da nobena država ne more hkrati priznati obeh. Države, ki priznavajo ROC (14 članic OZN in Sveti sedež na dan 20. septembra 2019), jo štejejo za edino zakonito vlado Kitajske in zato ne priznavajo LRK. Butan je edina država članica OZN, ki ni nikoli izrecno priznala niti LRK niti ROC. Republika Kitajska se šteje za edino zakonito vlado Kitajske (vključno s Tajvanom) in zato zahteva izključno suverenost nad vsem ozemljem pod nadzorom LRK. * {{flagicon|Israel}} '''[[Izrael|Države Izrael]]''' [[mednarodno priznanje Izraela|ne priznava 28 članic OZN]]. [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki jo večina mednarodne skupnosti priznava kot edino predstavnico palestinskega ljudstva, je Izrael priznala leta 1993. Januarja 2018 je Palestinski centralni svet izglasoval začasno prekinitev priznanja Izraela, vendar ta odločitev še ni bila izvedena. [[Država Palestina]] se šteje za zakonito vlado [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], ki je večinoma pod okupacijo. [[Sirija|Sirska arabska republika]] se šteje za zakonito vlado [[Golanska planota|Golanske planote]], ozemlja, ki ga zahteva Izrael z omejenim priznanjem. * {{flagicon|North Korea}} '''[[Severna Koreja|Demokratične ljudske republike Koreje]]''' (Severne Koreje) ne priznavajo tri članice OZN: [[Francija]], [[Japonska]] in [[Južna Koreja]], ter ena država, ki ni članica OZN, [[Republika Kitajska|Tajvan]]. [[Južna Koreja]] se šteje za edino zakonito vlado Koreje in zahteva vse ozemlje pod nadzorom Severne Koreje. * {{flagicon|South Korea}} '''[[Južna Koreja|Republike Koreje]]''' (Južne Koreje) ne priznava ena članica OZN, [[Severna Koreja]]. Severna Koreja se šteje za edino zakonito vlado Koreje in zahteva vse ozemlje pod nadzorom Južne Koreje. === Države opazovalke pri OZN, ki jih ne priznava vsaj ena članica OZN === * {{flagicon|Palestine}} '''[[Država Palestina]]''' je ''de iure'' suverena država v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ki jo uradno upravlja [[Palestinska osvobodilna organizacija]] in ki zahteva [[Zahodni breg]] in [[Gaza|Gazo]] z [[Jeruzalem]]om kot predvideno prestolnico; v praksi pa ima le delni upravni nadzor nad 167 »otoki« na Zahodnem bregu, Gazo pa upravlja tekmeca vlada ([[Hamas]]). Izrael območje, ki ga zahteva Palestina, šteje za »sporno« ozemlje (tj. ozemlje, ki pravno ne pripada nobeni državi). Izrael je nadzor nad [[palestinska ozemlja|palestinskimi ozemlji]] pridobil po [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967, vendar jih nikoli ni formalno priključil. Državo Palestino (splošno znano kot Palestina) je leta 1988 [[palestinska deklaracija neodvisnosti|razglasila]] [[Palestinska osvobodilna organizacija]], ki jo večina držav članic OZN in OZN sama priznavajo kot edino predstavnico palestinskega ljudstva. Po koncu [[prva intifada|prve palestinske intifade proti Izraelu]] je izraelska vlada postopoma umaknila svoje oborožene sile in naseljence z nekaterih delov ozemlja, ki ga zahteva Palestina, vendar nad večino tega ozemlja še naprej ohranja različno stopnjo nadzora. [[Palestinska narodna oblast]], ki opravlja omejene notranje upravne naloge na delih Palestine, je bila ustanovljena leta 1994. Leta 2007 je [[spor med Fatahom in Hamasom|razkol med političnima strankama Fatah in Hamas]] privedel do nastanka tekmecev vlad: Fatah izvaja oblast izključno na Zahodnem bregu in uživa priznanje večine držav članic OZN, ločeno vodstvo Hamasa pa [[upravljanje Gaze|izvaja oblast]] izključno na območju Gaze (razen kratkega obdobja med letoma 2014 in 2016). Palestino trenutno [[mednarodno priznanje Države Palestine|uradno kot državo priznava 138 držav članic OZN]], [[Sveti sedež]] in [[Saharska arabska demokratična republika]]. Preostale države članice OZN, vključno z Izraelom, Države Palestine ne priznavajo. [[Organizacija združenih narodov]] ozemlja, ki jih zahteva Palestina, označuje kot ozemlja, ki jih »okupira« Izrael, leta 2012 pa je Palestini podelila [[država opazovalka nečlanica|status države opazovalke nečlanice]]. Palestina je tudi članica [[Arabska liga|Arabske lige]], [[Organizacija islamskega sodelovanja|Organizacije islamskega sodelovanja]] in [[UNESCO]]. == Delno priznane države z ''de facto'' nadzorom nad svojim ozemljem == * {{flagicon|Abkhazia}} '''[[Abhazija]]''' v [[Gruzija|Gruziji]] je samooklicana in večinoma delujoča neodvisna država. Priznavajo jo [[Rusija|Ruska federacija]], [[Nikaragva]] in [[Venezuela]]. Leži med [[Kavkaz]]om in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Gruzijska vlada jo priznava kot del severozahodne [[Gruzija|Gruzije]]. V [[Sovjetska zveza|sovjetskem obdobju]] je Abhazija leta 1931 postala del Gruzije. Bila je avtonomna republika v okviru Sovjetske Gruzije. Abhazijski sovjeti so leta 1992 razglasili [[neodvisnost]] od Gruzije. Med letoma 1992 in 1994 je potekala kratka vojna. Junija 1994 je premirje končalo boje, Abhazija pa je ostala zunaj nadzora gruzijske osrednje vlade. Države članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], ki jih ne priznavajo vse druge članice OZN, tu niso navedene. (Na primer, [[zunanji odnosi Izraela|39 držav]] ne priznava [[Izrael]]a.) * {{flagicon|Taiwan}} '''[[Republika Kitajska]]''' od poraza v [[kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]] leta 1949 nadzoruje le [[Tajvan]] in nekatere [[seznam otokov Republike Kitajske|otoke Republike Kitajske]]. Večino diplomatskega priznanja in [[Kitajska in Organizacija združenih narodov|sedež v OZN]] je izgubila v korist [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] 25. oktobra 1971 z resolucijo Generalne skupščine OZN 2758. Danes jo uradno priznava le 23 držav. Z večino držav ima ''de facto'' (vse razen po imenu) odnose prek ustanov, kot so tajpejski gospodarski in kulturni predstavniški uradi. * {{flagicon|Severni Ciper}} '''[[Turška republika Severni Ciper]]''' je bila ustanovljena na severu [[Ciper|Cipra]] leta 1975, po [[turška intervencija na Cipru|intervenciji turške vojske]] leta 1974, ki je bila odziv na [[državni udar]] [[grška vojaška hunta 1967–1974|grške hunte]], katerega cilj je bila »[[Zunanji odnosi Grčije#Enosis|enosis]]«. Neodvisnost je razglasila leta 1983, priznava pa jo le [[Turčija]]. [[Annanov načrt za Ciper|Predlog Organizacije združenih narodov]] za združitev obeh ciprskih držav je Republika sprejela, [[ciprski Grki|grška ciprska skupnost]] pa ga je na referendumu zavrnila, sklicujoč se na varnostne pomisleke. Nadaljnji poskusi ponovne združitve so bili neuspešni. * {{flagicon|South Ossetia}} '''[[Južna Osetija]]''' v [[Gruzija|Gruziji]] je samooklicana in bolj ali manj delujoča neodvisna država brez mednarodnega priznanja katere koli druge države. Po zasedbi neodvisne [[Gruzija|Gruzije]] s strani [[Sovjetska Rusija|boljševiške Rusije]] leta 1921 je postala [[Južnoosetijska avtonomna oblast]] v okviru Sovjetske [[Gruzija|Gruzije]]. Neodvisnost od Gruzije je razglasila leta 1991, premirje pa je bilo razglašeno leta 1992. == Druge nepriznane države z ''de facto'' nadzorom nad svojim ozemljem == * {{flagicon|Somaliland}} '''[[Somaliland]]''' (od leta 1991) leži na severozahodu [[Somalija|Somalije]]. Maja 1991 so severozahodni klani razglasili neodvisno Republiko Somaliland, ki danes obsega pet od osemnajstih upravnih regij Somalije, kar ustreza nekdanjemu [[Britanska Somalija|protektoratu Britanska Somalija]] med [[Etiopija|Etiopijo]], [[Džibuti]]jem, [[Puntland]]om in [[Adenski zaliv|Adenskim zalivom]]. Tri regije severne Somalije, ki jih zahteva Somaliland – Sool, Sanaag in Cayn –, so predmet spora s sosednjim [[Puntland]]om na severovzhodu.[http://www.nation.co.ke/news/africa/Puntland-and-Somaliland-leaders/1066-3316694-nyyej3z/index.html] * {{flagicon|Transnistria}} '''[[Pridnestrje]]''' '''([[Pridnestrska moldavska republika]]),''' je del [[Moldavija|Moldavije]] vzhodno od reke [[Dnester]] in (od leta 1990) samooklicana ter bolj ali manj delujoča neodvisna država brez mednarodnega priznanja katere koli [[suverena država|suverene države]]. Večino prebivalstva sestavljajo [[Slovani]], medtem ko v Moldaviji prevladujejo [[Moldavci]]. Znana je tudi kot Pridnestrska republika; ima lastno policijo, vojsko in valuto ter deluje zunaj pristojnosti [[Moldavija|Moldavije]], vendar ni nobenih znakov, da bi postala mednarodno priznana država. == Delno priznane države, večinoma pod vojaško okupacijo == * {{flagicon|Western Sahara}} '''[[Zahodna Sahara]]''' je ozemlje, ki ga od leta 1976, ko ga je [[Španija]] zapustila, zahteva in večinoma upravlja [[Maroko]]. '''[[Saharska arabska demokratična republika]]''' nadzoruje [[Svobodno območje|preostali del Zahodne Sahare]]; razglasila jo je [[Fronta Polisario]] leta 1976, [[zunanji odnosi Saharske arabske demokratične republike|priznava jo 46 držav članic OZN]], poleg tega je polnopravna članica [[Afriška unija|Afriške unije]]. Vprašanje [[suverenost]]i ostaja nerešeno, [[Organizacija združenih narodov]] pa si prek misije [[MINURSO]] prizadeva izvesti [[referendum]] o tem vprašanju. [[Premirje]], ki ga upravlja OZN, velja od septembra 1991. Zahodna Sahara je na [[seznam ozemelj brez samouprave|seznamu ozemelj brez samouprave Organizacije združenih narodov]]. == Mednarodno upravljano ozemlje z ''de facto'' priznanjem == * '''{{flagicon|Kosovo}} [[Kosovo|Republiko Kosovo]]''' kot neodvisno in suvereno državo priznava 98 držav članic OZN, med njimi ZDA, 23 od 28 članic EU in druge. [[Meddržavno sodišče]] je ugotovilo, da kosovska [[razglasitev neodvisnosti]] ni kršila [[mednarodno pravo|mednarodnega prava]].<ref>{{cite web |url=https://news.yahoo.com/s/ap/eu_world_court_kosovo;_ylt=AvQlkF0m6GxZtKkkJW0xy1ruOrgF;_ylu=X3oDMTNhaW1nMmRiBGFzc2V0A2FwLzIwMTAwNzIyL2V1X3dvcmxkX2NvdXJ0X2tvc292bwRjY29kZQNtb3N0cG9wdWxhcgRjcG9zAzEEcG9zAzEEc2VjA3luX3RvcF9zdG9yaWVzBHNsawN3b3JsZGNvdXJ0a28- |title=World court says Kosovo's independence is legal - Yahoo! News |publisher=News.yahoo.com |accessdate=2010-07-24 }}{{Mrtva povezava|date=September 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam držav]] == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Nepriznane države, seznam}} [[Kategorija:Seznami držav]] 1rez4ednb0tz3tqgegz12xk8l8yvpdv Seznam bazilik na Hrvaškem 0 610310 6772971 6770307 2026-10-31T21:29:30Z JoMK 240261 Sisak-->Sisek 6772971 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Bazilika|bazilik]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]''' je urejen po datumu pridobitve naziva. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center" ! Slika ! Ime ! Škofija ! Imenovanje |- | {{Slika d|Q659810}} | [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar]] | [[Nadškofija Zadar|Zadar]] | {{Hs|1867.07.23}} 23. julij 1867 |- | {{Slika d|Q391973}} | [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] | [[Škofija Šibenik|Šibenik]] | {{Hs|1895.11.02}} 2. november 1895 |- | {{Slika d|Q12643106}} | [[Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica]] | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | {{Hs|1923.12.04}} 4. december 1923 |- | {{Slika d|Q10565794}} | [[Bazilika Trsatske Matere Božje, Reka]] | [[Nadškofija Reka|Reka]] | {{Hs|1930.05.28}} 28. maj 1930 |- | {{Slika d|Q645105}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč]] | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | {{Hs|1931.08.12}} 12. avgust 1931 |- | {{Slika d|Q18889320}} | [[Bazilika Srca Jezusovega, Zagreb]] | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | {{Hs|1941.07.16}} 16. julij 1941 |- | {{Slika d|Q402221}} | [[Stolnica sv. Petra, Đakovo]] | [[Nadškofija Đakovo - Osijek|Đakovo - Osijek]] | {{Hs|1965.12.11}} 11. december 1965 |- | {{Slika d|Q60846090}} | [[Bazilika sv. Kvirina, Sisek]] | [[Škofija Sisek|Sisek]] | {{Hs|2014.03.18}} 18. marec 2014 |- | {{Slika d|Q111967026}} | [[Bazilika Marijinega obiskanja, Voćin]] | [[Škofija Požega|Požega]] | {{Hs|2022.04.05}} 5. april 2022 |- | {{Slika d|Q123565561}} | [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Zagreb]] | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | {{Hs|2022.08.08}} 8. avgust 2022 |- | {{Slika d|Q19704502}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sinj]] | [[Nadškofija Split - Makarska|Split - Makarska]] | {{Hs|2024.04.17}} 17. april 2024 |- | {{Slika d|Q12637953}} | [[Bazilika sv. Jožefa, Karlovac]] | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | {{Hs|2025.11.09}} 9. november 2025 |} == Zunanje povezave == * [https://gcatholic.org/churches/data/basHRX Gcatholic.org] {{Bazilike na Hrvaškem}} [[Kategorija:Bazilike na Hrvaškem| ]] [[Kategorija:Seznami bazilik|Hrvaška]] ko7vxf12eufpp8z54tcoq5hj9aihx2z Pogovor:Tihomir Tini Varga 1 610340 6772891 6770622 2026-10-31T18:01:09Z Zeljko Lukić Zek 267801 /* Uskladitev članka s smernicami WP:BIO in pravili povezovanja */ odgovor 6772891 wikitext text/x-wiki == Uskladitev članka s smernicami WP:BIO in pravili povezovanja == Pozdravljeni, {{ping|Yerpo}}! Hvala za pregled članka o Tihomirju Tiniju Vargi in opozorilo na slogovne pomanjkljivosti. Članek bi rad ustrezno popravil in uskladil s smernicami slovenske Wikipedije, zato bi vas prosil za nekoliko podrobnejše pojasnilo. V opozorilu sta navedeni dve težavi: # '''Neskladnost s smernicami WP:BIO:''' Ali lahko navedete, kateri deli članka oziroma njegove strukture potrebujejo popravek? # '''Povezave na druge jezikovne različice Wikipedije:''' Ali je v primerih, ko ustrezen slovenski članek ne obstaja, primerneje uporabiti rdečo povezavo ali povezavo izpustiti? Rad bi ohranil preverljive biografske podatke, diskografske navedbe in vire, hkrati pa članek uredil v skladu z lokalnimi pravili. Hvala za pomoč in lep pozdrav! [[Uporabnik:Zeljko Lukić Zek|Zeljko Lukić Zek]] ([[Uporabniški pogovor:Zeljko Lukić Zek|pogovor]]) 15:11, 26. oktober 2026 (CET) :{{ping|Zeljko Lukić Zek}} neskladen je predvsem uvodni stavek, ki ima pri nas drugačno obliko kot v angleški Wikipediji. Več na [[WP:BIO]]. Če relevanten članek v slovenski Wikipediji ne obstaja, puščamo rdeče povezave. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:40, 26. oktober 2026 (CET) ::Pozdravljeni, Yerpo! ::Najlepša hvala za vaš čas, pregled članka o Tihomirju »Tiniju« Vargi in jasna pojasnila glede smernic WP:BIO ter pravil povezovanja na slovenski Wikipediji. ::Vaši nasveti so mi pomagali bolje razumeti lokalna uredniška pravila ter ustrezno urediti uvod in notranje povezave. Hvala tudi za vaš popravek povezave do založbe kaset in plošč RTV Ljubljana pri albumu Mungos. ::Resnično cenim vašo pomoč in konstruktiven pristop. ::Lep pozdrav! ::[[Uporabnik:Zeljko Lukić Zek|Zeljko Lukić Zek]] ([[Uporabniški pogovor:Zeljko Lukić Zek|pogovor]]) 19:01, 31. oktober 2026 (CET) i220ttdgb2q6772rgfvoxaedu4dt5gn Armenski plesi 0 610475 6772870 6772704 2026-10-31T17:17:20Z ~2026-58023-73 268200 dodal odstavek 6772870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje skladba |Name=Armenski plesi |Artist=Alfreda Reeda |Released=1. del - 1972<br/> 2. del - 1978 |Length=1. del - 10:30 2. del - 20:30}} '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal [[Alfred Reed]] (1921–2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869–1935). == '''Kulturni izvor''' == Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe. —Alfred Reed, skladateljevi zapiski '''1. del''' je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. '''2. del''' je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. == Zgradba == Prvi del je sestavljen iz petih armenskih ljudskih pesmi: Tzirani tzar, Gakavi yerk, Hoy Nazan im, Alagyaz in Gna gna. Izvedba prvega dela traja približno deset minut in pol (10:30). # '''Tzirani tzar''' ([[Marelica|marelično]] drevo), (takt 1-29), ( Broadly, and sustained {{music|crotchet}}=52), s katerim se otvori suita se začne z trobilskimi fanfarami in se nadaljuje s spevnim pihalskim delom. Pesem je v '''4/4''' taktovskem načinu in opeva [[Armenija|armensko]] narodno drevo - marelico. # '''Gakavi yerk''' ([[Prepelica|prepeličja]] pesem), (takt 30-68), (Con moto {{music|crotchet}}=72&#x2013;80). Originalno melodijo Komitasa verdapeta '''4/4''' v taktovskem načinu najprej predstavijo pihala, nato pa melodijo ponovijo še trobila. Lahkotna melodija želi prikazati prepeličje drobne korake. # '''Hoy, Nazan im''' (oj, moja Nazan), (takt 69-185),  (Allegretto non troppo {{music|quaver}}=176) je živahen ples v '''5/8''' taktu z nekaj vložki v '''6/8''' in '''3/8''' taktu. Sestavljen taktovski način pa je toliko bolj zakompliciran ker se štetje osmink menja na takt iz '''2+3''' na '''3+2'''. V tej pesmi mladenič poje svoji ljubezni, ki se imenuje Nazan. # '''Alagyaz''' (takt 186-223), (Broadly, with expression {{music|crotchet}}=63) je ljudska pesem, ki opeva [[Agarc|armensko narodno goro]]. Pesem je zelo mogočna in v '''3/4''' taktu. # '''Gna gna''' (gremo, gremo), (takt 224-422), (Allegro vivo con fuoco {{music|crotchet}}=138) je zelo hitra, humoristična in živahna pesem v '''2/4''' taktu, ki pripelje prvi del do mogočnega zaključka. Drugi del ima tri stavke: Hov Arek, Khoomar in Lorva Horovel. Izvedba drugega dela traja približno dvajset minut in pol (20:30). # '''Hov Arek''' (kmetova prošnja) (Slowly, and very sustained). Čeprav hov Arek pomeni: "pridi vetrič" je Reed na partituro napisal ''The Peasant's Plea'' ''(kmetova prošnja)'' # '''Khoomar''' (poročni ples), (Allegretto scherzando) # '''Lorva Horovel''' (Lovrina pesem), (Broadly) == Inštrumentacija == === Prvi del === * Pikolo * Flavta I, II, III * Oboa I, II * Angleški rog * Klarinet v E * Klarinet v B I, II, III * Alotovski klarinet v E * Basovski klarinet v B * Fagot I, II * Kontrafagot (po izbiri) * Altovski saksofon v Es I, II * Tenorski saksofon v B * Bariton saksofon v Es * Trobenta v B I, II, III * Kornet v B I, II * Francoski rog v F I, II, III, IV * Pozavna I, II, III * Bas pozavna (pozavna IV) * Evfonij * Tuba * Kontrabas * Timpani * Percussion I (Mali boben, Bas boben) * Percussion II (Činele, Viseča činela, Tamburin) * Percussion III (Zvončki, Ksilofon, Vibrafon) [[Kategorija:Armenska glasba]] [[Kategorija:Suite]] eykcoesosfni5550r5b78l5veuhu0yj Stevan Popov 0 610483 6772849 6772706 2026-10-31T16:00:36Z Stebunik 55592 /* Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva */ 6772849 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali: leta 2015 je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] dp2zm0hqr1bceja5l6dizw37nfau6l7 6772855 6772849 2026-10-31T16:24:39Z Stebunik 55592 /* Smrt in pogreb */ 6772855 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge; ustrelil se je z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] lr4bsqqpoy2tcpo99j5qs05afb0w2py 6772885 6772855 2026-10-31T17:36:01Z Stebunik 55592 /* Smrt in pogreb */ 6772885 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] sovweyrwtmmi4xod6igjacqj46znu0z 6772887 6772885 2026-10-31T17:38:00Z Stebunik 55592 /* Smrt in pogreb */ 6772887 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] k8auq89n5m91sx2mvs8hnry89svx3er 6772958 6772887 2026-10-31T20:53:42Z Stebunik 55592 /* Pravi in nesebični junak */ 6772958 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] at4gem769mn8o3cqw3egh1yvhfwf8uk 6772960 6772958 2026-10-31T21:07:45Z Stebunik 55592 /* Reševanje zapuščenih sirot */ 6772960 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] 95oqdi15v6wjerjfitutm9mhzdav1wu 6772976 6772960 2026-10-31T21:39:22Z Stebunik 55592 /* Nazaj v „Sarajevski pekel“ */ 6772976 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== Tudi [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!« <ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] 4nyynos9eocyu31ahtgsqduajks898l 6772977 6772976 2026-10-31T21:40:17Z Stebunik 55592 /* Nazaj v „Sarajevski pekel“ */ 6772977 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] nl6ipmtv33vyxsymhshp5sd6g5yabnu 6772989 6772977 2026-10-31T22:25:29Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6772989 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] kj1tkyehiuoqzjyh4n52zn1jdslckg4 6772995 6772989 2026-10-31T22:50:49Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6772995 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Ocena === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] huu5yime0t2gkux4g88682ypu7u37rs 6773041 6772995 2026-11-01T06:32:36Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6773041 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Spomin === ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ==== Večvrstna spominska pobuda ==== „Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njeovem rodnem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title="STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI" Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] lzyta2jnzp059kg96i1d1pl7wfbz83o 6773042 6773041 2026-11-01T06:38:15Z Stebunik 55592 /* Spomin */ 6773042 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Spomin === ==== Pravi Malteški vitez ==== Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]].<ref>https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg</ref> ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ==== Večvrstna spominska pobuda ==== „Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njeovem rodnem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title="STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI" Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] p8ibeqck3nion6sz30difbngi1s51hz 6773043 6773042 2026-11-01T06:39:42Z Stebunik 55592 /* Pravi Malteški vitez */ 6773043 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Spomin === ==== Malteški vitez v dejanju ==== Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.<ref>https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg</ref> ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ==== Večvrstna spominska pobuda ==== „Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njeovem rodnem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title="STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI" Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] da9cjly92jscfat55xesvysr79jkz79 6773055 6773043 2026-11-01T07:34:24Z Stebunik 55592 /* Pravi in nesebični junak */ 6773055 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | birth_name = Stevan Popov | image = Stevan-Popov-heroj.webp | caption = Stevan Popov upravlja svoje letalo "Kikaš" | birth_date = {{birth date|1947|6|12|df=yes}} | birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}} | death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | monuments = Novo Sarajevo "Park herojev" | education = | occupation = | known_for = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“ | spouse = | parents = | relatives = }} '''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest"|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}</ref> — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]]. === Mladost === Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] <ref name="E.V.N.">{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}</ref> == Razpad Jugoslavije in "razhod" letala == === Reševanje iz Sarajeva === Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim "Kikaš", uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz "sarajevskega pekla" rešenih 49.000 beguncev.[2][3]<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}</ref>. Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref><ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref>Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref> Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj "Kikaš" kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] <ref name="E.V.N." /> Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s "Kikašem" iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] <ref name="Stefanović">{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}</ref> ==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ==== [[Mile Jovičić]] rad pripoveduje o enem izmed Popovih neverjetnih podvigov: »Morda ste že slišali za zgodbo, kako je neka ženska z dvema otrokoma in z ogromnima torbama, v splošni gneči na letališču uspela priti do letala. V Batajnico je prispela s 'Kikašem' in nato ugotovila, da nima enega od dveh otrok. Steva Popov je, ko se je ponovno vrnil v Sarajevo, sam hodil po prepolni letališki stavbi pristanišča in iskal otroka. In ga je našel!«<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat|title=Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu|publisher=Kompasinfo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Celotna dogodivščina pa je potekala takole. Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje — pa seveda naložil tudi druge obupance. Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji. {| |- ! Kako je spasio jedno dete<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je rešil enega otroka |- | <blockquote>"Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli." </blockquote> | <blockquote>»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.« </blockquote> |} ==== Reševanje zapuščenih sirot ==== Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli. {| |- ! Mi smo, čiko, siročad<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> ! Striček, midva sva siroti |- | <blockquote> „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...” Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu. </blockquote> | <blockquote>„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...” Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“ </blockquote> |} === Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije === Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki. === Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva === Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kazenske ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov. Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] <ref name="E.V.N." /> Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta. Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] <ref name="Ørtz & olsen">{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}</ref> Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.<ref name="E.V.N." /> O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').<ref name="Stefanović" /> === Usoda "njegovega" Kikaša === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]" slikano na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Družina === Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt in pogreb === Popov je 3. junija 2015 napravil samomor okrog 18h v svojem stanovanju, sedeč poleg soproge, ki niti slutila ni, da misli storiti kaj takega; ustrelil se je nenadoma z velikim nabojem iz pištole naravnost v glavo, ki mu jo je skorajda razneslo. Nobena pomoč ni pomagala, izdihnil je na poti v bolnišnico. Prijatelji piloti pravijo, da ni nič nakazovalo njegovih namer; bil je celo vedno pobudnik novih zamisli, tako tudi obnova novosadskega letališča v Čenaju in dokončanje letališke stavbe, da bi tudi Novi Sad dobil možnost za trgovske lete. Član Aerokluba »Novi Sad« [[Miodrag Radanović]] pravi: :"Pred dvema tednoma smo imeli skupščino Aerokluba, na kateri je predsedoval. Govoril je o prihodnosti kluba in letalstva. Potem smo se v soboto dogovorili za še en sestanek, namesto tega pa gremo na Stevanov pogreb. Prijatelji, sorodniki in vsi piloti so pretreseni, saj nič ni kazalo na to, da bi lahko kaj takega storil."<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti še okoliščine, saj je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let. Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto, 6. junija, brez kakih posebnih zunanjih slovesnosti.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> === Spomin === ==== Malteški vitez v dejanju ==== Popov je bil član [[Malteški viteški red|Malteških vitezov]] ne le v na papirju, ampak tudi v stvarnosti.<ref>https://www.youtube.com/watch?v=PLNEbGMgTrg</ref> ==== Pravi in nesebični junak ==== Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj; on in njegova pogumna posadka so z neverjetno požrtvovalnostjo rešili vse begunce, ki so čakali rešitev iz vojnega vrveža —, vse dokler so bili poleti po človeško gledano še možni, čeprav brez tveganja ni bil niti en polet, saj so bili prav okoli letališča hudi boji in barikade. {| |- ! Kako je Steva postao heroj Sarajeva<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: "Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu", rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! Kako je Steva postal junak Sarajeva |- | <blockquote>Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela. </blockquote> | <blockquote>Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja. </blockquote> |} ==== Eden največjih pilotov ==== Njegov prijatelj Miodrag Radanović, član Aerokluba »Novi Sad«, trdi, da je Stevan eden največjih pilotov v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/samoubistvo-heroja-tragicna-smrt-pilota-steve-popova-koji-je-spasao-40000-ljudi/m0wsx63|title=SAMOUBISTVO HEROJA Tragična smrt pilota Steve Popova, koji je spasao 40.000 ljudi|publisher=Blic-rs|author=M.S., S.A.|place=Beogad|language=sr|date=4. junij 2015|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ==== Večvrstna spominska pobuda ==== „Združenje beguncev, ogroženih in izgnanih oseb Srbije“ je 3. oktobra 2024 vložilo uradno pobudo za podelitev Popovu posmrtnega odličja, poimenovanje ulice v njeovem rodnem Novem Sadu in postavitev spomenika v znamenje spomina, hvaležnosti in spoštovanja sklicujoč se na njegovo nesebično predanost reševanju tisočerih življenj med vojno v BiH. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9453269/STEVAN-POPOV-SPASIO-JE-HILJADE-LJUDI-Udruzenje-trazi-posthumno-odlikovanje-za-pilota-sa-letova-Sarajevo-Beograd-tokom-rata-1992.-godine|title="STEVAN POPOV SPASIO JE HILJADE LJUDI" Udruženje traži posthumno odlikovanje za pilota sa letova Sarajevo-Beograd tokom rata 1992. godine |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. oktober 2024|accessdate=31. oktober 2026}}</ref> === Navedki === {{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}</ref><br>„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo."}} {{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''<ref>Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube</ref><br>"Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo."}} ==Notes== {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Bosna in Hercegovina]] *„[[Menih Hawkeye]]“ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil] *[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo] *[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas] *[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo] *[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA "Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest" - Blic] *[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad] *[http://www.yugopapir.com/2013/06/steva-popov-legenda-yu-avijacije.html Yugopapir: Steva Popov, legenda YU avijacije: Pilotske bravure na snimanju "Sutjeske"] ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] [[Kategorija:Srbski piloti]] [[Kategorija:Srbski častniki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] h6nsl7sc3vawqxcvp2rvaj4008v6avj Pogovor:Karl Erjavec – stranka Zaupanje 1 610497 6773092 6772178 2026-11-01T10:12:20Z VidicK01 193275 /* Obstoj stranke */ odgovor 6773092 wikitext text/x-wiki == Obstoj stranke == V [https://trma.si/globus-slovenije/samo-na-trmi-karel-erjavec-nic-vec-sef-stranke-ki-jo-je-prevzel-igor-velov/ tem članku] piše, da se je stranka preimenovala v "Lista povezani za razvoj Kranja", se preselila in zamenjala vodstvo. Vir na prvi pogled ne deluje zelo zanesljivo, dejstvo pa je, da v [http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces razvidu političnih strank] Karla Erjavca - stranke Zaupanje ni več. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:55, 30. oktober 2026 (CET) :Hvala za opomnik! Sem zadevo že opisal v članku novega predsednika stranke, [[Igor Velov|Igorja Velova]], ne pa tudi v primarnem članku stranke:) Uredim. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:12, 1. november 2026 (CET) 3qqx60h393l2khdj4xfu1u4iqhamhrb Edinstveni identifikator sestavine 0 610515 6772852 6772692 2026-10-31T16:07:33Z Octopus 13285 /* Sklici */ primeri 6772852 wikitext text/x-wiki '''Edinstveni identifikator sestavine''' ([[Angleščina|angleško]]: Unique Ingredient Identifier, UNII) je alfanumerični identifikator, povezan z molekularno strukturo snovi ali njenimi opisnimi podatki. Identifikator ustvarja Globalni sistem za registracijo snovi (Global Substance Registration System, GSRS) pri ameriški [[Uprava za hrano in zdravila|Upravi za hrano in zdravila]] (FDA). Snovi so razvrščene v več kategorij: kemične snovi, [[Beljakovina|beljakovine]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[Polimer|polimeri]], strukturno raznolike snovi in zmesi,<ref name="FDA2019">{{cite web|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603202714/http://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|url-status=dead|archive-date=June 3, 2009|title=Substance Registration System - Unique Ingredient Identifier (UNII)|work=fda.gov|date=30 August 2019}}</ref><ref name="Peryea2020">{{Cite journal|last1=Peryea|first1=Tyler|last2=Southall|first2=Noel|last3=Miller|first3=Mitch|last4=Katzel|first4=Daniel|last5=Anderson|first5=Niko|last6=Neyra|first6=Jorge|last7=Stemann|first7=Sarah|last8=Nguyễn|first8=Ðắc-Trung|last9=Amugoda|first9=Dammika|last10=Newatia|first10=Archana|last11=Ghazzaoui|first11=Ramez|last12=Johanson|first12=Elaine|last13=Diederik|first13=Herman|last14=Callahan|first14=Larry|last15=Switzer|first15=Frank|date=November 10, 2020|title=Global Substance Registration System: consistent scientific descriptions for substances related to health|journal=Nucleic Acids Research|volume=49|issue=D1|pages=D1179–D1185|doi=10.1093/nar/gkaa962|issn=1362-4962|pmid=33137173|pmc=7779023|doi-access=free}}</ref> skladno s standardi, ki jih je določila [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) v standardih ISO 11238<ref>{{Cite web|title=ISO 11238:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/06/96/69697.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|date=October 20, 2017 |language=en}}</ref> in ISO DTS 19844.<ref>{{Cite web|title=ISO/TS 19844:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/07/19/71965.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|language=en}}</ref> Oznake UNII so nezaščitene (niso lastniške), edinstvene in nedvoumne, njihovo ustvarjanje in uporaba pa sta brezplačna.<ref name="Peryea2020"/> Oznako UNII je mogoče dodeliti snovem katere koli stopnje kompleksnosti, saj je sistem dovolj širok, da zajame ''"katero koli snov, od atoma do organizma"''.<ref name="FDA2019"/> GSRS generira trajne in edinstvene identifikatorje za snovi v reguliranih izdelkih, kot so sestavine v [[Zdravilo|zdravilih]] in bioloških pripravkih. Za generiranje UNII uporablja molekularno strukturo, beljakovinska in nukleinska zaporedja ter opisne informacije. Najprimernejši način za opredelitev kemične snovi je njena dvodimenzionalna molekularna struktura, saj je pomembna za identiteto snovi, informacije o stereokemiji snovi pa so zlahka dostopne.<ref name="FDA2020">{{Cite web|date=June 10, 2007|title=Substance Definition Manual|url=https://www.fda.gov/media/75274/download|archive-url=https://web.archive.org/web/20200903124134/https://www.fda.gov/media/75274/download|url-status=dead|archive-date=September 3, 2020|access-date=November 25, 2020|website=fda.gov}}</ref> [[Nukleinska kislina|Nukleinske kisline]] so opredeljene z njihovimi zaporedji in morebitnimi modifikacijami, če so prisotne. V [[beljakovina]]h so edinstveno identificirane modifikacije končnih skupin in vse druge modifikacije, ki so bistvene za aktivnost. Dve različni beljakovinski snovi si zato lahko delita isti UNII, četudi nista biološko podobni ali terapevtsko enakovredni.<ref name="FDA2020"/> [[Polimer|Polimeri]] so opredeljeni z njihovimi strukturnimi ponavljajočimi se enotami in fizikalnimi lastnostmi, kot je [[molekulska masa]] ali lastnosti, povezane z molekulsko maso, na primer [[viskoznost]]. Strukturno raznoliki materiali so inherentno heterogeni pripravki iz naravnih materialov, kot so rastlinski izvlečki in [[Cepivo|cepiva]].<ref name="Peryea2020"/> GSRS je prosto dostopen programski sistem, ki je nastal v sodelovanju med FDA, Nacionalnim centrom za napredek translacijskih znanosti (NCATS) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA).<ref name="FDA2019"/> GSRS je bil razvit za izvajanje standarda ISO 11238, ki je eden od osrednjih standardov ISO za identifikacijo zdravil (IDMP). Upravni odbor GSRS, ki upravlja GSRS, vključuje strokovnjake iz FDA, evropskih regulativnih agencij in Farmakopeje Združenih držav Amerike (USP).<ref name="FDA2019"/> ==Primeri== {| class="wikitable" |- ! Destavina!! UNII |- | [[Metadon]] || [https://gsrs.ncats.nih.gov/ginas/app/ui/substances/cebd619a-a560-4254-ae00-088cd745192c UC6VBE7V1Z] |- | Metadon hidroklorid || [https://gsrs.ncats.nih.gov/ginas/app/ui/substances/cdae761e-62af-4d97-989e-53c5bf87fb37 229809935B] |- |[[Kisik]] |[https://gsrs.ncats.nih.gov/ginas/app/ui/substances/a7104d91-2c16-4b51-aac7-35d2fdd880fe S88TT14065] |- |[[Vodik]] |[https://gsrs.ncats.nih.gov/ginas/app/ui/substances/1beae7e6-cd83-4647-80a9-31803b826f82 7YNJ3PO35Z] |- | [[Voda]] || [https://gsrs.ncats.nih.gov/ginas/app/ui/substances/782a70f7-bf7f-473f-b7bb-a170a693ad53 059QF0KO0R] |} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Farmakološki klasifikacijski sistemi]] 41e3urg6ql9l3wfx0gwp6tukwwk7frw Pogovor:Borut Justin 1 610520 6772781 2026-10-31T13:38:59Z HulkNorris 267531 /* English version */ nov razdelek 6772781 wikitext text/x-wiki == English version == Please change to category 1938 births. [[Uporabnik:HulkNorris|HulkNorris]] ([[Uporabniški pogovor:HulkNorris|pogovor]]) 14:38, 31. oktober 2026 (CET) fd5z2aqk2hdg2am4ssh3ts9yqsd3dkq Mateja (roman) 0 610521 6772785 2026-10-31T13:42:32Z Pf1576 268165 nova stran z vsebino: »'''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi Kmečki glas. Loti se "izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko." (Markelj 1991: 11) V ospredju je tematika spolnosti, "ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmat...« 6772785 wikitext text/x-wiki '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi Kmečki glas. Loti se "izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko." (Markelj 1991: 11) V ospredju je tematika spolnosti, "ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti mestu, kjer sta živeli z materjo, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki ji je z jekleno žico napravil splav. Skozi tedne bolečine, ki so sledili, se je Mateja povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, na koncu pa se odločila, da odide na delo v Škofjo Loko, v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živelo z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi Elo je potisnila v ta način življenja, ko jo je nekoč obiskal Joco s prijateljema. Mama je Elo potisnila na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala pa si je, da je navsezadnje materina hči in da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila«. (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v Ljubljano z namenom študirati. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so vsa prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in po spolnem odnosu, ko je dobil, kar je hotel, je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure je bil nekoliko starejši, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure opit spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi zagotovo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Mateja je postajala vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal, onemogel od pijače. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == l1unaqva1juoegx88dlzpone9wlkuax 6772788 6772785 2026-10-31T13:45:43Z Pf1576 268165 /* Vsebina */ 6772788 wikitext text/x-wiki '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi Kmečki glas. Loti se "izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko." (Markelj 1991: 11) V ospredju je tematika spolnosti, "ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti mestu, kjer sta živeli z materjo, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki ji je z jekleno žico napravil splav. Skozi tedne bolečine, ki so sledili, se je Mateja povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, na koncu pa se odločila, da odide na delo v Škofjo Loko, v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živelo z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi Elo je potisnila v ta način življenja, ko jo je nekoč obiskal Joco s prijateljema. Mama je Elo potisnila na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala pa si je, da je navsezadnje materina hči in da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila«. (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v Ljubljano z namenom študirati. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so vsa prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in po spolnem odnosu, ko je dobil, kar je hotel, je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure je bil nekoliko starejši, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure opit spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi zagotovo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Mateja je postajala vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal, onemogel od pijače. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == 452zop6ihndrml4ohyzvfrsv32nhe99 6772799 6772788 2026-10-31T14:24:29Z Pf1576 268165 6772799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Loti se "izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko." ([[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11) V ospredju je tematika spolnosti, "ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja z obiskom Joca in dveh njegovih prijatlejev. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila.« (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi zagotovo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibnega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == ic59k59u1cyh58fiqz4v6uyjgm4q38i 6772801 6772799 2026-10-31T14:28:40Z Pf1576 268165 /* Vsebina */ 6772801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Loti se "izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko." ([[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11) V ospredju je tematika spolnosti, "ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja z obiskom Joca in dveh njegovih prijatlejev. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila.« (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem [[košnja|košnje]] se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibnega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == rw1auhf6fpm3fmw2chdggu8k8p5lnpp 6772804 6772801 2026-10-31T14:37:01Z Pf1576 268165 6772804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" ([[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11). "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." (Markelj 1991: 11) == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja z obiskom Joca in dveh njegovih prijatlejev. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila.« (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem [[košnja|košnje]] se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibnega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == qn6e9tmae9tlv5lat2hbolsuu3yfhs7 6772817 6772804 2026-10-31T15:02:29Z Pf1576 268165 6772817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>[[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11</ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Markelj 1991: 11</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja z obiskom Joca in dveh njegovih prijatlejev. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila.« (Peternelj 1991: 37) Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem [[košnja|košnje]] se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibnega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. 3yel2kdwhiz3eajl0nmlhqc0no0o9al 6772823 6772817 2026-10-31T15:05:22Z Pf1576 268165 6772823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>[[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11</ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Markelj 1991: 11</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila novice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadla na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja z obiskom Joca in dveh njegovih prijatlejev. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila.« <ref>Peternelj 1991: 37</ref> Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je Zoran zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas spregovorila o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, toda to je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo v službo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo in da je ženska njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil tudi skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče Mateje ni pustil pri miru, očital ji je, da še nima vnukov. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Slišal je tudi govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, toda kmalu je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po košnji prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem [[košnja|košnje]] se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa opravila, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskim praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibnega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. 9cagignzfoqhvaj5cungsvf9jhs20gd 6773077 6772823 2026-11-01T09:52:34Z Pf1576 268165 /* Vsebina */ 6773077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>[[Milan Markelj|Markelj]] 1991: 11</ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Markelj 1991: 11</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila napačnenovice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadala na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja, koje nekoč obiskal Joco s prijateljema. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Toda skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila« <ref>Peternelj 1991: 37</ref>. Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za vztrajno zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas pripovedovala o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, kar je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo na delo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo, neznana ženska pa je njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče je ni pustil pri miru, očital ji je, da še ni rodila. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Naletel je tudi na lažne govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, kmalu pa je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po [[košnja|košnji]] prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa domača dela, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskih praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibno ležečega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča z Jocom. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. 7kjp11ajf0u09ldn0dh0ly9wasrovtd 6773078 6773077 2026-11-01T09:55:51Z Pf1576 268165 /* Pregled sklicev */ 6773078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. </ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11.</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila napačnenovice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadala na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja, koje nekoč obiskal Joco s prijateljema. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Toda skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila« <ref>Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991.</ref>. Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za vztrajno zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas pripovedovala o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, kar je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo na delo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo, neznana ženska pa je njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče je ni pustil pri miru, očital ji je, da še ni rodila. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Naletel je tudi na lažne govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, kmalu pa je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po [[košnja|košnji]] prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa domača dela, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskih praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibno ležečega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča z Jocom. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == leqp65c6ojiko4h16cps764d2ugxs9l 6773079 6773078 2026-11-01T09:57:08Z Pf1576 268165 /* Pregled sklicev */ 6773079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. </ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11.</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila napačnenovice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadala na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja, koje nekoč obiskal Joco s prijateljema. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Toda skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila« <ref>Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. </ref>. Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za vztrajno zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas pripovedovala o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, kar je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo na delo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo, neznana ženska pa je njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče je ni pustil pri miru, očital ji je, da še ni rodila. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Naletel je tudi na lažne govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, kmalu pa je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po [[košnja|košnji]] prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa domača dela, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskih praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibno ležečega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča z Jocom. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == arcw6j5156reoae8jzgz6oct3clwd7u 6773080 6773079 2026-11-01T09:58:52Z Pf1576 268165 /* Vsebina */ 6773080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mateja | image = Mateja.jpg | author = [[Jože Peternelj]] | language = slovenski | published = [[1991]] | pages = 251 | country = [[Slovenija]] | publisher = ČZP Kmečki glas | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Mateja''' (1991) je roman pisatelja in slikarja [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]], ki je izšel v založbi ČZP Kmečki glas. Zajema "podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko" <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11. </ref>. "Zgodba je [...] mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak." <ref>Milan Markelj. Mateja. ''Dolenjski list: Knjižna obzorja'' 29. 8. 1991. 11.</ref> == Vsebina == Skozi zgodbo spremljamo življenje Mateje, ki jo je pri petnajstih letih zaznamoval travmatični dogodek. Konec vojne je namreč preživela pri stricu na željo matere, da bi ostala varna pred vojaki, ki so zapuščali mesto. Po nekaj dneh ji je stric dovolil domov, saj je soseda razširila napačnenovice, da so vojaki odšli. Mateja je srečna tekla nazaj proti domu, toda namesto veselih meščanov so jo obkolili pijani vojaki, z nje strgali obleko in jo posilili. Izgubila je zavest in se nato prebudila krvava in v bolečinah. Stric jo je oskrbel in o dogodku obvestil mater. Čez nekaj mesecev se je izkazalo, da je Mateja noseča. Mati jo je pospremila do zeliščarja, ki je Mateji z jekleno žico naredil splav. Sledeči tedni so bili polni bolečin in Mateja se je povsem zaprla vase. Mati ji je dejala, da ima novo priložnost in jo spodbujala, naj odide v šolo in pozabi na težko izkušnjo, toda zaradi dolgega okrevanja je Mateja ostajala doma, naposled pa se je odločila, da odide na delo v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], v tovarno. Udeležila se je mladinskega zborovanja, kjer je spoznala Elo, Miro, Jureta in Joca, ki so vsak na svoj način pozneje vplivali na njeno prihodnost. Mateja, Ela in Mira so vse prihajale iz različnih okolij, povezovale pa so jih negativne izkušnje s spolnostjo, s katerimi se je vsaka spopadala na svoj način. Ela je kot mlado dekle živela z mamo, ki se je prodajala za kozarec vina in cigarete. Tudi njo je porinila v ta način življenja, ko jo je nekoč obiskal Joco s prijateljema. Potisnila jo je na posteljo in opazovala dogajanje, medtem ko se je Ela upirala. Toda skozi leta se je odločila slediti materinim stopinjam, prigovarjala si je, da je navsezadnje materina hči, da »mati že ve, kaj početi v življenju, in zakaj ji hči ne bi sledila« <ref>Jože Peternelj. ''Mateja''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. </ref>. Mira je izhajala iz premožnejše vaške družine, uspešno je zaključila gimnazijo in se preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi študirala. Zbližala se je s poročenim starejšim najemodajalcem Zoranom, s katerim sta tekom študijskega leta razvijala odnos. Vanj je bila zaljubljena, on pa jo je izkoristil, kar se je Miri razkrilo, ko je zanosila, saj jo je zavrnil in napotil v bolnišnico, da je naredila splav. Dekleta so prišla v Loko, da bi si ustvarila boljše življenje. Svoje zgodbe so dolgo zadrževala v sebi, dokler Mira nekega večera med druženjem ni prva spregovorila. Mateji je z izpovedjo na plan privlekla čustva, ki je nikoli niso zares zapustila in so bila razlog za vztrajno zavračanje moških ter zaprtost pred svetom. Tudi Ela in Mira sta se dolga leta spraševali, kaj Matejo teži. Slednja se je na koncu opogumila in prvič na glas pripovedovala o svoji mračni preteklosti. Dekleti sta ji stali ob strani. Druga v drugi so našle uteho in Mateja je z njuno pomočjo znova zaživela ter se odprla za svet in moške. Na delu v tovarni se je pogosto okoli Mateje smukal Matjaž, ki ji je postajal vse bolj všeč. Bil je prvi moški, ki se mu je odprla in ga sprejela k sebi v stanovanje, kar je izrabil in ob zadovoljeni potrebi po spolnosti z Matejo je do nje postal hladen. Spil je nekaj vina in se odpravil domov. Naslednji dan ga ni bilo na delo, le neka ženska se je oglasila in vzela Matjaževe obleke. Mateja je izvedela, da je minulo noč Matjaž imel prometno nesrečo, neznana ženska pa je njegova žena. Počutila se je izdano. Poleg tega je v službi postala tarča zbadljivk zaradi odnosa z Matjažem. Toda bila je tudi vesela, da je ponovno stopila med ljudi. Njeno spremebo je opazil skladiščnik Jure. Z Matejo sta se med malico pogosto pogovarjala in se tako zbližala. Jure kljub nekoliko starejšim letom ni bil poročen, živel je na podeželju sam z očetom in Matejine družbe je bil vesel. Postajala sta si naklonjena. Jure je obiskal Matejo v njenem stanovanju in ona ga je obiskala pod Brinovim vrhom, kjer je bival. Sklenila sta, da se poročita. Juretova poročna priča je bil Joco, Matejina pa Juretova sestrična Marta. Končno sta na videz srečno zaživela pri Juretu na podeželju. Mateja je v hišo s svojim prihodom pod Brinov vrh prinesla svežino in veselje Juretu in njegovemu očetu. Ostala je doma in skrbela za živino in ostarelega očeta, Jure pa je odhajal na delo v tovarno. Veselila sta se skupne prihodnosti in težko pričakovala otroka. Meseci so minevali in Matejo je vse bolj skrbelo, da zaradi splava v mladih letih ne bo mogla zanositi. Obiskala je zdravnika in se mu zaupala. Po opravljenem pregledu ji je zagotovil, da je z njo vse vredu, kar je v domačijo prineslo novo upanje in mir, ki ga je s svojimi pogostimi obiski kalil Joco. Večkrat se je oglasil, ko Jureta ni bilo doma in Mateji namenjal opolzke opazke. Tudi Juretov oče je ni pustil pri miru, očital ji je, da še ni rodila. Čez leto dni Mateja še vedno ni bila noseča in čutila je, da se z Juretom oddaljujeta. Jure se je zavil v molk in Mateja je opazila, da tudi njemu ni lahko. V tovarni je trpel, saj so ga zbadali, ker je bil predolgo sam, ko pa se je le poročil, pa še ni imel potomcev. Naletel je tudi na lažne govorice o Mateji, ki naj bi bila zanosila z Matjažem in splavila. Z dela se je pričel vračati pozneje, pogosto pijan. Zaradi svojega popivanja ni bil zmožen delati še doma in tako je zanemarjal tudi domača opravila. Mateji je bilo ob pogledu nanj hudo in zaupala mu je resnico o svoji mladosti. Za trenutek sta se znova zbližala, kmalu pa je Jure zopet pozno prihajal domov opit, njegov bolan oče pa je postajal šibkejši. Neko noč, ko je Jure, onemogel od pijače, spal, je oče ob Mateji umrl. Po očetovi smrti se je Jure streznil, z Matejo sta zopet upala, da se jima bo rodil otrok. Sklenila sta, da bo Jure po [[košnja|košnji]] prenehal z delom v tovarni, saj ga je tamkajšnje okolje spravljalo v stisko. Toda med Matejinim pričakovanjem košnje se je Jure ponovno zapil. Mateja je zopet obiskala zdravnika, ki ji je zatrdil, da je zdrava in zmožna roditi. Svetoval ji je, naj se pri njem oglasi tudi Jure, ki pa je povabilo zavrnil. Mateja je med vračanjem domov naletela na Joca, ki jo je zbadal in ji dejal, da bi z gotovostjo zanosila, če bi imela spolne odnose z njim. Mateja ga je odločno zavrnila. Postajala je vse bolj osamljena, z Juretom sta se še bolj oddaljila. Med prvomajskimi prazniki je tako sama opravljala vsa domača dela, medtem ko je Jure ležal. Ko si je le nekoliko opomogel, je prišel Joco in prepričal Matejo, da se jima pridruži pri pitju. Naposled se ju je odločila zapustiti in oditi v hlev, da postori potrebno. Prerinila se je med kravo in mladim bikom, ki jo je poškodoval. Rešil jo je Joco, Mateja se ga je hvaležno oklenila in zajokala. Joco jo je odložil na listje in opazil, da ima Mateja raztrgano obleko. Njeno omotico in strah je kljub šibkemu upiranju izkoristil. Mateja je popustila in se šele na koncu zavedla, kaj se ji je ravnokar zgodilo. Jure je medtem z glavo na mizi spal. Zadnji dan prvomajskih praznikov Jureta spet ni bilo domov. Matejo je skrbelo zanj, zato ga je iskala po vasi. Našla ga je negibno ležečega poleg prevrnjenega mopeda. Ugotovila je, da je zapeljal s poti in umrl. Čez mesec dni je imela težave z menstruacijo in obisk pri zdravniku je potrdil, da je noseča z Jocom. Po Juretovem pogrebu sta kmetijo podedovala Juretova brata, Francelj in Maks. Mateja je bila primorana posest zapustiti in odločila se je obiskati Elo, ki ji je v pismu razkrila, da je hudo zbolela. Eline besede so jo prizadele, vendar jo je preželo upanje za novo življenje, ki ga je sedaj nosila pod srcem. == Kritika == == Pregled sklicev == ta5czzj1m73ild4ofc8ang2vmrgy6rt Govor 0 610523 6772802 2026-10-31T14:30:37Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{kratki opis|Human vocal communication using language}} {{v delu}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Speech production visualized by [[real-time MRI]]]] '''Speech''' is the use of the [[human voice]] as a medium for [[language]]. [[Spoken language]] combines [[vowel]] and [[consonant]] sounds to form units of meaning like [[word]]s, which belong to a language's [[lexicon]]. There are many different intentional [[speech act]]s, such as informing,...« 6772802 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Human vocal communication using language}} {{v delu}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Speech production visualized by [[real-time MRI]]]] '''Speech''' is the use of the [[human voice]] as a medium for [[language]]. [[Spoken language]] combines [[vowel]] and [[consonant]] sounds to form units of meaning like [[word]]s, which belong to a language's [[lexicon]]. There are many different intentional [[speech act]]s, such as informing, declaring, [[asking]], [[persuading]], directing; acts may vary in various aspects like [[enunciation]], [[Intonation (linguistics)|intonation]], [[loudness]], and [[Speech tempo|tempo]] to convey meaning. Individuals may also unintentionally communicate aspects of their social position through speech, such as sex, age, place of origin, physiological and mental condition, education, and experiences. While normally used to facilitate [[communication]] with others, people may also use speech without the intent to communicate. Speech may nevertheless express emotions or desires; people [[Talking to oneself|talk to themselves]] sometimes in acts that are a development of what some [[psychologist]]s (e.g., [[Lev Vygotsky]]) have maintained is the use of silent speech in an [[Stream of consciousness (psychology)|interior monologue]] to vivify and organize [[cognition]], sometimes in the momentary adoption of a dual persona as self addressing self as though addressing another person. Solo speech can be used [[Memorization|to memorize]] or to test one's memorization of things, and in [[prayer]] or in [[meditation]]. Researchers study many different aspects of speech: speech production and [[speech perception]] of the [[sound]]s used in a language, [[speech repetition]], [[speech error]]s, the ability to map heard spoken words onto the vocalizations needed to recreate them, which plays a key role in [[children]]'s enlargement of their [[vocabulary]], and what different areas of the human brain, such as [[Broca's area]] and [[Wernicke's area]], underlie speech. Speech is the subject of study for [[linguistics]], [[cognitive science]], [[communication studies]], [[psychology]], [[computer science]], [[speech pathology]], [[otolaryngology]], and [[acoustics]]. Speech compares with [[written language]],<ref>{{Cite web |title=Speech |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131309/https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |archive-date=2020-08-07 |access-date=2018-09-13 |website=American Heritage Dictionary}}</ref> which may differ in its vocabulary, syntax, and phonetics from the spoken language, a situation called [[diglossia]]. The evolutionary [[origin of speech]] is subject to debate and speculation. While [[Animal language|animals also communicate]] using vocalizations, and trained apes such as [[Washoe (chimpanzee)|Washoe]] and [[Kanzi]] can use simple [[sign language]], no animals' vocalizations are articulated phonemically and syntactically, and do not constitute speech. ==Evolution== {{main|Origin of speech}} Although related to the more general problem of the [[origin of language]], the [[evolution]] of distinctively human speech capacities has become a distinct and in many ways separate area of scientific research.<ref name="Hockett 1960">{{Cite journal |last=Hockett |first=Charles F. |author-link=Charles F. Hockett |year=1960 |title=The Origin of Speech |url=http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |journal=[[Scientific American]] |volume=203 |issue=3 |pages=88–96 |bibcode=1960SciAm.203c..88H |doi=10.1038/scientificamerican0960-88 |pmid=14402211 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106173517/http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |archive-date=2014-01-06 |access-date=2014-01-06}}</ref><ref name="Corballis 2002">{{Cite book |last=Corballis |first=Michael C. |url=https://archive.org/details/fromhandtomoutho0000corb |title=From hand to mouth: the origins of language |publisher=Princeton University Press |year=2002 |isbn=978-0-691-08803-7 |location=Princeton |oclc=469431753 |author-link=Michael Corballis |url-access=registration}}</ref><ref name="Lieberman 1984">{{Cite book |last=Lieberman |first=Philip |title=The biology and evolution of language |publisher=Harvard University Press |year=1984 |isbn=978-0-674-07413-2 |location=Cambridge, Massachusetts |oclc=10071298}}</ref><ref name="Lieberman, P 2000">{{Cite journal |last=Lieberman |first=Philip |title=Human language and our reptilian brain: the subcortical bases of speech, syntax, and thought |journal=Perspectives in Biology and Medicine |publisher=Harvard University Press |year=2000 |isbn=978-0-674-00226-5 |volume=44 |location=Cambridge, Massachusetts |pages=32–51 |doi=10.1353/pbm.2001.0011 |oclc=43207451 |pmid=11253303 |author-link=Philip Lieberman |issue=1 |s2cid=38780927}}</ref><ref name="Abry Boë 1998">{{Cite journal |last1=Abry |first1=Christian |last2=Boë |first2=Louis-Jean |last3=Laboissière |first3=Rafael |last4=Schwartz |first4=Jean-Luc |year=1998 |title=A new puzzle for the evolution of speech? |journal=[[Behavioral and Brain Sciences]] |volume=21 |issue=4 |pages=512–513 |doi=10.1017/S0140525X98231268 |s2cid=145180611}}</ref> The topic is a separate one because language is not necessarily spoken: it can equally be [[Written language|written]] or [[Sign language|signed]]. Speech, in this sense, is optional, though it remains the default modality for language. [[Image:Places of articulation.svg|thumb|Places of articulation (passive and active):<br />1. Exo-labial, 2. Endo-labial, 3. Dental, 4. Alveolar, 5. Post-alveolar, 6. Pre-palatal, 7. Palatal, 8. Velar, 9. Uvular, 10. Pharyngeal, 11. Glottal, 12. Epiglottal, 13. Radical, 14. Postero-dorsal, 15. Antero-dorsal, 16. Laminal, 17. Apical, 18. Sub-apical]] [[Monkey]]s, non-human [[ape]]s and humans, like many other animals, have evolved specialised mechanisms for producing ''sound'' for purposes of social communication.<ref>Kelemen, G. (1963). Comparative anatomy and performance of the vocal organ in vertebrates. In R. Busnel (ed.), ''Acoustic behavior of animals.'' Amsterdam: Elsevier, pp. 489–521.</ref> On the other hand, no monkey or ape uses its ''tongue'' for such purposes.<ref name="Riede 2005">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=Jan 2005 |title=Vocal production mechanisms in a non-human primate: morphological data and a model. |url=http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |url-status=live |journal=[[J Hum Evol]] |volume=48 |issue=1 |pages=85–96 |doi=10.1016/j.jhevol.2004.10.002 |pmid=15656937 |bibcode=2005JHumE..48...85R |archive-url=https://web.archive.org/web/20220812175036/http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |archive-date=2022-08-12 |access-date=2022-08-12}}</ref><ref name="Riede Bronson 2006">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=February 2006 |title=Multiple discontinuities in nonhuman vocal tracts – A reply |journal=Journal of Human Evolution |volume=50 |issue=2 |pages=222–225 |doi=10.1016/j.jhevol.2005.10.005|bibcode=2006JHumE..50..222R }}</ref> The human species' unprecedented use of the tongue, lips and other moveable parts seems to place speech in a quite separate category, making its evolutionary emergence an intriguing theoretical challenge in the eyes of many scholars.<ref name="Fitch 2000">{{Cite journal |last=Fitch |first=W.Tecumseh |date=July 2000 |title=The evolution of speech: a comparative review |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=4 |issue=7 |pages=258–267 |doi=10.1016/S1364-6613(00)01494-7 |pmid=10859570 |s2cid=14706592}}</ref> Determining the timeline of human speech evolution is made additionally challenging by the lack of data in the fossil record. The human [[vocal tract]] does not fossilize, and indirect evidence of vocal tract changes in hominid fossils has proven inconclusive.<ref name="Fitch 2000" /> == Production == {{main|Speech production|Linguistics}} Speech production is an unconscious multi-step process by which thoughts are generated into spoken utterances. Production involves the unconscious mind selecting appropriate words and the appropriate form of those words from the lexicon and morphology, and the organization of those words through the syntax. Then, the phonetic properties of the words are retrieved and the sentence is articulated through the articulations associated with those phonetic properties.<ref>{{Cite journal |last=Levelt |first=Willem J. M. |year=1999 |title=Models of word production |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=3 |issue=6 |pages=223–32 |doi=10.1016/s1364-6613(99)01319-4 |pmid=10354575 |s2cid=7939521}}</ref> In [[linguistics]], [[articulatory phonetics]] is the study of how the tongue, lips, jaw, vocal cords, and other speech organs are used to make sounds. Speech sounds are categorized by [[manner of articulation]] and [[place of articulation]]. Place of articulation refers to where in the neck or mouth the airstream is constricted. Manner of articulation refers to the manner in which the speech organs interact, such as how closely the air is restricted, what form of airstream is used (e.g. [[Pulmonic consonant|pulmonic]], implosive, ejectives, and clicks), whether or not the vocal cords are vibrating, and whether the nasal cavity is opened to the airstream.<ref>{{Cite book |last1=Catford |first1=J.C. |title=Encyclopedia of Language & Linguistics |last2=Esling |first2=J.H. |publisher=Elsevier Science |year=2006 |editor-last=Brown |editor-first=Keith |edition=2nd |location=Amsterdam |pages=425–42 |chapter=Articulatory Phonetics}}</ref> The concept is primarily used for the production of [[consonant]]s, but can be used for [[vowels]] in qualities such as [[Voicing (phonetics)|voicing]] and [[nasalization]]. For any place of articulation, there may be several manners of articulation, and therefore several [[homorganic]] consonants. Normal human speech is pulmonic, produced with pressure from the [[lung]]s, which creates [[phonation]] in the [[glottis]] in the [[larynx]], which is then modified by the vocal tract and mouth into different vowels and consonants. However humans can pronounce words without the use of the lungs and glottis in [[alaryngeal speech]], of which there are three types: [[esophageal speech]], pharyngeal speech and buccal speech (better known as [[Donald Duck talk]]). === Errors === {{main|Speech error}} Speech production is a complex activity, and as a consequence errors are common, especially in children. Speech errors come in many forms and are used to provide evidence to support hypotheses about the nature of speech.<ref>{{Cite book |last=Fromkin |first=Victoria |title=Speech Errors as Linguistic Evidence |publisher=Mouton |year=1973 |location=The Hague |pages=11–46 |chapter=Introduction}}</ref> As a result, speech errors are often used in the construction of models for language production and [[Language acquisition|child language acquisition]]. For example, the fact that children often make the error of over-regularizing the -ed past tense suffix in English (e.g. saying 'singed' instead of 'sang') shows that the regular forms are acquired earlier.<ref>{{Cite journal |last1=Plunkett |first1=Kim |last2=Juola |first2=Patrick |year=1999 |title=A connectionist model of english past tense and plural morphology |journal=Cognitive Science |volume=23 |issue=4 |pages=463–90 |doi=10.1207/s15516709cog2304_4}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Nicoladis |first1=Elena |last2=Paradis |first2=Johanne |year=2012 |title=Acquiring Regular and Irregular Past Tense Morphemes in English and French: Evidence From Bilingual Children |journal=Language Learning |volume=62 |issue=1 |pages=170–97 |doi=10.1111/j.1467-9922.2010.00628.x}}</ref> Speech errors associated with certain kinds of aphasia have been used to map certain components of speech onto the brain and see the relation between different aspects of production; for example, the difficulty of [[expressive aphasia]] patients in producing regular past-tense verbs, but not irregulars like 'sing-sang' has been used to demonstrate that regular inflected forms of a word are not individually stored in the lexicon, but produced from affixation to the base form.<ref>{{Cite journal |last=Ullman |first=Michael T. |display-authors=etal |year=2005 |title=Neural correlates of lexicon and grammar: Evidence from the production,reading, and judgement of inflection in aphasia. |journal=Brain and Language |volume=93 |issue=2 |pages=185–238 |doi=10.1016/j.bandl.2004.10.001 |pmid=15781306 |s2cid=14991615|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0093934X04002548|url-access=subscription }}</ref> ==Perception== {{main|Speech perception}} Speech perception refers to the processes by which humans can interpret and understand the sounds used in language. The study of speech perception is closely linked to the fields of [[phonetics]] and [[phonology]] in linguistics and cognitive psychology and perception in psychology. Research in speech perception seeks to understand how listeners recognize speech sounds and use this information to understand [[spoken language]]. Research into speech perception also has applications in building [[speech recognition|computer systems that can recognize speech]], as well as improving speech recognition for hearing- and language-impaired listeners.<ref>{{Cite book |last=Kennison |first=Shelia |title=Introduction to Language Development |publisher=Sage. |year=2013 |location=Los Angeles}}</ref> Speech perception is [[Categorical perception|categorical]], in that people put the sounds they hear into categories rather than perceiving them as a spectrum. People are more likely to be able to hear differences in sounds across categorical boundaries than within them. A good example of this is [[Voice-onset time|voice onset time]] (VOT), one aspect of the phonetic production of consonant sounds. For example, Hebrew speakers, who distinguish voiced /b/ from voiceless /p/, will more easily detect a change in VOT from -10 ( perceived as /b/ ) to 0 ( perceived as /p/ ) than a change in VOT from +10 to +20, or -10 to -20, despite this being an equally large change on the VOT spectrum.<ref>{{Cite journal |last1=Kishon-Rabin |first1=Liat |last2=Rotshtein |first2=Shira |last3=Taitelbaum |first3=Riki |year=2002 |title=Underlying Mechanism for Categorical Perception: Tone-Onset Time and Voice-Onset Time Evidence of Hebrew Voicing |journal=Journal of Basic and Clinical Physiology and Pharmacology |volume=13 |issue=2 |pages=117–34 |doi=10.1515/jbcpp.2002.13.2.117 |pmid=16411426 |s2cid=9986779|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16411426/}}</ref> == Development == {{main|Language development}} Most human children develop proto-speech babbling behaviors when they are four to six months old. Most will begin saying their first words at some point during the first year of life. Typical children progress through two- or three-word phrases before three years of age followed by short sentences by four years of age.<ref>{{Cite web |title=Speech and Language Developmental Milestones |url=https://www.nidcd.nih.gov/health/speech-and-language |website=National Institute on Deafness and Other Communication Disorders |date=13 October 2022 |publisher=National Insistitutes of Health |language=en}}</ref> ===Repetition=== {{main|Speech repetition}} In speech repetition, speech being heard is quickly turned from sensory input into motor instructions needed for its immediate or delayed vocal imitation (in [[Baddeley's model of working memory#Phonological loop|phonological memory]]). This type of mapping plays a key role in enabling children to expand their spoken vocabulary. Masur (1995) found that how often children repeat novel words versus those they already have in their lexicon is related to the size of their lexicon later on, with young children who repeat more novel words having a larger lexicon later in development. Speech repetition could help facilitate the acquisition of this larger lexicon.<ref>{{Cite journal |last=Masur |first=Elise |year=1995 |title=Infants' Early Verbal Imitation and Their Later Lexical Development |journal=Merrill-Palmer Quarterly |volume=41 |issue=3 |pages=286–306}}</ref> ==Problems== {{See also|Speech disorder}}There are several organic and psychological factors that can affect speech. Among these are: # Diseases and disorders of the [[lung]]s or the [[vocal cords]], including [[paralysis]], respiratory infections (bronchitis), [[vocal fold nodules]] and [[cancer]]s of the lungs and throat. # Diseases and disorders of the [[Human brain|brain]], including [[alogia]], [[aphasia]]s, [[dysarthria]], [[dystonia]] and [[speech processing]] disorders, where impaired [[motor planning]], nerve transmission, phonological processing or perception of the message (as opposed to the actual sound) leads to poor speech production. # Hearing problems, such as [[otitis media|otitis media with effusion]], and listening problems, [[auditory processing disorder]]s, can lead to phonological problems. In addition to [[dysphasia]], [[Anomic aphasia|anomia]] and auditory processing disorder impede the quality of auditory perception, and therefore, expression. Those who are [[deafness|deaf]] or hard of hearing may be considered to fall into this category. # Articulatory problems, such as slurred speech, [[stuttering]], [[lisp (speech)|lisping]], [[cleft palate]], [[ataxia]], or [[nerve]] damage leading to problems in [[Manner of articulation|articulation]]. [[Tourette syndrome]] and [[tic]]s can also affect speech. Various [[congenital disorder|congenital]] and acquired [[tongue disease]]s can affect speech as can [[motor neuron disease]]. # [[Psychiatric]] disorders have been shown to change speech acoustic features, where for instance, [[fundamental frequency]] of voice (perceived as pitch) tends to be significantly lower in [[major depressive disorder]] than in healthy controls.<ref name="Low">{{Cite journal |vauthors=Low DM, Bentley KH, Ghosh, SS |date=2020 |title=Automated assessment of psychiatric disorders using speech: A systematic review |journal=Laryngoscope Investigative Otolaryngology |volume=5 |issue=1 |pages=96–116 |doi=10.1002/lio2.354 |pmc=7042657 |pmid=32128436 |doi-access=free}}</ref> Therefore, speech is being investigated as a potential biomarker for mental health disorders. Speech and language disorders can also result from stroke,<ref>{{Cite journal |last=Richards |first=Emma |date=June 2012 |title=Communication and swallowing problems after stroke |journal=Nursing and Residential Care |volume=14 |issue=6 |pages=282–286 |doi=10.12968/nrec.2012.14.6.282}}</ref> brain injury,<ref>{{Cite book |title=Brain injury medicine principles and practice |date=2013 |publisher=Demos Medical |isbn=978-1-61705-057-2 |editor-last=Zasler |editor-first=Nathan D. |edition=2nd |location=New York |pages=1086–1104, 1111–1117 |editor-last2=Katz |editor-first2=Douglas I. |editor-last3=Zafonte |editor-first3=Ross D. |editor-last4=Arciniegas |editor-first4=David B. |editor-last5=Bullock |editor-first5=M. Ross |editor-last6=Kreutzer |editor-first6=Jeffrey S.}}</ref> hearing loss,<ref>{{Cite journal |last=Ching |first=Teresa Y. C. |date=2015 |title=Is early intervention effective in improving spoken language outcomes of children with congenital hearing loss? |journal=American Journal of Audiology |volume=24 |issue=3 |pages=345–348 |doi=10.1044/2015_aja-15-0007 |pmc=4659415 |pmid=26649545}}</ref> developmental delay,<ref>{{Cite web |last=The Royal Children's Hospital |first=Melbourne |title=Developmental Delay: An Information Guide for Parents |url=http://www.rch.org.au/uploadedFiles/Main/Content/cdr/Dev_Delay.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329131745/http://www.rch.org.au/uploadedFiles/Main/Content/cdr/Dev_Delay.pdf |archive-date=29 March 2016 |access-date=2 May 2016 |website=The Royal Children's Hospital Melbourne }}</ref> a cleft palate,<ref>{{Cite book |last=Bauman-Waengler |first=Jacqueline |title=Articulatory and phonological impairments: a clinical focus |date=2011 |publisher=Pearson Education |isbn=978-0-13-271995-7 |edition=4th ed., International |location=Harlow |pages=378–385}}</ref> cerebral palsy,<ref>{{Cite web |title=Speech and Language Therapy |url=http://www.cerebralpalsy.org/about-cerebral-palsy/treatment/therapy/speech-language-therapy |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508005427/http://www.cerebralpalsy.org/about-cerebral-palsy/treatment/therapy/speech-language-therapy |archive-date=8 May 2016 |access-date=2 May 2016 |website=CerebralPalsy.org}}</ref> or emotional issues.<ref>{{Cite book |last=Cross |first=Melanie |title=Children with social, emotional and behavioural difficulties and communication problems: there is always a reason |date=2011 |publisher=Jessica Kingsley Publishers |edition=2nd |location=London}}</ref> ===Treatment=== {{main|Speech–language pathology}} Speech-related diseases, disorders, and conditions can be treated by a speech-language pathologist (SLP) or speech therapist. SLPs assess levels of speech needs, make diagnoses based on the assessments, and then treat the diagnoses or address the needs.<ref>{{Cite web |title=Speech–Language Pathologists |url=http://www.asha.org/Students/Speech-Language-Pathologists/ |access-date=6 April 2015 |website=ASHA.org |publisher=American Speech–Language–Hearing Association}}</ref> ==Brain physiology== === Classical model === [[File:Brain - Broca's and Wernicke's area Diagram.svg|thumb|upright=0.9|Broca's and Wernicke's areas of the brain, which are critical in language.|alt=Diagram of the brain]] The classical or [[Wernicke–Geschwind model|Wernicke-Geschwind model]] of the language system in the brain focuses on [[Broca's area]] in the inferior [[prefrontal cortex]], and [[Wernicke's area]] in the posterior [[superior temporal gyrus]] on the [[Lateralization of brain function|dominant hemisphere]] of the brain (typically the left hemisphere for language). In this model, a linguistic auditory signal is first sent from the [[auditory cortex]] to Wernicke's area. The [[lexicon]] is accessed in Wernicke's area, and these words are sent via the [[arcuate fasciculus]] to Broca's area, where morphology, syntax, and instructions for articulation are generated. This is then sent from Broca's area to the [[motor cortex]] for articulation.<ref>Kertesz, A. (2005). "Wernicke–Geschwind Model". In L. Nadel, ''Encyclopedia of cognitive science''. Hoboken, NJ: Wiley.</ref> [[Paul Broca]] identified an approximate region of the brain in 1861 which, when damaged in two of his patients, caused severe deficits in speech production, where his patients were unable to speak beyond a few monosyllabic words. This deficit, known as Broca's or [[expressive aphasia]], is characterized by difficulty in speech production where speech is slow and labored, function words are absent, and syntax is severely impaired, as in [[telegraphic speech]]. In expressive aphasia, speech comprehension is generally less affected except in the comprehension of grammatically complex sentences.<ref name=":0">Hillis, A.E., & Caramazza, A. (2005). "Aphasia". In L. Nadel, ''Encyclopedia of cognitive science''. Hoboken, NJ: Wiley.</ref> Wernicke's area is named after [[Carl Wernicke]], who in 1874 proposed a connection between damage to the posterior area of the left superior temporal gyrus and aphasia, as he noted that not all aphasic patients had had damage to the prefrontal cortex.<ref>{{Cite book |last=Wernicke K. |title=Reader in the History of Aphasia: From Franz Gall to Norman Geschwind |publisher=John Benjamins Pub Co |year=1995 |isbn=978-90-272-1893-3 |editor-last=Paul Eling |volume=4 |location=Amsterdam |pages=69–89 |chapter=The aphasia symptom-complex: A psychological study on an anatomical basis (1875)}}</ref> Damage to Wernicke's area produces Wernicke's or [[receptive aphasia]], which is characterized by relatively normal syntax and prosody but severe impairment in lexical access, resulting in poor comprehension and nonsensical or [[Jargon aphasia|jargon speech]].<ref name=":0" /> === Modern research === Modern models of the neurological systems behind linguistic comprehension and production recognize the importance of Broca's and Wernicke's areas, but are not limited to them nor solely to the left hemisphere.<ref name="Nakai_2017">{{Cite journal |last1=Nakai |first1=Y |last2=Jeong |first2=JW |last3=Brown |first3=EC |last4=Rothermel |first4=R |last5=Kojima |first5=K |last6=Kambara |first6=T |last7=Shah |first7=A |last8=Mittal |first8=S |last9=Sood |first9=S |last10=Asano |first10=E |year=2017 |title=Three- and four-dimensional mapping of speech and language in patients with epilepsy |journal=Brain |volume=140 |issue=5 |pages=1351–70 |doi=10.1093/brain/awx051 |pmc=5405238 |pmid=28334963}}</ref> Instead, multiple streams are involved in speech production and comprehension. Damage to the left [[lateral sulcus]] has been connected with difficulty in processing and producing morphology and syntax, while lexical access and comprehension of irregular forms (e.g. eat-ate) remain unaffected.<ref>{{Cite book |last1=Tyler |first1=Lorraine K. |title=The Perception of Speech: from sound to meaning |last2=Marslen-Wilson |first2=William |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=978-0-19-956131-5 |editor-last=Moore |editor-first=Brian C.J. |location=Oxford |pages=193–217 |chapter=Fronto-temporal brain systems supporting spoken language comprehension |author-link=Lorraine Tyler (academic) |editor-last2=Tyler |editor-first2=Lorraine K. |editor-last3=Marslen-Wilson |editor-first3=William D.}}</ref> Moreover, the circuits involved in human speech comprehension dynamically adapt with learning, for example, by becoming more efficient in terms of processing time when listening to familiar messages such as learned verses.<ref name="CervantesConstantino_&_Simon_2018">{{Cite journal |last1=Cervantes Constantino |first1=F |last2=Simon |first2=JZ |year=2018 |title=Restoration and Efficiency of the Neural Processing of Continuous Speech Are Promoted by Prior Knowledge |journal=Frontiers in Systems Neuroscience |volume=12 |issue=56 |page=56 |doi=10.3389/fnsys.2018.00056 |pmc=6220042 |pmid=30429778 |doi-access=free}}</ref> ==Animal communication== {{main|Talking animals}} Some non-human animals can produce sounds or gestures resembling those of a human language.<ref>{{Cite web |date=16 February 2015 |title=Can any animals talk and use language like humans? |url=http://www.bbc.com/earth/story/20150216-can-any-animals-talk-like-humans |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131025001/http://www.bbc.com/earth/story/20150216-can-any-animals-talk-like-humans |archive-date=31 January 2021 |access-date=12 August 2022 |website=BBC}}</ref> Several species or groups of animals have developed [[animal communication|forms of communication]] which superficially resemble verbal language, however, these usually are not considered a language because they lack one or more of the [[Language#Definitions|defining characteristics]], e.g. [[grammar]], [[syntax]], [[Recursion#Recursion in language|recursion]], and [[Displacement (linguistics)|displacement]]. Researchers have been successful in teaching some animals to make gestures similar to [[sign language]],<ref>{{Citation |last1=Hillix |first1=William A. |chapter=Washoe, the First Signing Chimpanzee |date=2004 |title=Animal Bodies, Human Minds: Ape, Dolphin, and Parrot Language Skills |pages=69–85 |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4757-4512-2_5 |isbn=978-1-4419-3400-0 |last2=Rumbaugh |first2=Duane M.}}</ref><ref>{{Cite web |last=Hu |first=Jane C. |date=Aug 20, 2014 |title=What Do Talking Apes Really Tell Us? |url=https://slate.com/technology/2014/08/koko-kanzi-and-ape-language-research-criticism-of-working-conditions-and-animal-care.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181012060915/http://www.slate.com/articles/health_and_science/science/2014/08/koko_kanzi_and_ape_language_research_criticism_of_working_conditions_and.html |archive-date=October 12, 2018 |access-date=Jan 19, 2020 |website=Slate}}</ref> although whether this should be considered a language has been disputed.<ref>{{Cite journal |last=Terrace |first=Herbert S. |date=December 1982 |title=Why Koko Can't Talk |journal=The Sciences |volume=22 |issue=9 |pages=8–10 |doi=10.1002/j.2326-1951.1982.tb02120.x |issn=0036-861X}}</ref> == Glej tudi == {{Portal|Language|Linguistics|Freedom of speech|Society}} * [[FOXP2]] * [[Freedom of speech]] * [[Imagined speech]] * [[Index of linguistics articles]] * [[List of language disorders]] * [[Origin of speech]] * [[Spatial hearing loss]] * [[Speechwriter]] * [[Talking bird]]s * [[Vocology]] == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{in lang|fr}} Fitzpatrick, Élizabeth M. ''Apprendre à écouter et à parler''. [[University of Ottawa Press]], 2013. [https://web.archive.org/web/20140424100603/http://130.102.44.245/books/9782760320437?auth=0 Available at] [[Project MUSE]]. == Zunanje povezave == {{sister project links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8XQlIvlWqpo Speaking captured by real-time MRI], [[YouTube]] {{Authority control}} [[Kategorija:Govor| ]] [[Kategorija:Ustno sporazumevanje| ]] [[Kategorija:Jezik]] lz37f9983xq7odhh1uc2x14vbwlksdn 6772805 6772802 2026-10-31T14:40:00Z Erardo Galbi 166658 6772805 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Human vocal communication using language}} {{v delu}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Speech production visualized by [[real-time MRI]]]] '''Gôvor''' je uporaba človeškega glasu kot sredstvo za izražanje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Govorjeni jezik združuje [[Samoglasnik|samoglasniške]] in [[Soglasnik|soglasniške]] zvoke v pomenske enote, kot so [[Beseda|besede]], ki sodijo v besednjak jezika. Obstaja veliko različnih namernih govornih dejanj, kot so obveščanje, izjavljanje, spraševanje, prepričevanje, dajanje navodil; ta dejanja se lahko razlikujejo v različnih vidikih, kot so [[izgovarjava]], intonacija, glasnost in tempo, da bi posredovala pomen. Posamezniki lahko prek govora tudi nenamerno sporočajo vidike svojega družbenega položaja, kot so spol, starost, kraj porekla, fizično in duševno stanje, izobrazba ter izkušnje. While normally used to facilitate [[communication]] with others, people may also use speech without the intent to communicate. Speech may nevertheless express emotions or desires; people [[Talking to oneself|talk to themselves]] sometimes in acts that are a development of what some [[psychologist]]s (e.g., [[Lev Vygotsky]]) have maintained is the use of silent speech in an [[Stream of consciousness (psychology)|interior monologue]] to vivify and organize [[cognition]], sometimes in the momentary adoption of a dual persona as self addressing self as though addressing another person. Solo speech can be used [[Memorization|to memorize]] or to test one's memorization of things, and in [[prayer]] or in [[meditation]]. Čeprav se govor običajno uporablja za lažje sporazumevanje z drugimi, ga ljudje lahko uporabljajo tudi brez namena sporazumevanja. Govor lahko kljub temu izraža čustva ali želje; ljudje včasih govorijo sami s seboj v dejanjih, ki so nadaljevanje tega, kar so nekateri psihologi (npr. Lev Vygotsky) opredelili kot uporabo tihega govora v notranjem monologu za oživitev in organizacijo kognicije, včasih pa tudi v trenutnem prevzemanju dvojne vloge, ko se jaz obrača na jaz, kot da bi se obračal na drugo osebo. Samogovor se lahko uporablja za pomnjenje ali preverjanje lastnega pomnjenja stvari, pa tudi pri molitvi ali meditaciji. Researchers study many different aspects of speech: speech production and [[speech perception]] of the [[sound]]s used in a language, [[speech repetition]], [[speech error]]s, the ability to map heard spoken words onto the vocalizations needed to recreate them, which plays a key role in [[children]]'s enlargement of their [[vocabulary]], and what different areas of the human brain, such as [[Broca's area]] and [[Wernicke's area]], underlie speech. Speech is the subject of study for [[linguistics]], [[cognitive science]], [[communication studies]], [[psychology]], [[computer science]], [[speech pathology]], [[otolaryngology]], and [[acoustics]]. Speech compares with [[written language]],<ref>{{Cite web |title=Speech |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131309/https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |archive-date=2020-08-07 |access-date=2018-09-13 |website=American Heritage Dictionary}}</ref> which may differ in its vocabulary, syntax, and phonetics from the spoken language, a situation called [[diglossia]]. The evolutionary [[origin of speech]] is subject to debate and speculation. While [[Animal language|animals also communicate]] using vocalizations, and trained apes such as [[Washoe (chimpanzee)|Washoe]] and [[Kanzi]] can use simple [[sign language]], no animals' vocalizations are articulated phonemically and syntactically, and do not constitute speech. Raziskovalci preučujejo številne različne vidike govora: proizvodnjo govora in zaznavanje zvokov, ki se uporabljajo v jeziku, ponavljanje govora, govorne napake, sposobnost povezovanja slišanih govorjenih besed z glasovnimi izrazi, potrebnimi za njihovo ponovno ustvarjanje – kar igra ključno vlogo pri širjenju besednega zaklada otrok – ter vprašanje, katera področja človeških možganov, kot sta Brocovo in Wernickejevo področje, so osnova govora. Govor je predmet raziskav v jezikoslovju, kognitivni znanosti, komunikacijskih vedah, psihologiji, računalništvu, logopediji, otorinolaringologiji in akustiki. Govor se primerja s pisnim jezikom, ki se lahko po besednem zakladu, sintaksi in fonetiki razlikuje od govorjenega jezika, kar imenujemo diglosija. Evolucijski izvor govora je predmet razprav in špekulacij. Čeprav se tudi živali sporazumevajo z vokali in lahko usposobljene opice, kot sta Washoe in Kanzi, uporabljajo preprost znakovni jezik, noben živalski glas ni fonemsko in sintaktično artikuliran ter zato ne predstavlja govora. Translated with DeepL.com (free version) ==Evolucija== Although related to the more general problem of the [[origin of language]], the [[evolution]] of distinctively human speech capacities has become a distinct and in many ways separate area of scientific research.<ref name="Hockett 1960">{{Cite journal |last=Hockett |first=Charles F. |author-link=Charles F. Hockett |year=1960 |title=The Origin of Speech |url=http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |journal=[[Scientific American]] |volume=203 |issue=3 |pages=88–96 |bibcode=1960SciAm.203c..88H |doi=10.1038/scientificamerican0960-88 |pmid=14402211 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106173517/http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |archive-date=2014-01-06 |access-date=2014-01-06}}</ref><ref name="Corballis 2002">{{Cite book |last=Corballis |first=Michael C. |url=https://archive.org/details/fromhandtomoutho0000corb |title=From hand to mouth: the origins of language |publisher=Princeton University Press |year=2002 |isbn=978-0-691-08803-7 |location=Princeton |oclc=469431753 |author-link=Michael Corballis |url-access=registration}}</ref><ref name="Lieberman 1984">{{Cite book |last=Lieberman |first=Philip |title=The biology and evolution of language |publisher=Harvard University Press |year=1984 |isbn=978-0-674-07413-2 |location=Cambridge, Massachusetts |oclc=10071298}}</ref><ref name="Lieberman, P 2000">{{Cite journal |last=Lieberman |first=Philip |title=Human language and our reptilian brain: the subcortical bases of speech, syntax, and thought |journal=Perspectives in Biology and Medicine |publisher=Harvard University Press |year=2000 |isbn=978-0-674-00226-5 |volume=44 |location=Cambridge, Massachusetts |pages=32–51 |doi=10.1353/pbm.2001.0011 |oclc=43207451 |pmid=11253303 |author-link=Philip Lieberman |issue=1 |s2cid=38780927}}</ref><ref name="Abry Boë 1998">{{Cite journal |last1=Abry |first1=Christian |last2=Boë |first2=Louis-Jean |last3=Laboissière |first3=Rafael |last4=Schwartz |first4=Jean-Luc |year=1998 |title=A new puzzle for the evolution of speech? |journal=[[Behavioral and Brain Sciences]] |volume=21 |issue=4 |pages=512–513 |doi=10.1017/S0140525X98231268 |s2cid=145180611}}</ref> The topic is a separate one because language is not necessarily spoken: it can equally be [[Written language|written]] or [[Sign language|signed]]. Speech, in this sense, is optional, though it remains the default modality for language. [[Image:Places of articulation.svg|thumb|Places of articulation (passive and active):<br />1. Exo-labial, 2. Endo-labial, 3. Dental, 4. Alveolar, 5. Post-alveolar, 6. Pre-palatal, 7. Palatal, 8. Velar, 9. Uvular, 10. Pharyngeal, 11. Glottal, 12. Epiglottal, 13. Radical, 14. Postero-dorsal, 15. Antero-dorsal, 16. Laminal, 17. Apical, 18. Sub-apical]] [[Monkey]]s, non-human [[ape]]s and humans, like many other animals, have evolved specialised mechanisms for producing ''sound'' for purposes of social communication.<ref>Kelemen, G. (1963). Comparative anatomy and performance of the vocal organ in vertebrates. In R. Busnel (ed.), ''Acoustic behavior of animals.'' Amsterdam: Elsevier, pp. 489–521.</ref> On the other hand, no monkey or ape uses its ''tongue'' for such purposes.<ref name="Riede 2005">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=Jan 2005 |title=Vocal production mechanisms in a non-human primate: morphological data and a model. |url=http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |url-status=live |journal=[[J Hum Evol]] |volume=48 |issue=1 |pages=85–96 |doi=10.1016/j.jhevol.2004.10.002 |pmid=15656937 |bibcode=2005JHumE..48...85R |archive-url=https://web.archive.org/web/20220812175036/http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |archive-date=2022-08-12 |access-date=2022-08-12}}</ref><ref name="Riede Bronson 2006">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=February 2006 |title=Multiple discontinuities in nonhuman vocal tracts – A reply |journal=Journal of Human Evolution |volume=50 |issue=2 |pages=222–225 |doi=10.1016/j.jhevol.2005.10.005|bibcode=2006JHumE..50..222R }}</ref> The human species' unprecedented use of the tongue, lips and other moveable parts seems to place speech in a quite separate category, making its evolutionary emergence an intriguing theoretical challenge in the eyes of many scholars.<ref name="Fitch 2000">{{Cite journal |last=Fitch |first=W.Tecumseh |date=July 2000 |title=The evolution of speech: a comparative review |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=4 |issue=7 |pages=258–267 |doi=10.1016/S1364-6613(00)01494-7 |pmid=10859570 |s2cid=14706592}}</ref> Determining the timeline of human speech evolution is made additionally challenging by the lack of data in the fossil record. The human [[vocal tract]] does not fossilize, and indirect evidence of vocal tract changes in hominid fossils has proven inconclusive.<ref name="Fitch 2000" /> == Izdelovanje == Speech production is an unconscious multi-step process by which thoughts are generated into spoken utterances. Production involves the unconscious mind selecting appropriate words and the appropriate form of those words from the lexicon and morphology, and the organization of those words through the syntax. Then, the phonetic properties of the words are retrieved and the sentence is articulated through the articulations associated with those phonetic properties.<ref>{{Cite journal |last=Levelt |first=Willem J. M. |year=1999 |title=Models of word production |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=3 |issue=6 |pages=223–32 |doi=10.1016/s1364-6613(99)01319-4 |pmid=10354575 |s2cid=7939521}}</ref> In [[linguistics]], [[articulatory phonetics]] is the study of how the tongue, lips, jaw, vocal cords, and other speech organs are used to make sounds. Speech sounds are categorized by [[manner of articulation]] and [[place of articulation]]. Place of articulation refers to where in the neck or mouth the airstream is constricted. Manner of articulation refers to the manner in which the speech organs interact, such as how closely the air is restricted, what form of airstream is used (e.g. [[Pulmonic consonant|pulmonic]], implosive, ejectives, and clicks), whether or not the vocal cords are vibrating, and whether the nasal cavity is opened to the airstream.<ref>{{Cite book |last1=Catford |first1=J.C. |title=Encyclopedia of Language & Linguistics |last2=Esling |first2=J.H. |publisher=Elsevier Science |year=2006 |editor-last=Brown |editor-first=Keith |edition=2nd |location=Amsterdam |pages=425–42 |chapter=Articulatory Phonetics}}</ref> The concept is primarily used for the production of [[consonant]]s, but can be used for [[vowels]] in qualities such as [[Voicing (phonetics)|voicing]] and [[nasalization]]. For any place of articulation, there may be several manners of articulation, and therefore several [[homorganic]] consonants. Normal human speech is pulmonic, produced with pressure from the [[lung]]s, which creates [[phonation]] in the [[glottis]] in the [[larynx]], which is then modified by the vocal tract and mouth into different vowels and consonants. However humans can pronounce words without the use of the lungs and glottis in [[alaryngeal speech]], of which there are three types: [[esophageal speech]], pharyngeal speech and buccal speech (better known as [[Donald Duck talk]]). === Napake === Speech production is a complex activity, and as a consequence errors are common, especially in children. Speech errors come in many forms and are used to provide evidence to support hypotheses about the nature of speech.<ref>{{Cite book |last=Fromkin |first=Victoria |title=Speech Errors as Linguistic Evidence |publisher=Mouton |year=1973 |location=The Hague |pages=11–46 |chapter=Introduction}}</ref> As a result, speech errors are often used in the construction of models for language production and [[Language acquisition|child language acquisition]]. For example, the fact that children often make the error of over-regularizing the -ed past tense suffix in English (e.g. saying 'singed' instead of 'sang') shows that the regular forms are acquired earlier.<ref>{{Cite journal |last1=Plunkett |first1=Kim |last2=Juola |first2=Patrick |year=1999 |title=A connectionist model of english past tense and plural morphology |journal=Cognitive Science |volume=23 |issue=4 |pages=463–90 |doi=10.1207/s15516709cog2304_4}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Nicoladis |first1=Elena |last2=Paradis |first2=Johanne |year=2012 |title=Acquiring Regular and Irregular Past Tense Morphemes in English and French: Evidence From Bilingual Children |journal=Language Learning |volume=62 |issue=1 |pages=170–97 |doi=10.1111/j.1467-9922.2010.00628.x}}</ref> Speech errors associated with certain kinds of aphasia have been used to map certain components of speech onto the brain and see the relation between different aspects of production; for example, the difficulty of [[expressive aphasia]] patients in producing regular past-tense verbs, but not irregulars like 'sing-sang' has been used to demonstrate that regular inflected forms of a word are not individually stored in the lexicon, but produced from affixation to the base form.<ref>{{Cite journal |last=Ullman |first=Michael T. |display-authors=etal |year=2005 |title=Neural correlates of lexicon and grammar: Evidence from the production,reading, and judgement of inflection in aphasia. |journal=Brain and Language |volume=93 |issue=2 |pages=185–238 |doi=10.1016/j.bandl.2004.10.001 |pmid=15781306 |s2cid=14991615|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0093934X04002548|url-access=subscription }}</ref> ==Zaznavanje== Speech perception refers to the processes by which humans can interpret and understand the sounds used in language. The study of speech perception is closely linked to the fields of [[phonetics]] and [[phonology]] in linguistics and cognitive psychology and perception in psychology. Research in speech perception seeks to understand how listeners recognize speech sounds and use this information to understand [[spoken language]]. Research into speech perception also has applications in building [[speech recognition|computer systems that can recognize speech]], as well as improving speech recognition for hearing- and language-impaired listeners.<ref>{{Cite book |last=Kennison |first=Shelia |title=Introduction to Language Development |publisher=Sage. |year=2013 |location=Los Angeles}}</ref> Speech perception is [[Categorical perception|categorical]], in that people put the sounds they hear into categories rather than perceiving them as a spectrum. People are more likely to be able to hear differences in sounds across categorical boundaries than within them. A good example of this is [[Voice-onset time|voice onset time]] (VOT), one aspect of the phonetic production of consonant sounds. For example, Hebrew speakers, who distinguish voiced /b/ from voiceless /p/, will more easily detect a change in VOT from -10 ( perceived as /b/ ) to 0 ( perceived as /p/ ) than a change in VOT from +10 to +20, or -10 to -20, despite this being an equally large change on the VOT spectrum.<ref>{{Cite journal |last1=Kishon-Rabin |first1=Liat |last2=Rotshtein |first2=Shira |last3=Taitelbaum |first3=Riki |year=2002 |title=Underlying Mechanism for Categorical Perception: Tone-Onset Time and Voice-Onset Time Evidence of Hebrew Voicing |journal=Journal of Basic and Clinical Physiology and Pharmacology |volume=13 |issue=2 |pages=117–34 |doi=10.1515/jbcpp.2002.13.2.117 |pmid=16411426 |s2cid=9986779|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16411426/}}</ref> == Razvoj == Most human children develop proto-speech babbling behaviors when they are four to six months old. Most will begin saying their first words at some point during the first year of life. Typical children progress through two- or three-word phrases before three years of age followed by short sentences by four years of age.<ref>{{Cite web |title=Speech and Language Developmental Milestones |url=https://www.nidcd.nih.gov/health/speech-and-language |website=National Institute on Deafness and Other Communication Disorders |date=13 October 2022 |publisher=National Insistitutes of Health |language=en}}</ref> ===Ponavljanje=== In speech repetition, speech being heard is quickly turned from sensory input into motor instructions needed for its immediate or delayed vocal imitation (in [[Baddeley's model of working memory#Phonological loop|phonological memory]]). This type of mapping plays a key role in enabling children to expand their spoken vocabulary. Masur (1995) found that how often children repeat novel words versus those they already have in their lexicon is related to the size of their lexicon later on, with young children who repeat more novel words having a larger lexicon later in development. Speech repetition could help facilitate the acquisition of this larger lexicon.<ref>{{Cite journal |last=Masur |first=Elise |year=1995 |title=Infants' Early Verbal Imitation and Their Later Lexical Development |journal=Merrill-Palmer Quarterly |volume=41 |issue=3 |pages=286–306}}</ref> ==Težave== There are several organic and psychological factors that can affect speech. Among these are: # Diseases and disorders of the [[lung]]s or the [[vocal cords]], including [[paralysis]], respiratory infections (bronchitis), [[vocal fold nodules]] and [[cancer]]s of the lungs and throat. # Diseases and disorders of the [[Human brain|brain]], including [[alogia]], [[aphasia]]s, [[dysarthria]], [[dystonia]] and [[speech processing]] disorders, where impaired [[motor planning]], nerve transmission, phonological processing or perception of the message (as opposed to the actual sound) leads to poor speech production. # Hearing problems, such as [[otitis media|otitis media with effusion]], and listening problems, [[auditory processing disorder]]s, can lead to phonological problems. In addition to [[dysphasia]], [[Anomic aphasia|anomia]] and auditory processing disorder impede the quality of auditory perception, and therefore, expression. Those who are [[deafness|deaf]] or hard of hearing may be considered to fall into this category. # Articulatory problems, such as slurred speech, [[stuttering]], [[lisp (speech)|lisping]], [[cleft palate]], [[ataxia]], or [[nerve]] damage leading to problems in [[Manner of articulation|articulation]]. [[Tourette syndrome]] and [[tic]]s can also affect speech. Various [[congenital disorder|congenital]] and acquired [[tongue disease]]s can affect speech as can [[motor neuron disease]]. # [[Psychiatric]] disorders have been shown to change speech acoustic features, where for instance, [[fundamental frequency]] of voice (perceived as pitch) tends to be significantly lower in [[major depressive disorder]] than in healthy controls.<ref name="Low">{{Cite journal |vauthors=Low DM, Bentley KH, Ghosh, SS |date=2020 |title=Automated assessment of psychiatric disorders using speech: A systematic review |journal=Laryngoscope Investigative Otolaryngology |volume=5 |issue=1 |pages=96–116 |doi=10.1002/lio2.354 |pmc=7042657 |pmid=32128436 |doi-access=free}}</ref> Therefore, speech is being investigated as a potential biomarker for mental health disorders. Speech and language disorders can also result from stroke,<ref>{{Cite journal |last=Richards |first=Emma |date=June 2012 |title=Communication and swallowing problems after stroke |journal=Nursing and Residential Care |volume=14 |issue=6 |pages=282–286 |doi=10.12968/nrec.2012.14.6.282}}</ref> brain injury,<ref>{{Cite book |title=Brain injury medicine principles and practice |date=2013 |publisher=Demos Medical |isbn=978-1-61705-057-2 |editor-last=Zasler |editor-first=Nathan D. |edition=2nd |location=New York |pages=1086–1104, 1111–1117 |editor-last2=Katz |editor-first2=Douglas I. |editor-last3=Zafonte |editor-first3=Ross D. |editor-last4=Arciniegas |editor-first4=David B. |editor-last5=Bullock |editor-first5=M. Ross |editor-last6=Kreutzer |editor-first6=Jeffrey S.}}</ref> hearing loss,<ref>{{Cite journal |last=Ching |first=Teresa Y. C. |date=2015 |title=Is early intervention effective in improving spoken language outcomes of children with congenital hearing loss? |journal=American Journal of Audiology |volume=24 |issue=3 |pages=345–348 |doi=10.1044/2015_aja-15-0007 |pmc=4659415 |pmid=26649545}}</ref> developmental delay,<ref>{{Cite web |last=The Royal Children's Hospital |first=Melbourne |title=Developmental Delay: An Information Guide for Parents |url=http://www.rch.org.au/uploadedFiles/Main/Content/cdr/Dev_Delay.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329131745/http://www.rch.org.au/uploadedFiles/Main/Content/cdr/Dev_Delay.pdf |archive-date=29 March 2016 |access-date=2 May 2016 |website=The Royal Children's Hospital Melbourne }}</ref> a cleft palate,<ref>{{Cite book |last=Bauman-Waengler |first=Jacqueline |title=Articulatory and phonological impairments: a clinical focus |date=2011 |publisher=Pearson Education |isbn=978-0-13-271995-7 |edition=4th ed., International |location=Harlow |pages=378–385}}</ref> cerebral palsy,<ref>{{Cite web |title=Speech and Language Therapy |url=http://www.cerebralpalsy.org/about-cerebral-palsy/treatment/therapy/speech-language-therapy |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508005427/http://www.cerebralpalsy.org/about-cerebral-palsy/treatment/therapy/speech-language-therapy |archive-date=8 May 2016 |access-date=2 May 2016 |website=CerebralPalsy.org}}</ref> or emotional issues.<ref>{{Cite book |last=Cross |first=Melanie |title=Children with social, emotional and behavioural difficulties and communication problems: there is always a reason |date=2011 |publisher=Jessica Kingsley Publishers |edition=2nd |location=London}}</ref> ===Treatment=== {{main|Speech–language pathology}} Speech-related diseases, disorders, and conditions can be treated by a speech-language pathologist (SLP) or speech therapist. SLPs assess levels of speech needs, make diagnoses based on the assessments, and then treat the diagnoses or address the needs.<ref>{{Cite web |title=Speech–Language Pathologists |url=http://www.asha.org/Students/Speech-Language-Pathologists/ |access-date=6 April 2015 |website=ASHA.org |publisher=American Speech–Language–Hearing Association}}</ref> ==Brain physiology== === Classical model === [[File:Brain - Broca's and Wernicke's area Diagram.svg|thumb|upright=0.9|Broca's and Wernicke's areas of the brain, which are critical in language.|alt=Diagram of the brain]] The classical or [[Wernicke–Geschwind model|Wernicke-Geschwind model]] of the language system in the brain focuses on [[Broca's area]] in the inferior [[prefrontal cortex]], and [[Wernicke's area]] in the posterior [[superior temporal gyrus]] on the [[Lateralization of brain function|dominant hemisphere]] of the brain (typically the left hemisphere for language). In this model, a linguistic auditory signal is first sent from the [[auditory cortex]] to Wernicke's area. The [[lexicon]] is accessed in Wernicke's area, and these words are sent via the [[arcuate fasciculus]] to Broca's area, where morphology, syntax, and instructions for articulation are generated. This is then sent from Broca's area to the [[motor cortex]] for articulation.<ref>Kertesz, A. (2005). "Wernicke–Geschwind Model". In L. Nadel, ''Encyclopedia of cognitive science''. Hoboken, NJ: Wiley.</ref> [[Paul Broca]] identified an approximate region of the brain in 1861 which, when damaged in two of his patients, caused severe deficits in speech production, where his patients were unable to speak beyond a few monosyllabic words. This deficit, known as Broca's or [[expressive aphasia]], is characterized by difficulty in speech production where speech is slow and labored, function words are absent, and syntax is severely impaired, as in [[telegraphic speech]]. In expressive aphasia, speech comprehension is generally less affected except in the comprehension of grammatically complex sentences.<ref name=":0">Hillis, A.E., & Caramazza, A. (2005). "Aphasia". In L. Nadel, ''Encyclopedia of cognitive science''. Hoboken, NJ: Wiley.</ref> Wernicke's area is named after [[Carl Wernicke]], who in 1874 proposed a connection between damage to the posterior area of the left superior temporal gyrus and aphasia, as he noted that not all aphasic patients had had damage to the prefrontal cortex.<ref>{{Cite book |last=Wernicke K. |title=Reader in the History of Aphasia: From Franz Gall to Norman Geschwind |publisher=John Benjamins Pub Co |year=1995 |isbn=978-90-272-1893-3 |editor-last=Paul Eling |volume=4 |location=Amsterdam |pages=69–89 |chapter=The aphasia symptom-complex: A psychological study on an anatomical basis (1875)}}</ref> Damage to Wernicke's area produces Wernicke's or [[receptive aphasia]], which is characterized by relatively normal syntax and prosody but severe impairment in lexical access, resulting in poor comprehension and nonsensical or [[Jargon aphasia|jargon speech]].<ref name=":0" /> === Modern research === Modern models of the neurological systems behind linguistic comprehension and production recognize the importance of Broca's and Wernicke's areas, but are not limited to them nor solely to the left hemisphere.<ref name="Nakai_2017">{{Cite journal |last1=Nakai |first1=Y |last2=Jeong |first2=JW |last3=Brown |first3=EC |last4=Rothermel |first4=R |last5=Kojima |first5=K |last6=Kambara |first6=T |last7=Shah |first7=A |last8=Mittal |first8=S |last9=Sood |first9=S |last10=Asano |first10=E |year=2017 |title=Three- and four-dimensional mapping of speech and language in patients with epilepsy |journal=Brain |volume=140 |issue=5 |pages=1351–70 |doi=10.1093/brain/awx051 |pmc=5405238 |pmid=28334963}}</ref> Instead, multiple streams are involved in speech production and comprehension. Damage to the left [[lateral sulcus]] has been connected with difficulty in processing and producing morphology and syntax, while lexical access and comprehension of irregular forms (e.g. eat-ate) remain unaffected.<ref>{{Cite book |last1=Tyler |first1=Lorraine K. |title=The Perception of Speech: from sound to meaning |last2=Marslen-Wilson |first2=William |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=978-0-19-956131-5 |editor-last=Moore |editor-first=Brian C.J. |location=Oxford |pages=193–217 |chapter=Fronto-temporal brain systems supporting spoken language comprehension |author-link=Lorraine Tyler (academic) |editor-last2=Tyler |editor-first2=Lorraine K. |editor-last3=Marslen-Wilson |editor-first3=William D.}}</ref> Moreover, the circuits involved in human speech comprehension dynamically adapt with learning, for example, by becoming more efficient in terms of processing time when listening to familiar messages such as learned verses.<ref name="CervantesConstantino_&_Simon_2018">{{Cite journal |last1=Cervantes Constantino |first1=F |last2=Simon |first2=JZ |year=2018 |title=Restoration and Efficiency of the Neural Processing of Continuous Speech Are Promoted by Prior Knowledge |journal=Frontiers in Systems Neuroscience |volume=12 |issue=56 |page=56 |doi=10.3389/fnsys.2018.00056 |pmc=6220042 |pmid=30429778 |doi-access=free}}</ref> ==Animal communication== {{main|Talking animals}} Some non-human animals can produce sounds or gestures resembling those of a human language.<ref>{{Cite web |date=16 February 2015 |title=Can any animals talk and use language like humans? |url=http://www.bbc.com/earth/story/20150216-can-any-animals-talk-like-humans |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131025001/http://www.bbc.com/earth/story/20150216-can-any-animals-talk-like-humans |archive-date=31 January 2021 |access-date=12 August 2022 |website=BBC}}</ref> Several species or groups of animals have developed [[animal communication|forms of communication]] which superficially resemble verbal language, however, these usually are not considered a language because they lack one or more of the [[Language#Definitions|defining characteristics]], e.g. [[grammar]], [[syntax]], [[Recursion#Recursion in language|recursion]], and [[Displacement (linguistics)|displacement]]. Researchers have been successful in teaching some animals to make gestures similar to [[sign language]],<ref>{{Citation |last1=Hillix |first1=William A. |chapter=Washoe, the First Signing Chimpanzee |date=2004 |title=Animal Bodies, Human Minds: Ape, Dolphin, and Parrot Language Skills |pages=69–85 |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4757-4512-2_5 |isbn=978-1-4419-3400-0 |last2=Rumbaugh |first2=Duane M.}}</ref><ref>{{Cite web |last=Hu |first=Jane C. |date=Aug 20, 2014 |title=What Do Talking Apes Really Tell Us? |url=https://slate.com/technology/2014/08/koko-kanzi-and-ape-language-research-criticism-of-working-conditions-and-animal-care.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181012060915/http://www.slate.com/articles/health_and_science/science/2014/08/koko_kanzi_and_ape_language_research_criticism_of_working_conditions_and.html |archive-date=October 12, 2018 |access-date=Jan 19, 2020 |website=Slate}}</ref> although whether this should be considered a language has been disputed.<ref>{{Cite journal |last=Terrace |first=Herbert S. |date=December 1982 |title=Why Koko Can't Talk |journal=The Sciences |volume=22 |issue=9 |pages=8–10 |doi=10.1002/j.2326-1951.1982.tb02120.x |issn=0036-861X}}</ref> == Glej tudi == {{Portal|Language|Linguistics|Freedom of speech|Society}} * [[FOXP2]] * [[Freedom of speech]] * [[Imagined speech]] * [[Index of linguistics articles]] * [[List of language disorders]] * [[Origin of speech]] * [[Spatial hearing loss]] * [[Speechwriter]] * [[Talking bird]]s * [[Vocology]] == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{in lang|fr}} Fitzpatrick, Élizabeth M. ''Apprendre à écouter et à parler''. [[University of Ottawa Press]], 2013. [https://web.archive.org/web/20140424100603/http://130.102.44.245/books/9782760320437?auth=0 Available at] [[Project MUSE]]. == Zunanje povezave == {{sister project links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8XQlIvlWqpo Speaking captured by real-time MRI], [[YouTube]] {{Authority control}} [[Kategorija:Govor| ]] [[Kategorija:Ustno sporazumevanje| ]] [[Kategorija:Jezik]] 9dhlhnyedkdnnl081r2y3861hdskodf 6772812 6772805 2026-10-31T14:54:50Z Erardo Galbi 166658 6772812 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Human vocal communication using language}} {{v delu}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Speech production visualized by [[real-time MRI]]]] '''Gôvor''' je uporaba človeškega glasu kot sredstvo za izražanje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Govorjeni jezik združuje [[Samoglasnik|samoglasniške]] in [[Soglasnik|soglasniške]] zvoke v pomenske enote, kot so [[Beseda|besede]], ki sodijo v besednjak jezika. Obstaja veliko različnih namernih govornih dejanj, kot so obveščanje, izjavljanje, spraševanje, prepričevanje, dajanje navodil; ta dejanja se lahko razlikujejo v različnih vidikih, kot so [[izgovarjava]], intonacija, glasnost in tempo, da bi posredovala pomen. Posamezniki lahko prek govora tudi nenamerno sporočajo vidike svojega družbenega položaja, kot so spol, starost, kraj porekla, fizično in duševno stanje, izobrazba ter izkušnje. Čeprav se govor običajno uporablja za lažje [[sporazumevanje]] z drugimi, ga ljudje lahko uporabljajo tudi brez namena sporazumevanja. Govor lahko kljub temu izraža čustva ali želje; ljudje včasih govorijo sami s seboj v dejanjih, ki so nadaljevanje tega, kar so nekateri psihologi (npr. [[Lev Vigotski]]) opredelili kot uporabo tihega govora v notranjem monologu za oživitev in organizacijo [[Kognicija|kognicije]], včasih pa tudi v trenutnem prevzemanju dvojne vloge, ko se jaz obrača na jaz, kot da bi se obračal na drugo osebo. Samogovor se lahko uporablja za pomnjenje ali preverjanje lastnega pomnjenja stvari, pa tudi pri [[Molitev|molitvi]] ali [[Meditacija|meditaciji]]. Raziskovalci preučujejo številne različne vidike govora: proizvodnjo govora in zaznavanje [[Zvok|zvokov]], ki se uporabljajo v jeziku, ponavljanje govora, govorne napake, sposobnost povezovanja slišanih govorjenih besed z glasovnimi izrazi, potrebnimi za njihovo ponovno ustvarjanje – kar igra ključno vlogo pri širjenju besednega zaklada otrok – ter vprašanje, katera področja človeških možganov, kot sta Brocovo in Wernickejevo področje, so osnova govora. Govor je predmet raziskav v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]], kognitivni znanosti, komunikacijskih vedah, [[Psihologija|psihologiji]], [[Računalništvo|računalništvu]], [[Logopedija|logopediji]], [[Otorinolaringologija|otorinolaringologiji]] in [[Akustika|akustiki]]. Govor se primerja s [[Pisanje|pisnim jezikom]],<ref>{{Cite web |title=Speech |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131309/https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |archive-date=2020-08-07 |access-date=2018-09-13 |website=American Heritage Dictionary}}</ref> ki se lahko po besednem zakladu, sintaksi in fonetiki razlikuje od govorjenega jezika, kar imenujemo diglosija. Evolucijski izvor govora je predmet razprav in špekulacij. Čeprav se tudi živali sporazumevajo z vokali in lahko usposobljene opice, kot sta Washoe in Kanzi, uporabljajo preprost [[znakovni jezik]], noben živalski glas ni fonemsko in sintaktično artikuliran ter zato ne predstavlja govora. ==Evolucija== Although related to the more general problem of the [[origin of language]], the [[evolution]] of distinctively human speech capacities has become a distinct and in many ways separate area of scientific research.<ref name="Hockett 1960">{{Cite journal |last=Hockett |first=Charles F. |author-link=Charles F. Hockett |year=1960 |title=The Origin of Speech |url=http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |journal=[[Scientific American]] |volume=203 |issue=3 |pages=88–96 |bibcode=1960SciAm.203c..88H |doi=10.1038/scientificamerican0960-88 |pmid=14402211 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106173517/http://www.gifted.ucalgary.ca/dflynn/files/dflynn/Hockett60.pdf |archive-date=2014-01-06 |access-date=2014-01-06}}</ref><ref name="Corballis 2002">{{Cite book |last=Corballis |first=Michael C. |url=https://archive.org/details/fromhandtomoutho0000corb |title=From hand to mouth: the origins of language |publisher=Princeton University Press |year=2002 |isbn=978-0-691-08803-7 |location=Princeton |oclc=469431753 |author-link=Michael Corballis |url-access=registration}}</ref><ref name="Lieberman 1984">{{Cite book |last=Lieberman |first=Philip |title=The biology and evolution of language |publisher=Harvard University Press |year=1984 |isbn=978-0-674-07413-2 |location=Cambridge, Massachusetts |oclc=10071298}}</ref><ref name="Lieberman, P 2000">{{Cite journal |last=Lieberman |first=Philip |title=Human language and our reptilian brain: the subcortical bases of speech, syntax, and thought |journal=Perspectives in Biology and Medicine |publisher=Harvard University Press |year=2000 |isbn=978-0-674-00226-5 |volume=44 |location=Cambridge, Massachusetts |pages=32–51 |doi=10.1353/pbm.2001.0011 |oclc=43207451 |pmid=11253303 |author-link=Philip Lieberman |issue=1 |s2cid=38780927}}</ref><ref name="Abry Boë 1998">{{Cite journal |last1=Abry |first1=Christian |last2=Boë |first2=Louis-Jean |last3=Laboissière |first3=Rafael |last4=Schwartz |first4=Jean-Luc |year=1998 |title=A new puzzle for the evolution of speech? |journal=[[Behavioral and Brain Sciences]] |volume=21 |issue=4 |pages=512–513 |doi=10.1017/S0140525X98231268 |s2cid=145180611}}</ref> The topic is a separate one because language is not necessarily spoken: it can equally be [[Written language|written]] or [[Sign language|signed]]. Speech, in this sense, is optional, though it remains the default modality for language. [[Image:Places of articulation.svg|thumb|Places of articulation (passive and active):<br />1. Exo-labial, 2. Endo-labial, 3. Dental, 4. Alveolar, 5. Post-alveolar, 6. Pre-palatal, 7. Palatal, 8. Velar, 9. Uvular, 10. Pharyngeal, 11. Glottal, 12. Epiglottal, 13. Radical, 14. Postero-dorsal, 15. Antero-dorsal, 16. Laminal, 17. Apical, 18. Sub-apical]] [[Monkey]]s, non-human [[ape]]s and humans, like many other animals, have evolved specialised mechanisms for producing ''sound'' for purposes of social communication.<ref>Kelemen, G. (1963). Comparative anatomy and performance of the vocal organ in vertebrates. In R. Busnel (ed.), ''Acoustic behavior of animals.'' Amsterdam: Elsevier, pp. 489–521.</ref> On the other hand, no monkey or ape uses its ''tongue'' for such purposes.<ref name="Riede 2005">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=Jan 2005 |title=Vocal production mechanisms in a non-human primate: morphological data and a model. |url=http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |url-status=live |journal=[[J Hum Evol]] |volume=48 |issue=1 |pages=85–96 |doi=10.1016/j.jhevol.2004.10.002 |pmid=15656937 |bibcode=2005JHumE..48...85R |archive-url=https://web.archive.org/web/20220812175036/http://doc.rero.ch/record/278428/files/Riede_T.-Vocal_production_20170126133920-UY.pdf |archive-date=2022-08-12 |access-date=2022-08-12}}</ref><ref name="Riede Bronson 2006">{{Cite journal |last1=Riede |first1=T. |last2=Bronson |first2=E. |last3=Hatzikirou |first3=H. |last4=Zuberbühler |first4=K. |date=February 2006 |title=Multiple discontinuities in nonhuman vocal tracts – A reply |journal=Journal of Human Evolution |volume=50 |issue=2 |pages=222–225 |doi=10.1016/j.jhevol.2005.10.005|bibcode=2006JHumE..50..222R }}</ref> The human species' unprecedented use of the tongue, lips and other moveable parts seems to place speech in a quite separate category, making its evolutionary emergence an intriguing theoretical challenge in the eyes of many scholars.<ref name="Fitch 2000">{{Cite journal |last=Fitch |first=W.Tecumseh |date=July 2000 |title=The evolution of speech: a comparative review |journal=Trends in Cognitive Sciences |volume=4 |issue=7 |pages=258–267 |doi=10.1016/S1364-6613(00)01494-7 |pmid=10859570 |s2cid=14706592}}</ref> Determining the timeline of human speech evolution is made additionally challenging by the lack of data in the fossil record. The human [[vocal tract]] does not fossilize, and indirect evidence of vocal tract changes in hominid fossils has proven inconclusive.<ref name="Fitch 2000" /> == Glej tudi == {{Portal|Language|Linguistics|Freedom of speech|Society}} * [[FOXP2]] * [[Freedom of speech]] * [[Imagined speech]] * [[Index of linguistics articles]] * [[List of language disorders]] * [[Origin of speech]] * [[Spatial hearing loss]] * [[Speechwriter]] * [[Talking bird]]s * [[Vocology]] == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{in lang|fr}} Fitzpatrick, Élizabeth M. ''Apprendre à écouter et à parler''. [[University of Ottawa Press]], 2013. [https://web.archive.org/web/20140424100603/http://130.102.44.245/books/9782760320437?auth=0 Available at] [[Project MUSE]]. == Zunanje povezave == {{sister project links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8XQlIvlWqpo Speaking captured by real-time MRI], [[YouTube]] {{Authority control}} [[Kategorija:Govor| ]] [[Kategorija:Ustno sporazumevanje| ]] [[Kategorija:Jezik]] ley4k3wxb8rqhds8w40nllf7p4bxs48 6772815 6772812 2026-10-31T15:01:15Z Erardo Galbi 166658 6772815 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Human vocal communication using language}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Vizualizacija nastajanja govora z magnetno resonanco v realnem času]] '''Gôvor''' je uporaba človeškega glasu kot sredstvo za izražanje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Govorjeni jezik združuje [[Samoglasnik|samoglasniške]] in [[Soglasnik|soglasniške]] zvoke v pomenske enote, kot so [[Beseda|besede]], ki sodijo v besednjak jezika. Obstaja veliko različnih namernih govornih dejanj, kot so obveščanje, izjavljanje, spraševanje, prepričevanje, dajanje navodil; ta dejanja se lahko razlikujejo v različnih vidikih, kot so [[izgovarjava]], intonacija, glasnost in tempo, da bi posredovala pomen. Posamezniki lahko prek govora tudi nenamerno sporočajo vidike svojega družbenega položaja, kot so spol, starost, kraj porekla, fizično in duševno stanje, izobrazba ter izkušnje. Čeprav se govor običajno uporablja za lažje [[sporazumevanje]] z drugimi, ga ljudje lahko uporabljajo tudi brez namena sporazumevanja. Govor lahko kljub temu izraža čustva ali želje; ljudje včasih govorijo sami s seboj v dejanjih, ki so nadaljevanje tega, kar so nekateri psihologi (npr. [[Lev Vigotski]]) opredelili kot uporabo tihega govora v notranjem monologu za oživitev in organizacijo [[Kognicija|kognicije]], včasih pa tudi v trenutnem prevzemanju dvojne vloge, ko se jaz obrača na jaz, kot da bi se obračal na drugo osebo. Samogovor se lahko uporablja za pomnjenje ali preverjanje lastnega pomnjenja stvari, pa tudi pri [[Molitev|molitvi]] ali [[Meditacija|meditaciji]]. Raziskovalci preučujejo številne različne vidike govora: proizvodnjo govora in zaznavanje [[Zvok|zvokov]], ki se uporabljajo v jeziku, ponavljanje govora, govorne napake, sposobnost povezovanja slišanih govorjenih besed z glasovnimi izrazi, potrebnimi za njihovo ponovno ustvarjanje – kar igra ključno vlogo pri širjenju besednega zaklada otrok – ter vprašanje, katera področja človeških možganov, kot sta Brocovo in Wernickejevo področje, so osnova govora. Govor je predmet raziskav v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]], kognitivni znanosti, komunikacijskih vedah, [[Psihologija|psihologiji]], [[Računalništvo|računalništvu]], [[Logopedija|logopediji]], [[Otorinolaringologija|otorinolaringologiji]] in [[Akustika|akustiki]]. Govor se primerja s [[Pisanje|pisnim jezikom]],<ref>{{Cite web |title=Speech |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131309/https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |archive-date=2020-08-07 |access-date=2018-09-13 |website=American Heritage Dictionary}}</ref> ki se lahko po besednem zakladu, sintaksi in fonetiki razlikuje od govorjenega jezika, kar imenujemo diglosija. Evolucijski izvor govora je predmet razprav in špekulacij. Čeprav se tudi živali sporazumevajo z vokali in lahko usposobljene opice, kot sta Washoe in Kanzi, uporabljajo preprost [[znakovni jezik]], noben živalski glas ni fonemsko in sintaktično artikuliran ter zato ne predstavlja govora. == Glej tudi == {{Portal|Language|Linguistics|Freedom of speech|Society}} * [[svoboda govora]] * [[seznam jezikoslovnih vsebin]] == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{in lang|fr}} Fitzpatrick, Élizabeth M. ''Apprendre à écouter et à parler''. [[University of Ottawa Press]], 2013. [https://web.archive.org/web/20140424100603/http://130.102.44.245/books/9782760320437?auth=0 Available at] [[Project MUSE]]. == Zunanje povezave == {{sister project links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8XQlIvlWqpo Speaking captured by real-time MRI], [[YouTube]] {{Authority control}} [[Kategorija:Govor| ]] [[Kategorija:Ustno sporazumevanje| ]] [[Kategorija:Jezik]] 4imgx1gzpj1v6l7efrqkf2td5ibqgjz 6772818 6772815 2026-10-31T15:03:49Z Erardo Galbi 166658 6772818 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Človeška glasovna komunikacija z uporabo jezika}} [[File:Real-time MRI - Speaking (English).ogv|thumb|Vizualizacija nastajanja govora z magnetno resonanco v realnem času]] '''Gôvor''' je uporaba človeškega glasu kot sredstvo za izražanje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Govorjeni jezik združuje [[Samoglasnik|samoglasniške]] in [[Soglasnik|soglasniške]] zvoke v pomenske enote, kot so [[Beseda|besede]], ki sodijo v besednjak jezika. Obstaja veliko različnih namernih govornih dejanj, kot so obveščanje, izjavljanje, spraševanje, prepričevanje, dajanje navodil; ta dejanja se lahko razlikujejo v različnih vidikih, kot so [[izgovarjava]], intonacija, glasnost in tempo, da bi posredovala pomen. Posamezniki lahko prek govora tudi nenamerno sporočajo vidike svojega družbenega položaja, kot so spol, starost, kraj porekla, fizično in duševno stanje, izobrazba ter izkušnje. Čeprav se govor običajno uporablja za lažje [[sporazumevanje]] z drugimi, ga ljudje lahko uporabljajo tudi brez namena sporazumevanja. Govor lahko kljub temu izraža čustva ali želje; ljudje včasih govorijo sami s seboj v dejanjih, ki so nadaljevanje tega, kar so nekateri [[Psiholog|psihologi]] (npr. [[Lev Vigotski]]) opredelili kot uporabo tihega govora v notranjem monologu za oživitev in organizacijo [[Kognicija|kognicije]], včasih pa tudi v trenutnem prevzemanju dvojne vloge, ko se jaz obrača na jaz, kot da bi se obračal na drugo osebo. Samogovor se lahko uporablja za pomnjenje ali preverjanje lastnega pomnjenja stvari, pa tudi pri [[Molitev|molitvi]] ali [[Meditacija|meditaciji]]. Raziskovalci preučujejo številne različne vidike govora: proizvodnjo govora in zaznavanje [[Zvok|zvokov]], ki se uporabljajo v jeziku, ponavljanje govora, govorne napake, sposobnost povezovanja slišanih govorjenih besed z glasovnimi izrazi, potrebnimi za njihovo ponovno ustvarjanje – kar igra ključno vlogo pri širjenju besednega zaklada otrok – ter vprašanje, katera področja človeških možganov, kot sta Brocovo in Wernickejevo področje, so osnova govora. Govor je predmet raziskav v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]], kognitivni znanosti, komunikacijskih vedah, [[Psihologija|psihologiji]], [[Računalništvo|računalništvu]], [[Logopedija|logopediji]], [[Otorinolaringologija|otorinolaringologiji]] in [[Akustika|akustiki]]. Govor se primerja s [[Pisanje|pisnim jezikom]],<ref>{{Cite web |title=Speech |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131309/https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=speech |archive-date=2020-08-07 |access-date=2018-09-13 |website=American Heritage Dictionary}}</ref> ki se lahko po besednem zakladu, sintaksi in fonetiki razlikuje od govorjenega jezika, kar imenujemo diglosija. Evolucijski izvor govora je predmet razprav in špekulacij. Čeprav se tudi živali sporazumevajo z vokali in lahko usposobljene opice, kot sta Washoe in Kanzi, uporabljajo preprost [[znakovni jezik]], noben živalski glas ni fonemsko in sintaktično artikuliran ter zato ne predstavlja govora. == Glej tudi == {{Portal|Language|Linguistics|Freedom of speech|Society}} * [[svoboda govora]] * [[seznam jezikoslovnih vsebin]] == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{in lang|fr}} Fitzpatrick, Élizabeth M. ''Apprendre à écouter et à parler''. [[University of Ottawa Press]], 2013. [https://web.archive.org/web/20140424100603/http://130.102.44.245/books/9782760320437?auth=0 Available at] [[Project MUSE]]. == Zunanje povezave == {{sister project links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8XQlIvlWqpo Speaking captured by real-time MRI], [[YouTube]] {{Authority control}} [[Kategorija:Govor| ]] [[Kategorija:Ustno sporazumevanje| ]] [[Kategorija:Jezik]] 5yrh317l8jm9eu0zr8k8kmdglspbkcc Ignác Martinovics 0 610524 6772809 2026-10-31T14:53:43Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Ignác Martinovics */ 6772809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ignác Martinovics''' (v nekaterih južnoslovanskih virih ''Игњат Мартиновић'' ali ''Ignjat Martinović''), [[Madžari|madžarski]] [[redovnik]], [[teolog|bogoslovec]], [[filozofija|filozof]], [[fizik]], [[alkimist]], kraljev svetnik, ovaduh [[Habsburška monarhija|avstrijske cesarske]] [[tajna policija|tajne policije]] in politični avanturist, vodja [[madžarski jakobinci|madžarskih jakobincev]], * [[20. julij]] [[1755]], [[Pešta]]; † [[20. maj]] [[1795]], [[Budim]]. == Življenje == === Družina === Martinovics je bil [[Srbi|srbskega]] rodu, njegovi predniki so se nasili na koncu 17. stoletja na [[Ogrska|Ogrskem]].<ref name="rubicon">{{navedi novice|last=Tarján M. |first=Tamás |title=Martinovics Ignác születése |work=Rubicon Online |url=https://rubicon.hu/hu/kalendarium/1755-julius-20-martinovics-ignac-szuletese |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Oče mu je bil Matija Martinović, ki je služboval v cesarski vojski kot kapitan.<ref name="encyclopedia">{{navedi novice|title=Martinovics, Ignác |work=Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/martinovics-ignac |date= |accessdate=31.10.2026 |language=en}}</ref> Mati mu je bila Mária (roj. Poponyi), ki je izhajala iz budimske meščanske družine. === Šolanje === Nižje razrede srednje šole je končal pri [[piaristi]]h, nato je vstopil v red [[Frančiškani|frančiškanov]],<ref name="rubicon" /> kjer je naredil obljubo 24. aprila 1773 in je dobil redovniško ime ''Domonkos'' (Dominik). Bil je posvečen v duhovnika oktobra 1778. Razvidno je bilo že v začetku, da Martinovicsu, čeprav je bil odličen študent in dober učitelj ter je govoril več jezikov<ref name="rubicon" />, ni všeč strogo redovniško življenje. Zelo ga je žalilo, da so ga 1780 premestili v [[Slavonski Brod]] na [[Hrvaška|Hrvaško]]. == Delo == === Pedagoške in druge dejavnosti === 1781 je postal vojaški kaplan v [[Bukovina|Bukovini]]. V [[Črnovice|Črnovicah]] je spoznal [[Poljaki|poljskega]] grofa [[Ignacy Potocki|Ignacyja Potockija]], s katerim je prepotoval večino [[Evropa|Evrope]].<ref name="rubicon" /> V [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]] je spoznal napredne misli [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]].<ref name="encyclopedia" /> Od 1782 je bil dve leti zasebni učitelj v Lembergu (danes [[Lvov]]). [[Gottfried van Swieten]], ki je bil predsednik cesarskega odbora za pouk, je opazil Martinovicsevo pedagoško delo in mu je zagotovil delovno mesto na Akademiji v Lembergu, ki je postala 1784 univerza, zato je bil od takrat Martinovics zaposlen kot univerzitetni učitelj.<ref name="encyclopedia" /> Tudi druge evropske akademije (v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Švedska|Švedskem]] in [[Rusija|Rusiji]]) so ga izvolile za svojega člana. Leta 1788 in 1791 je zaprosil službo predstojnika oddelka fizike na univerzah v Pešti in [[Dunaj]]u, ampak se mu ni posrečilo. === Politične spletke === 1791 se je spoznal s [[Franz Gotthardi|Franzom Gotthardijem]], ki je bil šef tajne policije [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II. Habsburško-Lotarinškega]] in ga je pridobil za ovaduha.<ref name="rubicon" /> Častiželjen in ambiciozen Martinovics je začel poročati o [[iluminati]]h in [[prostozidarstvo|prostozidarji]] ter o razpuščenem redu [[jezuiti|jezuitov]].<ref name="encyclopedia" /><ref name="rubicon" /> V teh poročilih je Martinovics poudaril informacije, od primera do primera jih je pretkal z lažmi. Martinovicsev namen je bil doseči čim višjo čast.<ref name="rubicon" /> Iz hvaležnosti ga je cesarski dvor imenoval za učitelja v Lembergu in je postal cesarski svetnik. Kljub temu je začel širiti govorice, da ni le Leopoldov svetnik, ampak tudi njegov kemik. Nato se je cesarju opravičeval rekoč, da je to potreboval za svoje ovaduško delo. Leopold ga je zato imenoval za dvornega kemika.<ref name="rubicon" /> Leopold je umrl 1792 in novi cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] ni več potreboval Martinovičevih uslug. Čeprav mu je zagotovil letno miloščino (1500 forintov), vendar sta Martinovicseva politična nasprotnika minister Joseph Maria von Colloredo<ref name="rubicon" /> in [[Slovenci|Slovenec]] Franc Šlojsnik<ref name="pallas">{{navedi novice|title=Martinovics |work=Arcanum: Pallas Nagy Lexikona |url=https://www.arcanum.com/en/online-kiadvanyok/Lexikonok-a-pallas-nagy-lexikona-2/m-1120C/martinovics-11B32/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> dosegla odpravo tega nadomestila. Martinovics ni bil uspešen pri kandidaturi za nobeno zaposlitev, niti v katoliški cerkvi niti na cesarskem dvoru. Ker so bile njegove politične ambicije onemogočene, je iz obupanja začel spodbujati politično hujskanje proti [[Hasburžani|Habsburžanom]].<ref name="rubicon" /> === Na čelu madžarskih jakobincev === Ker se je Martinovics kot ovaduh inflirtiral v prostozidarje in iluminate, je lahko imel ohlapne povezave z [[jakobinci]] v [[Francija|Franciji]]. Iluminati in prostozidarji so začeli širiti Martinovicseve prevratniške spise, nekateri njihovih članov so že dolgo prej poskušali organizirati jakobinsko gibanje na Ogrskem. Martinovics je od 1794 novačil člane najprej na [[Dunaj]]u, nato pa na Orgrskem. Gibanje je združilo tako radikalne kot tudi zmerne posameznike. Vodje so bili poleg Martinovicsa [[János Laczkovics]], [[József Hajnóczy]], [[Ferenc Szentmarjay]] in [[Jakab Sigray]]. Madžarski jakobinci so načrtovali, če bo njihovo članstvo doseglo 250 tisoč, bodo začeli sprožiti revolucijo tudi na Ogrskem. Martinovics je udeležence gibanja slepil z nesmiselnostmi, da lahko računajo na neposredno podporo [[Francozi|francoskih]] jakobincev. Gibanje je imelo komaj 200–300 članov, izmed katerih je bilo morda 70–80 aktivnih udeležencev.<ref name="rubicon" /> V juliju je nek avstrijski učitelj prijavil gibanje avstrijskih jakobincev tajni policiji na Dunaju. Ker so imeli Martinovics in njegovi tovariši neposredne povezave z avstrijskimi jakobinci, se je Martinovics hitro odpravil na Dunaj, kjer je ne samo nizkotno ovadil madžarsko gibanje, samo da bi si rešil lastno kožo, ampak je ponavadi tudi spet močno pretiraval v svojem priznanju in poudaril dejavnost ozkega madžarskega jakobinskega gibanja.<ref name="rubicon" /> == Smrt == 16. avgusta so avstrijske oblasti aretirale vse vodje v Budimu. Nato je cesarsko sodišče vodje madžarskih jakobincev obsodilo na smrt.<ref name="rubicon" /> Obsojence so usmrtili z obglavljenjem na Njivi krvi ({{jezik-hu|Vérmező}}) v Budimu.<ref>{{navedi novice|title=Martinovics Ignác |work=Arcanum: Magyar Életrajzi Lexikon |url=https://www.arcanum.com/ro/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-eletrajzi-lexikon-7428D/m-76AF9/martinovics-ignac-76C78/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Martinovics je moral gledati smrt svojih tovarišev. Najprej so usmrtili Sigrayja; Martinovics je omedlel od prizora.<ref>{{navedi novice|last=Domonkos |first=Csaba |title=Véres kivégzőhely volt egykor, ma kellemes sétatér – 225 éve fejezték le Budán Martinovicsékat |work=PestBuda |url=https://pestbuda.hu/cikk/20200526_domonkos_csaba_veres_kivegzohely_volt_egykor_ma_kellemes_setater_225_eve_fejeztek_le_budan_martinovicsekat |date=26.5.2020 |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> == Spomin == Očitno, da je bil Martinovics nadarjen in bister človek, hkrati razklan in ambiciozen zanesenjak, ki ni bil izbirčen glede sredstev in je bil v svojem obupu pripravljen na vsak korak. Kljub temu, da je bil zelo izobražen znanstvenik, ki je govoril več jezik, ni imel trajnih izzidov v znanstvenih delih, njegova objavljena dela pa so bila le improvizirana razmišljanja.<ref name="pallas" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Vörös |first=Boldizsár |title=A "múltat végképp eltörölni"? Történelmi személyiségek a magyarországi szociáldemokrata és kommunista propagandában 1890-1919 |year=2004 |publisher=MTA Történettudományi Intézete |location=Budimpešta |isbn=963-8312-91-2 |cobiss= |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Gyurgyák |first=János |title=Ezzé lett magyar hazátok : a magyar nemzeteszme és nacionalizmus története |url=https://archive.org/details/isbn_9789633899076 |year=2007 |publisher=Osiris |location=Budimpešta |cobiss= |isbn=978-963-389-907-6 |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Fraknói |first=Vilmos |title=Martinovics élete |year=1921 |location=Budimpešta |publisher=Athenaeum Irodalmi és Nyomdai Rt. |isbn= |cobiss= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinovics, Ignac}} [[Kategorija:Frančiškani]] [[Kategorija:Madžarski kemiki]] [[Kategorija:Prostozidarji]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Usmrčeni vohuni]] [[Kategorija:Srbska diaspora]] sohj3xezg0fl7k5nr9qilafeqqwelxe 6772811 6772809 2026-10-31T14:54:44Z Doncsecz~slwiki 9581 6772811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ignác József Martinovics''' (v nekaterih južnoslovanskih virih ''Игњат Мартиновић'' ali ''Ignjat Martinović''), [[Madžari|madžarski]] [[redovnik]], [[teolog|bogoslovec]], [[filozofija|filozof]], [[fizik]], [[alkimist]], kraljev svetnik, ovaduh [[Habsburška monarhija|avstrijske cesarske]] [[tajna policija|tajne policije]] in politični avanturist, vodja [[madžarski jakobinci|madžarskih jakobincev]], * [[20. julij]] [[1755]], [[Pešta]]; † [[20. maj]] [[1795]], [[Budim]]. == Življenje == === Družina === Martinovics je bil [[Srbi|srbskega]] rodu, njegovi predniki so se nasili na koncu 17. stoletja na [[Ogrska|Ogrskem]].<ref name="rubicon">{{navedi novice|last=Tarján M. |first=Tamás |title=Martinovics Ignác születése |work=Rubicon Online |url=https://rubicon.hu/hu/kalendarium/1755-julius-20-martinovics-ignac-szuletese |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Oče mu je bil Matija Martinović, ki je služboval v cesarski vojski kot kapitan.<ref name="encyclopedia">{{navedi novice|title=Martinovics, Ignác |work=Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/martinovics-ignac |date= |accessdate=31.10.2026 |language=en}}</ref> Mati mu je bila Mária (roj. Poponyi), ki je izhajala iz budimske meščanske družine. === Šolanje === Nižje razrede srednje šole je končal pri [[piaristi]]h, nato je vstopil v red [[Frančiškani|frančiškanov]],<ref name="rubicon" /> kjer je naredil obljubo 24. aprila 1773 in je dobil redovniško ime ''Domonkos'' (Dominik). Bil je posvečen v duhovnika oktobra 1778. Razvidno je bilo že v začetku, da Martinovicsu, čeprav je bil odličen študent in dober učitelj ter je govoril več jezikov<ref name="rubicon" />, ni všeč strogo redovniško življenje. Zelo ga je žalilo, da so ga 1780 premestili v [[Slavonski Brod]] na [[Hrvaška|Hrvaško]]. == Delo == === Pedagoške in druge dejavnosti === 1781 je postal vojaški kaplan v [[Bukovina|Bukovini]]. V [[Črnovice|Črnovicah]] je spoznal [[Poljaki|poljskega]] grofa [[Ignacy Potocki|Ignacyja Potockija]], s katerim je prepotoval večino [[Evropa|Evrope]].<ref name="rubicon" /> V [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]] je spoznal napredne misli [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]].<ref name="encyclopedia" /> Od 1782 je bil dve leti zasebni učitelj v Lembergu (danes [[Lvov]]). [[Gottfried van Swieten]], ki je bil predsednik cesarskega odbora za pouk, je opazil Martinovicsevo pedagoško delo in mu je zagotovil delovno mesto na Akademiji v Lembergu, ki je postala 1784 univerza, zato je bil od takrat Martinovics zaposlen kot univerzitetni učitelj.<ref name="encyclopedia" /> Tudi druge evropske akademije (v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Švedska|Švedskem]] in [[Rusija|Rusiji]]) so ga izvolile za svojega člana. Leta 1788 in 1791 je zaprosil službo predstojnika oddelka fizike na univerzah v Pešti in [[Dunaj]]u, ampak se mu ni posrečilo. === Politične spletke === 1791 se je spoznal s [[Franz Gotthardi|Franzom Gotthardijem]], ki je bil šef tajne policije [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II. Habsburško-Lotarinškega]] in ga je pridobil za ovaduha.<ref name="rubicon" /> Častiželjen in ambiciozen Martinovics je začel poročati o [[iluminati]]h in [[prostozidarstvo|prostozidarji]] ter o razpuščenem redu [[jezuiti|jezuitov]].<ref name="encyclopedia" /><ref name="rubicon" /> V teh poročilih je Martinovics poudaril informacije, od primera do primera jih je pretkal z lažmi. Martinovicsev namen je bil doseči čim višjo čast.<ref name="rubicon" /> Iz hvaležnosti ga je cesarski dvor imenoval za učitelja v Lembergu in je postal cesarski svetnik. Kljub temu je začel širiti govorice, da ni le Leopoldov svetnik, ampak tudi njegov kemik. Nato se je cesarju opravičeval rekoč, da je to potreboval za svoje ovaduško delo. Leopold ga je zato imenoval za dvornega kemika.<ref name="rubicon" /> Leopold je umrl 1792 in novi cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] ni več potreboval Martinovičevih uslug. Čeprav mu je zagotovil letno miloščino (1500 forintov), vendar sta Martinovicseva politična nasprotnika minister Joseph Maria von Colloredo<ref name="rubicon" /> in [[Slovenci|Slovenec]] Franc Šlojsnik<ref name="pallas">{{navedi novice|title=Martinovics |work=Arcanum: Pallas Nagy Lexikona |url=https://www.arcanum.com/en/online-kiadvanyok/Lexikonok-a-pallas-nagy-lexikona-2/m-1120C/martinovics-11B32/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> dosegla odpravo tega nadomestila. Martinovics ni bil uspešen pri kandidaturi za nobeno zaposlitev, niti v katoliški cerkvi niti na cesarskem dvoru. Ker so bile njegove politične ambicije onemogočene, je iz obupanja začel spodbujati politično hujskanje proti [[Hasburžani|Habsburžanom]].<ref name="rubicon" /> === Na čelu madžarskih jakobincev === Ker se je Martinovics kot ovaduh inflirtiral v prostozidarje in iluminate, je lahko imel ohlapne povezave z [[jakobinci]] v [[Francija|Franciji]]. Iluminati in prostozidarji so začeli širiti Martinovicseve prevratniške spise, nekateri njihovih članov so že dolgo prej poskušali organizirati jakobinsko gibanje na Ogrskem. Martinovics je od 1794 novačil člane najprej na [[Dunaj]]u, nato pa na Orgrskem. Gibanje je združilo tako radikalne kot tudi zmerne posameznike. Vodje so bili poleg Martinovicsa [[János Laczkovics]], [[József Hajnóczy]], [[Ferenc Szentmarjay]] in [[Jakab Sigray]]. Madžarski jakobinci so načrtovali, če bo njihovo članstvo doseglo 250 tisoč, bodo začeli sprožiti revolucijo tudi na Ogrskem. Martinovics je udeležence gibanja slepil z nesmiselnostmi, da lahko računajo na neposredno podporo [[Francozi|francoskih]] jakobincev. Gibanje je imelo komaj 200–300 članov, izmed katerih je bilo morda 70–80 aktivnih udeležencev.<ref name="rubicon" /> V juliju je nek avstrijski učitelj prijavil gibanje avstrijskih jakobincev tajni policiji na Dunaju. Ker so imeli Martinovics in njegovi tovariši neposredne povezave z avstrijskimi jakobinci, se je Martinovics hitro odpravil na Dunaj, kjer je ne samo nizkotno ovadil madžarsko gibanje, samo da bi si rešil lastno kožo, ampak je ponavadi tudi spet močno pretiraval v svojem priznanju in poudaril dejavnost ozkega madžarskega jakobinskega gibanja.<ref name="rubicon" /> == Smrt == 16. avgusta so avstrijske oblasti aretirale vse vodje v Budimu. Nato je cesarsko sodišče vodje madžarskih jakobincev obsodilo na smrt.<ref name="rubicon" /> Obsojence so usmrtili z obglavljenjem na Njivi krvi ({{jezik-hu|Vérmező}}) v Budimu.<ref>{{navedi novice|title=Martinovics Ignác |work=Arcanum: Magyar Életrajzi Lexikon |url=https://www.arcanum.com/ro/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-eletrajzi-lexikon-7428D/m-76AF9/martinovics-ignac-76C78/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Martinovics je moral gledati smrt svojih tovarišev. Najprej so usmrtili Sigrayja; Martinovics je omedlel od prizora.<ref>{{navedi novice|last=Domonkos |first=Csaba |title=Véres kivégzőhely volt egykor, ma kellemes sétatér – 225 éve fejezték le Budán Martinovicsékat |work=PestBuda |url=https://pestbuda.hu/cikk/20200526_domonkos_csaba_veres_kivegzohely_volt_egykor_ma_kellemes_setater_225_eve_fejeztek_le_budan_martinovicsekat |date=26.5.2020 |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> == Spomin == Očitno, da je bil Martinovics nadarjen in bister človek, hkrati razklan in ambiciozen zanesenjak, ki ni bil izbirčen glede sredstev in je bil v svojem obupu pripravljen na vsak korak. Kljub temu, da je bil zelo izobražen znanstvenik, ki je govoril več jezik, ni imel trajnih izzidov v znanstvenih delih, njegova objavljena dela pa so bila le improvizirana razmišljanja.<ref name="pallas" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Vörös |first=Boldizsár |title=A "múltat végképp eltörölni"? Történelmi személyiségek a magyarországi szociáldemokrata és kommunista propagandában 1890-1919 |year=2004 |publisher=MTA Történettudományi Intézete |location=Budimpešta |isbn=963-8312-91-2 |cobiss= |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Gyurgyák |first=János |title=Ezzé lett magyar hazátok : a magyar nemzeteszme és nacionalizmus története |url=https://archive.org/details/isbn_9789633899076 |year=2007 |publisher=Osiris |location=Budimpešta |cobiss= |isbn=978-963-389-907-6 |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Fraknói |first=Vilmos |title=Martinovics élete |year=1921 |location=Budimpešta |publisher=Athenaeum Irodalmi és Nyomdai Rt. |isbn= |cobiss= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinovics, Ignac}} [[Kategorija:Frančiškani]] [[Kategorija:Madžarski kemiki]] [[Kategorija:Prostozidarji]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Usmrčeni vohuni]] [[Kategorija:Srbska diaspora]] e2c3a5yg4nfhaj2tmeafsiccpe5sjr8 6772814 6772811 2026-10-31T14:55:50Z Doncsecz~slwiki 9581 6772814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|image=Martinovics Ignác szászvári apát.jpg}} '''Ignác József Martinovics''' (v nekaterih južnoslovanskih virih ''Игњат Мартиновић'' ali ''Ignjat Martinović''), [[Madžari|madžarski]] [[redovnik]], [[teolog|bogoslovec]], [[filozofija|filozof]], [[fizik]], [[alkimist]], kraljev svetnik, ovaduh [[Habsburška monarhija|avstrijske cesarske]] [[tajna policija|tajne policije]] in politični avanturist, vodja [[madžarski jakobinci|madžarskih jakobincev]], * [[20. julij]] [[1755]], [[Pešta]]; † [[20. maj]] [[1795]], [[Budim]]. == Življenje == === Družina === Martinovics je bil [[Srbi|srbskega]] rodu, njegovi predniki so se nasili na koncu 17. stoletja na [[Ogrska|Ogrskem]].<ref name="rubicon">{{navedi novice|last=Tarján M. |first=Tamás |title=Martinovics Ignác születése |work=Rubicon Online |url=https://rubicon.hu/hu/kalendarium/1755-julius-20-martinovics-ignac-szuletese |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Oče mu je bil Matija Martinović, ki je služboval v cesarski vojski kot kapitan.<ref name="encyclopedia">{{navedi novice|title=Martinovics, Ignác |work=Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/martinovics-ignac |date= |accessdate=31.10.2026 |language=en}}</ref> Mati mu je bila Mária (roj. Poponyi), ki je izhajala iz budimske meščanske družine. === Šolanje === Nižje razrede srednje šole je končal pri [[piaristi]]h, nato je vstopil v red [[Frančiškani|frančiškanov]],<ref name="rubicon" /> kjer je naredil obljubo 24. aprila 1773 in je dobil redovniško ime ''Domonkos'' (Dominik). Bil je posvečen v duhovnika oktobra 1778. Razvidno je bilo že v začetku, da Martinovicsu, čeprav je bil odličen študent in dober učitelj ter je govoril več jezikov<ref name="rubicon" />, ni všeč strogo redovniško življenje. Zelo ga je žalilo, da so ga 1780 premestili v [[Slavonski Brod]] na [[Hrvaška|Hrvaško]]. == Delo == === Pedagoške in druge dejavnosti === 1781 je postal vojaški kaplan v [[Bukovina|Bukovini]]. V [[Črnovice|Črnovicah]] je spoznal [[Poljaki|poljskega]] grofa [[Ignacy Potocki|Ignacyja Potockija]], s katerim je prepotoval večino [[Evropa|Evrope]].<ref name="rubicon" /> V [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]] je spoznal napredne misli [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]].<ref name="encyclopedia" /> Od 1782 je bil dve leti zasebni učitelj v Lembergu (danes [[Lvov]]). [[Gottfried van Swieten]], ki je bil predsednik cesarskega odbora za pouk, je opazil Martinovicsevo pedagoško delo in mu je zagotovil delovno mesto na Akademiji v Lembergu, ki je postala 1784 univerza, zato je bil od takrat Martinovics zaposlen kot univerzitetni učitelj.<ref name="encyclopedia" /> Tudi druge evropske akademije (v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Švedska|Švedskem]] in [[Rusija|Rusiji]]) so ga izvolile za svojega člana. Leta 1788 in 1791 je zaprosil službo predstojnika oddelka fizike na univerzah v Pešti in [[Dunaj]]u, ampak se mu ni posrečilo. === Politične spletke === 1791 se je spoznal s [[Franz Gotthardi|Franzom Gotthardijem]], ki je bil šef tajne policije [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II. Habsburško-Lotarinškega]] in ga je pridobil za ovaduha.<ref name="rubicon" /> Častiželjen in ambiciozen Martinovics je začel poročati o [[iluminati]]h in [[prostozidarstvo|prostozidarji]] ter o razpuščenem redu [[jezuiti|jezuitov]].<ref name="encyclopedia" /><ref name="rubicon" /> V teh poročilih je Martinovics poudaril informacije, od primera do primera jih je pretkal z lažmi. Martinovicsev namen je bil doseči čim višjo čast.<ref name="rubicon" /> Iz hvaležnosti ga je cesarski dvor imenoval za učitelja v Lembergu in je postal cesarski svetnik. Kljub temu je začel širiti govorice, da ni le Leopoldov svetnik, ampak tudi njegov kemik. Nato se je cesarju opravičeval rekoč, da je to potreboval za svoje ovaduško delo. Leopold ga je zato imenoval za dvornega kemika.<ref name="rubicon" /> Leopold je umrl 1792 in novi cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] ni več potreboval Martinovičevih uslug. Čeprav mu je zagotovil letno miloščino (1500 forintov), vendar sta Martinovicseva politična nasprotnika minister Joseph Maria von Colloredo<ref name="rubicon" /> in [[Slovenci|Slovenec]] Franc Šlojsnik<ref name="pallas">{{navedi novice|title=Martinovics |work=Arcanum: Pallas Nagy Lexikona |url=https://www.arcanum.com/en/online-kiadvanyok/Lexikonok-a-pallas-nagy-lexikona-2/m-1120C/martinovics-11B32/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> dosegla odpravo tega nadomestila. Martinovics ni bil uspešen pri kandidaturi za nobeno zaposlitev, niti v katoliški cerkvi niti na cesarskem dvoru. Ker so bile njegove politične ambicije onemogočene, je iz obupanja začel spodbujati politično hujskanje proti [[Hasburžani|Habsburžanom]].<ref name="rubicon" /> === Na čelu madžarskih jakobincev === Ker se je Martinovics kot ovaduh inflirtiral v prostozidarje in iluminate, je lahko imel ohlapne povezave z [[jakobinci]] v [[Francija|Franciji]]. Iluminati in prostozidarji so začeli širiti Martinovicseve prevratniške spise, nekateri njihovih članov so že dolgo prej poskušali organizirati jakobinsko gibanje na Ogrskem. Martinovics je od 1794 novačil člane najprej na [[Dunaj]]u, nato pa na Orgrskem. Gibanje je združilo tako radikalne kot tudi zmerne posameznike. Vodje so bili poleg Martinovicsa [[János Laczkovics]], [[József Hajnóczy]], [[Ferenc Szentmarjay]] in [[Jakab Sigray]]. Madžarski jakobinci so načrtovali, če bo njihovo članstvo doseglo 250 tisoč, bodo začeli sprožiti revolucijo tudi na Ogrskem. Martinovics je udeležence gibanja slepil z nesmiselnostmi, da lahko računajo na neposredno podporo [[Francozi|francoskih]] jakobincev. Gibanje je imelo komaj 200–300 članov, izmed katerih je bilo morda 70–80 aktivnih udeležencev.<ref name="rubicon" /> V juliju je nek avstrijski učitelj prijavil gibanje avstrijskih jakobincev tajni policiji na Dunaju. Ker so imeli Martinovics in njegovi tovariši neposredne povezave z avstrijskimi jakobinci, se je Martinovics hitro odpravil na Dunaj, kjer je ne samo nizkotno ovadil madžarsko gibanje, samo da bi si rešil lastno kožo, ampak je ponavadi tudi spet močno pretiraval v svojem priznanju in poudaril dejavnost ozkega madžarskega jakobinskega gibanja.<ref name="rubicon" /> == Smrt == 16. avgusta so avstrijske oblasti aretirale vse vodje v Budimu. Nato je cesarsko sodišče vodje madžarskih jakobincev obsodilo na smrt.<ref name="rubicon" /> Obsojence so usmrtili z obglavljenjem na Njivi krvi ({{jezik-hu|Vérmező}}) v Budimu.<ref>{{navedi novice|title=Martinovics Ignác |work=Arcanum: Magyar Életrajzi Lexikon |url=https://www.arcanum.com/ro/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-eletrajzi-lexikon-7428D/m-76AF9/martinovics-ignac-76C78/ |date= |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> Martinovics je moral gledati smrt svojih tovarišev. Najprej so usmrtili Sigrayja; Martinovics je omedlel od prizora.<ref>{{navedi novice|last=Domonkos |first=Csaba |title=Véres kivégzőhely volt egykor, ma kellemes sétatér – 225 éve fejezték le Budán Martinovicsékat |work=PestBuda |url=https://pestbuda.hu/cikk/20200526_domonkos_csaba_veres_kivegzohely_volt_egykor_ma_kellemes_setater_225_eve_fejeztek_le_budan_martinovicsekat |date=26.5.2020 |accessdate=31.10.2026 |language=hu}}</ref> == Spomin == Očitno, da je bil Martinovics nadarjen in bister človek, hkrati razklan in ambiciozen zanesenjak, ki ni bil izbirčen glede sredstev in je bil v svojem obupu pripravljen na vsak korak. Kljub temu, da je bil zelo izobražen znanstvenik, ki je govoril več jezik, ni imel trajnih izzidov v znanstvenih delih, njegova objavljena dela pa so bila le improvizirana razmišljanja.<ref name="pallas" /> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Vörös |first=Boldizsár |title=A "múltat végképp eltörölni"? Történelmi személyiségek a magyarországi szociáldemokrata és kommunista propagandában 1890-1919 |year=2004 |publisher=MTA Történettudományi Intézete |location=Budimpešta |isbn=963-8312-91-2 |cobiss= |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Gyurgyák |first=János |title=Ezzé lett magyar hazátok : a magyar nemzeteszme és nacionalizmus története |url=https://archive.org/details/isbn_9789633899076 |year=2007 |publisher=Osiris |location=Budimpešta |cobiss= |isbn=978-963-389-907-6 |language=hu}} * {{navedi knjigo|last=Fraknói |first=Vilmos |title=Martinovics élete |year=1921 |location=Budimpešta |publisher=Athenaeum Irodalmi és Nyomdai Rt. |isbn= |cobiss= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinovics, Ignac}} [[Kategorija:Frančiškani]] [[Kategorija:Madžarski kemiki]] [[Kategorija:Prostozidarji]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Usmrčeni vohuni]] [[Kategorija:Srbska diaspora]] e8fqv166kqwe8pqneyzjz5vkdkglqtc Ignac Martinovics 0 610525 6772810 2026-10-31T14:54:29Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Ignác Martinovics]] 6772810 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ignác Martinovics]] 4ktmjhznadbuyx93dbv4zytaug2hzsj Govorjenje 0 610526 6772816 2026-10-31T15:02:13Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Govor]] 6772816 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Govor]] 2ga0ykwh4h456y0js32a7kd1zvp7fw5 CDI 0 610527 6772819 2026-10-31T15:04:39Z Zupi 576 nova stran z vsebino: »'''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]]. == Zasnova == Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov: Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen instrument CDI za navigacijo...« 6772819 wikitext text/x-wiki '''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]]. == Zasnova == Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov: [[Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen instrument CDI za navigacijo po sistemu VOR/ILS]] * Vrtljivi obroč s kompasno rožo kaže izbrani kurz, ki ga pilot nastavi z vrtljivim gumbom. * Indikator TO/FROM kaže, če izbrani kurz vodi v smeri proti oddajniku (TO) ali stran od oddajnika (FROM). Izvedba indikatorja je lahko s prikazom besed TO in FROM, ali s trikotnima puščicama, ki kažeta smer proti oddajniku (▲/▼). * Navpična igla, ki kaže bočni odmik od želenega kurza v stopinjah; navadno v območju ± 10°. Pri navigaciji po sistemu GPS ali RNAV navpična igla prikazuje odklon od želenega kurza v navtičnih miljah, in sicer odvisno od faze leta v območju ± 0,3 [[Morska milja|NM]] do ± 5 NM. * Vodoravna igla (pri nekaterih izvedbah), ki omogoča sledenje kotu spuščanja (''glideslope'') po sistemu [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. * Indikatorja NAV in GS, ki kažeta odsotnost ali slabo kakovost signala oddajnika VOR (NAV) in glideslope signala sistema ILS (GS). [[Kategorija:Letalski instrumenti]] [[Kategorija:Avionika]] 2ahtmxek2jsjg8qmzqevt3cs9l2j1wh 6772890 6772819 2026-10-31T17:56:53Z Zupi 576 6772890 wikitext text/x-wiki '''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]] in omogoča navigacijo po sistemih [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]], ne pa tudi po sistemu [[Radiokompas|ADF]], ki temelji na drugačnem principu delovanja. == Zasnova == Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov: [[Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen instrument CDI za navigacijo po sistemu VOR/ILS]] * Vrtljivi obroč s kompasno rožo kaže izbrani kurz, ki ga pilot nastavi z vrtljivim gumbom. * Indikator TO/FROM kaže, če izbrani kurz vodi v smeri proti oddajniku (TO) ali stran od oddajnika (FROM). Izvedba indikatorja je lahko s prikazom besed TO in FROM, ali s trikotnima puščicama, ki kažeta smer proti oddajniku (▲/▼). * Navpična igla, ki kaže bočni odmik od želenega kurza v stopinjah; navadno v območju ± 10°. Pri uporabi sistema ILS navpična igla kaže bočni odmik od steze v območju ± 2,5°, pri navigaciji po sistemu GPS ali RNAV pa prikazuje odklon od želenega kurza v navtičnih miljah, in sicer odvisno od faze leta v območju ± 0,3 [[Morska milja|NM]] do ± 5 NM. * Vodoravna igla (pri nekaterih izvedbah), ki omogoča sledenje kotu spuščanja (''glideslope'') po sistemu [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. * Indikatorja NAV in GS, ki kažeta odsotnost ali slabo kakovost signala oddajnika VOR (NAV) in glideslope signala sistema ILS (GS). == Uporaba CDI == Posebnost indikatorja CDI je v tem, da pri uporabi VOR prikazuje samo odmik letala od želenega (nastavljenega) radiala, ne pa tudi trenutne smeri ali položaja letala. Zato lahko pri interpretaciji indikacije pride do napak, saj je večina pilotov tekom šolanja naučena, da izvaja popravek v smeri odklona igle, torej v levo, če se navpična igla odkloni levo, in obratno. Ta način deluje le pri ustrezni nastavitvi želenega kurza, in sicer je potrebno za pravilno indikacijo želeni radial nastaviti tako, da je pri približevanju oddajniku VOR prikazana indikacija TO, pri oddaljevanju od njega pa indikacija FROM, sicer se delovanje igle obrne in je potreben popravek smeri v nasprotni strani igle. Alternativa tej metodi je podobna tisti, na kateri temelji instrument [[HSI]]. Bistvo te metode je uporabiti smeri na kompasni roži CDI indikatorja, ki jih pokrivata navpična igla in indikator TO/FROM. [[Kategorija:Letalski instrumenti]] [[Kategorija:Avionika]] 29ipcdnc25np3wosc4we7frp07ftgdb 6772963 6772890 2026-10-31T21:16:34Z Zupi 576 6772963 wikitext text/x-wiki '''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]] in omogoča navigacijo po sistemih [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]], ne pa tudi po sistemu [[Radiokompas|ADF]], ki temelji na drugačnem principu delovanja. == Zasnova == Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov: [[Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen instrument CDI za navigacijo po sistemu VOR/ILS]] * Vrtljivi obroč s kompasno rožo kaže izbrani kurz, ki ga pilot nastavi z vrtljivim gumbom. * Indikator TO/FROM kaže, če izbrani kurz vodi v smeri proti oddajniku (TO) ali stran od oddajnika (FROM). Izvedba indikatorja je lahko s prikazom besed TO in FROM, ali s trikotnima puščicama, ki kažeta smer proti oddajniku (▲/▼). * Navpična igla, ki kaže bočni odmik od želenega kurza v stopinjah; navadno v območju ± 10°. Pri uporabi sistema ILS navpična igla kaže bočni odmik od steze v območju ± 2,5°, pri navigaciji po sistemu GPS ali RNAV pa prikazuje odklon od želenega kurza v navtičnih miljah, in sicer odvisno od faze leta v območju ± 0,3 [[Morska milja|NM]] do ± 5 NM. * Vodoravna igla (pri nekaterih izvedbah), ki omogoča sledenje kotu spuščanja (''glideslope'') po sistemu [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. * Indikatorja NAV in GS, ki kažeta odsotnost ali slabo kakovost signala oddajnika VOR (NAV) in glideslope signala sistema ILS (GS). == Uporaba CDI == Posebnost indikatorja CDI je v tem, da pri uporabi VOR prikazuje samo odmik letala od želenega (nastavljenega) radiala, ne pa tudi trenutne smeri ali položaja letala. Zato lahko pri interpretaciji indikacije pride do napak, saj je večina pilotov tekom šolanja naučena, da izvaja popravek v smeri odklona igle, torej v levo, če se navpična igla odkloni levo, in obratno. Ta način deluje le pri ustrezni nastavitvi želenega kurza, in sicer je potrebno za pravilno indikacijo želeni radial nastaviti tako, da je pri približevanju oddajniku VOR prikazana indikacija TO, pri oddaljevanju od njega pa indikacija FROM, sicer se delovanje igle obrne in je potreben popravek smeri v nasprotni strani igle. Alternativa tej metodi je podobna tisti, na kateri temelji instrument [[HSI]]. Bistvo te metode je uporabiti smeri na kompasni roži CDI indikatorja, ki jih pokrivata navpična igla in indikator TO/FROM, da se doseže prestrezanje izbranega radiala bodisi v smeri proti, bodisi v smeri stran od navigacijskega sredstva. {{Avionika}} [[Kategorija:Letalski instrumenti]] [[Kategorija:Avionika]] o5imqphilbtkhcs01xpgr2c3qvfjk3p 6772964 6772963 2026-10-31T21:18:01Z JoMK 240261 {{brez virov}} 6772964 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]] in omogoča navigacijo po sistemih [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]], ne pa tudi po sistemu [[Radiokompas|ADF]], ki temelji na drugačnem principu delovanja. == Zasnova == Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov: [[Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen instrument CDI za navigacijo po sistemu VOR/ILS]] * Vrtljivi obroč s kompasno rožo kaže izbrani kurz, ki ga pilot nastavi z vrtljivim gumbom. * Indikator TO/FROM kaže, če izbrani kurz vodi v smeri proti oddajniku (TO) ali stran od oddajnika (FROM). Izvedba indikatorja je lahko s prikazom besed TO in FROM, ali s trikotnima puščicama, ki kažeta smer proti oddajniku (▲/▼). * Navpična igla, ki kaže bočni odmik od želenega kurza v stopinjah; navadno v območju ± 10°. Pri uporabi sistema ILS navpična igla kaže bočni odmik od steze v območju ± 2,5°, pri navigaciji po sistemu GPS ali RNAV pa prikazuje odklon od želenega kurza v navtičnih miljah, in sicer odvisno od faze leta v območju ± 0,3 [[Morska milja|NM]] do ± 5 NM. * Vodoravna igla (pri nekaterih izvedbah), ki omogoča sledenje kotu spuščanja (''glideslope'') po sistemu [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. * Indikatorja NAV in GS, ki kažeta odsotnost ali slabo kakovost signala oddajnika VOR (NAV) in glideslope signala sistema ILS (GS). == Uporaba CDI == Posebnost indikatorja CDI je v tem, da pri uporabi VOR prikazuje samo odmik letala od želenega (nastavljenega) radiala, ne pa tudi trenutne smeri ali položaja letala. Zato lahko pri interpretaciji indikacije pride do napak, saj je večina pilotov tekom šolanja naučena, da izvaja popravek v smeri odklona igle, torej v levo, če se navpična igla odkloni levo, in obratno. Ta način deluje le pri ustrezni nastavitvi želenega kurza, in sicer je potrebno za pravilno indikacijo želeni radial nastaviti tako, da je pri približevanju oddajniku VOR prikazana indikacija TO, pri oddaljevanju od njega pa indikacija FROM, sicer se delovanje igle obrne in je potreben popravek smeri v nasprotni strani igle. Alternativa tej metodi je podobna tisti, na kateri temelji instrument [[HSI]]. Bistvo te metode je uporabiti smeri na kompasni roži CDI indikatorja, ki jih pokrivata navpična igla in indikator TO/FROM, da se doseže prestrezanje izbranega radiala bodisi v smeri proti, bodisi v smeri stran od navigacijskega sredstva. {{Avionika}} [[Kategorija:Letalski instrumenti]] [[Kategorija:Avionika]] e18hzzptardbx27of3b9vnen6qjcbs7 6773149 6772964 2026-11-01T11:49:13Z Zupi 576 6773149 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''CDI''' ([[Angleščina|angl.]] ''Course Deviation Indicator'') je [[Letalski instrumenti|letalski instrument]], ki se uporablja za indikacijo bočnega odmika letala od želenega kurza proti ali stran od navigacijskega oddajnika. Gre za starejši instrument, ki je danes v uporabi predvsem pri manjših motornih [[Letalo|letalih]] in omogoča navigacijo po sistemih [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]], ne pa tudi po sistemu [[Radiokompas|ADF]], ki temelji na drugačnem principu delovanja. == Zasnova == [[Slika:Vor indicator.png|sličica|Tipičen indikator CDI za VOR/ILS navigacijo]] Instrument CDI sestoji iz naslednjih elementov:<ref>{{Navedi splet |title=Course Deviation Indicator - CDI |url=https://wiki.ivao.aero/en/home/training/documentation/Course_Deviation_Indicator_-_CDI |access-date=2026-11-01 |website=IVAO Documentation Library |language=en}}</ref> * Vrtljivi obroč s kompasno rožo kaže izbrani kurz, ki ga pilot nastavi z vrtljivim gumbom OBS. * Indikator TO/FROM kaže, če izbrani kurz vodi v smeri proti oddajniku (TO) ali stran od oddajnika (FROM). Izvedba indikatorja je lahko s prikazom besed TO in FROM, ali s trikotnima puščicama, ki kažeta smer proti oddajniku (▲/▼). * Navpična igla, ki kaže bočni odmik od želenega kurza v stopinjah; navadno v območju ± 10°. Pri uporabi sistema ILS navpična igla kaže bočni odmik od steze v območju ± 2,5°, pri navigaciji po sistemu GPS ali RNAV pa prikazuje odklon od želenega kurza v navtičnih miljah, in sicer odvisno od faze leta v območju ± 0,3 [[Morska milja|NM]] do ± 5 NM. * Vodoravna igla (pri nekaterih izvedbah), ki omogoča sledenje kotu spuščanja (''glideslope'') po sistemu [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. * Indikatorja NAV in GS, ki kažeta odsotnost ali slabo kakovost signala oddajnika VOR (NAV) in glideslope signala sistema ILS (GS). == Uporaba CDI == Posebnost indikatorja CDI je v tem, da pri uporabi VOR prikazuje samo odmik letala od želenega (nastavljenega) radiala, ne pa tudi trenutne smeri ali položaja letala. Zato lahko pri interpretaciji indikacije pride do napak, saj je večina pilotov tekom šolanja naučena, da izvaja popravek v smeri odklona igle, torej v levo, če se navpična igla odkloni levo, in obratno.<ref>{{Navedi splet |last=Linda |date=2010-02-19 |title=A Flight Instructor's Journal: Reverse Sensing? No Such Thing |url=https://simfliteminnesota.blogspot.com/2010/02/reverse-sensing-no-such-thing.html |access-date=2026-11-01 |website=A Flight Instructor's Journal}}</ref> [[Slika:CDI normal reverse sensing.png|sličica|281x281_pik|Normalna in reverzna indikacija CDI]] Ta način deluje le pri ustrezni nastavitvi želenega kurza, in sicer je potrebno za pravilno indikacijo želeni radial nastaviti tako, da je pri približevanju oddajniku VOR prikazana indikacija TO, pri oddaljevanju od njega pa indikacija FROM, sicer se delovanje igle obrne in je potreben popravek smeri v nasprotni strani, kot jo kaže igla. Primer na desni prikazuje primer nastavitve CDI tako, da ob približevanju VOR oddajniku kaže indikacijo "TO". Letalo leti v smeri 270° proti oddajniku, igla kaže odklon 6° levo. Pogled na kvadrant, ki ga označujeta navpična igla in indikator TO/FROM kaže, da se letalo nahaja desno od izbranega radiala, na smeri proti oddajniku QDM 262° (oz QDR 082°). Ker je ta smer levo od trenutne smeri letala 270°, CDI pravilno kaže zahtevani popravek smeri v levo. Drugi primer je nastavitev CDI, kjer pri istem položaju letala CDI kaže indikacijo "FROM". QDM je še vedno 262°, vendar je igla CDI odklonjena desno, za prestrezanje izbranega radiala 090° pa je potreben popravek v levo. To pomeni, da bi sledenje igli CDI letalo oddaljilo od izbranega radiala. Pride do t.i. ''reverzne indikacije'' CDI. Alternativa tej metodi, s katero se lahko izognemo reverzni indikaciji, je podobna tisti, na kateri temelji naprednejši instrument [[HSI]] in zahteva hkratno uporabo instrumenta za indikacijo smeri letala (npr. [[girokompas]]). Bistvo te metode je v določitvi kvadranta (t.j. območje 90°) smeri, ki vodijo k prestrezanju izbranega radiala v smeri proti ali stran od oddajnika.<ref>{{Navedi splet |title=VOR Navigation |url=http://www.campbells.org/Airplanes/VOR/vor.html |access-date=2026-11-01 |website=www.campbells.org}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOR Simulator |url=https://www.luizmonteiro.com/Learning_VOR_Sim.aspx |access-date=2026-11-01 |website=www.luizmonteiro.com}}</ref> == Glej tudi == <references /> {{Avionika}} [[Kategorija:Letalski instrumenti]] [[Kategorija:Avionika]] nhsuuf5kqvt2qavzkm5iald4yuoptar Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu 10 610528 6772820 2026-10-31T15:04:46Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6772820 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | bodyclass = ib-public-transit-accident vcard | templatestyles = Infobox public transit accident/styles.css | autoheaders = yes | aboveclass = summary notheme | headerclass = notheme | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{#invoke:Wikidata|ViewSomething|labels|en|value}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|}}} |size={{{image_size|}}} |sizedefault=frameless |upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1.35}} |alt={{{alt|}}} |border={{if empty|{{{border|}}}|no}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image_map|}}}|size=200px|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} | image3 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | default_width = 220 }} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} }} | header1 = Podatki | label2 = Datum | data2 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P585|name=date|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{date|}}} {{#if:{{{time|}}}|<br/>{{{time}}}}}{{#if:{{{time_begin|}}}|<br/>{{{time_begin|}}}&nbsp;– {{{time_end}}}}} {{#if:{{{timezone|}}}|({{{timezone}}})}} }} | label4 = Kraj | data4 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|name=location|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{location|}}} }}{{#if: {{{location_dist_km|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_km|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_km}}}|km|mi|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }}{{#if:{{{location_dist_mi|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_mi|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_mi}}}|mi|km|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }} | label5 = Koordinate | data5 = {{{coordinates|}}} | label6 = Država | data6 = {{{country|}}} | label7 = Linija | data7 = {{{line|}}} | label8 = Upravljavec | data8 = {{{operator|}}} | label9 = Lastnik | data9 = {{{owner|}}} | label10 = Storitev | data10 = {{{service|}}} | label11 = Vrsta nesreče | data11 = {{{type|}}} | label12 = Vzrok | data12 = {{{cause|}}} | header13 = Statistika | label14 = Avtobus | data14 = {{{bus|}}} | label15 = Vlaki | data15 = {{{trains|}}} | label16 = Vozila | data16 = {{{vehicles|}}} | label17 = Potniki | data17 = {{{passengers|}}} | label18 = Posadka | data18 = {{{crew|}}} | label19 = Pešci | data19 = {{{pedestrians|}}} | label20 = Smrti | data20 = {{{deaths|}}} | label21 = Poškodovani | data21 = {{{injuries|}}} | label22 = Pogrešani | data22 = {{{missing|}}} | label23 = Škoda | data23 = {{{damage|}}} | label24 = Lastnina | data24 = {{{property|}}} | data25 = {{#if: {{{route_map|}}} | <table class="collapsible {{{route_map_state|}}} ib-route-map"> <tr><th class="ib-route-map-name notheme">{{if empty|{{{route_map_name|}}}|Route map}}</th></tr> <tr><td class="ib-route-map-image">{{{route_map}}}</td></tr> </table>}} | below = {{{footnotes|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:STrani, ki uporabljajo infopolje Nesreča v javnem prometu z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] z neznanim parametrom »_VALUE_« | ignoreblank = y | mapframe_args = y | pushpin_map_args = y | alt | border | bus | caption | cause | coordinates | country | crew | damage | date | deaths | fetchwikidata | footnotes | image | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_size | image_upright | injuries | line | location | location_city | location_dir | location_dist_km | location_dist_mi | missing | name | onlysourced | operator | owner | passengers | pedestrians | property | route_map | route_map_name | route_map_state | service | suppressfields | time | time_begin | time_end | timezone | trains | type | vehicles }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 58rmxcs66833z43m9b6slbdercj0bkg 6772821 6772820 2026-10-31T15:05:14Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox public transit accident]] na [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] 6772820 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | bodyclass = ib-public-transit-accident vcard | templatestyles = Infobox public transit accident/styles.css | autoheaders = yes | aboveclass = summary notheme | headerclass = notheme | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{#invoke:Wikidata|ViewSomething|labels|en|value}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|}}} |size={{{image_size|}}} |sizedefault=frameless |upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1.35}} |alt={{{alt|}}} |border={{if empty|{{{border|}}}|no}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image_map|}}}|size=200px|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} | image3 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | default_width = 220 }} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} }} | header1 = Podatki | label2 = Datum | data2 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P585|name=date|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{date|}}} {{#if:{{{time|}}}|<br/>{{{time}}}}}{{#if:{{{time_begin|}}}|<br/>{{{time_begin|}}}&nbsp;– {{{time_end}}}}} {{#if:{{{timezone|}}}|({{{timezone}}})}} }} | label4 = Kraj | data4 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|name=location|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{location|}}} }}{{#if: {{{location_dist_km|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_km|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_km}}}|km|mi|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }}{{#if:{{{location_dist_mi|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_mi|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_mi}}}|mi|km|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }} | label5 = Koordinate | data5 = {{{coordinates|}}} | label6 = Država | data6 = {{{country|}}} | label7 = Linija | data7 = {{{line|}}} | label8 = Upravljavec | data8 = {{{operator|}}} | label9 = Lastnik | data9 = {{{owner|}}} | label10 = Storitev | data10 = {{{service|}}} | label11 = Vrsta nesreče | data11 = {{{type|}}} | label12 = Vzrok | data12 = {{{cause|}}} | header13 = Statistika | label14 = Avtobus | data14 = {{{bus|}}} | label15 = Vlaki | data15 = {{{trains|}}} | label16 = Vozila | data16 = {{{vehicles|}}} | label17 = Potniki | data17 = {{{passengers|}}} | label18 = Posadka | data18 = {{{crew|}}} | label19 = Pešci | data19 = {{{pedestrians|}}} | label20 = Smrti | data20 = {{{deaths|}}} | label21 = Poškodovani | data21 = {{{injuries|}}} | label22 = Pogrešani | data22 = {{{missing|}}} | label23 = Škoda | data23 = {{{damage|}}} | label24 = Lastnina | data24 = {{{property|}}} | data25 = {{#if: {{{route_map|}}} | <table class="collapsible {{{route_map_state|}}} ib-route-map"> <tr><th class="ib-route-map-name notheme">{{if empty|{{{route_map_name|}}}|Route map}}</th></tr> <tr><td class="ib-route-map-image">{{{route_map}}}</td></tr> </table>}} | below = {{{footnotes|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:STrani, ki uporabljajo infopolje Nesreča v javnem prometu z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] z neznanim parametrom »_VALUE_« | ignoreblank = y | mapframe_args = y | pushpin_map_args = y | alt | border | bus | caption | cause | coordinates | country | crew | damage | date | deaths | fetchwikidata | footnotes | image | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_size | image_upright | injuries | line | location | location_city | location_dir | location_dist_km | location_dist_mi | missing | name | onlysourced | operator | owner | passengers | pedestrians | property | route_map | route_map_name | route_map_state | service | suppressfields | time | time_begin | time_end | timezone | trains | type | vehicles }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 58rmxcs66833z43m9b6slbdercj0bkg 6772830 6772821 2026-10-31T15:12:51Z TadejM 738 pp 6772830 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Infobox | bodyclass = ib-public-transit-accident vcard | templatestyles = Infopolje Nesreča v javnem prometu/styles.css | autoheaders = yes | aboveclass = summary notheme | headerclass = notheme | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{#invoke:Wikidata|ViewSomething|labels|en|value}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|}}} |size={{{image_size|}}} |sizedefault=frameless |upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1.35}} |alt={{{alt|}}} |border={{if empty|{{{border|}}}|no}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{image_map|}}}|size=200px|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} | image3 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | default_width = 220 }} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} }} | header1 = Podatki | label2 = Datum | data2 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P585|name=date|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{date|}}} {{#if:{{{time|}}}|<br/>{{{time}}}}}{{#if:{{{time_begin|}}}|<br/>{{{time_begin|}}}&nbsp;– {{{time_end}}}}} {{#if:{{{timezone|}}}|({{{timezone}}})}} }} | label4 = Kraj | data4 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|name=location|suppressfields={{{suppressfields|}}}|fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}}|onlysourced={{{onlysourced|}}}|{{{location|}}} }}{{#if: {{{location_dist_km|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_km|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_km}}}|km|mi|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }}{{#if:{{{location_dist_mi|}}} |<br />{{#ifeq: {{if empty|{{{location_dist_mi|}}}|unknown}} | unknown | Unknown | {{convert|{{{location_dist_mi}}}|mi|km|abbr=on}} }} {{#if:{{{location_dir|}}}| {{{location_dir}}} }} {{#if:{{{location_city|}}}| from {{{location_city}}} }} }} | label5 = Koordinate | data5 = {{{coordinates|}}} | label6 = Država | data6 = {{{country|}}} | label7 = Linija | data7 = {{{line|}}} | label8 = Upravljavec | data8 = {{{operator|}}} | label9 = Lastnik | data9 = {{{owner|}}} | label10 = Storitev | data10 = {{{service|}}} | label11 = Vrsta nesreče | data11 = {{{type|}}} | label12 = Vzrok | data12 = {{{cause|}}} | header13 = Statistika | label14 = Avtobus | data14 = {{{bus|}}} | label15 = Vlaki | data15 = {{{trains|}}} | label16 = Vozila | data16 = {{{vehicles|}}} | label17 = Potniki | data17 = {{{passengers|}}} | label18 = Posadka | data18 = {{{crew|}}} | label19 = Pešci | data19 = {{{pedestrians|}}} | label20 = Smrti | data20 = {{{deaths|}}} | label21 = Poškodovani | data21 = {{{injuries|}}} | label22 = Pogrešani | data22 = {{{missing|}}} | label23 = Škoda | data23 = {{{damage|}}} | label24 = Lastnina | data24 = {{{property|}}} | data25 = {{#if: {{{route_map|}}} | <table class="collapsible {{{route_map_state|}}} ib-route-map"> <tr><th class="ib-route-map-name notheme">{{if empty|{{{route_map_name|}}}|Route map}}</th></tr> <tr><td class="ib-route-map-image">{{{route_map}}}</td></tr> </table>}} | below = {{{footnotes|}}} }}</includeonly>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:STrani, ki uporabljajo infopolje Nesreča v javnem prometu z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] z neznanim parametrom »_VALUE_« | ignoreblank = y | mapframe_args = y | pushpin_map_args = y | alt | border | bus | caption | cause | coordinates | country | crew | damage | date | deaths | fetchwikidata | footnotes | image | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_size | image_upright | injuries | line | location | location_city | location_dir | location_dist_km | location_dist_mi | missing | name | onlysourced | operator | owner | passengers | pedestrians | property | route_map | route_map_name | route_map_state | service | suppressfields | time | time_begin | time_end | timezone | trains | type | vehicles }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> opqyo2cuhvvrvt297jkrwwqww34573b Predloga:Infobox public transit accident 10 610529 6772822 2026-10-31T15:05:14Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox public transit accident]] na [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] 6772822 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu]] 8yycbhkgp4zdqduzqy4u91qxiwdzwnh Guč 0 610530 6772824 2026-10-31T15:06:26Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Govor]] 6772824 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Govor]] 2ga0ykwh4h456y0js32a7kd1zvp7fw5 Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu/dok 10 610531 6772825 2026-10-31T15:07:58Z TadejM 738 skopirano iz en. 6772825 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Wikidata|Module:WikidataIB|Module:Location map|Module:Infobox mapframe|Module:Check for unknown parameters}} {{Uses TemplateStyles}} == Usage == {{Parameter names example|_template=| bus | caption | cause | coordinates = {{coord|0|0}} | country | crew | damage | date | deaths | footnotes | image | alt | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_size | injuries | line | location | location_city | location_dir | location_dist_km = 123 | mapframe | name | operator | owner | passengers | pedestrians | property | pushpin_map = World | pushpin_alt | pushpin_caption | route_map | route_map_name | route_map_state | service | time | trains | type | vehicles }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = <!-- Image --> | image = | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | coordinates = <!-- {{coord|latitude|longitude|type:event|display=inline,title}} --> <!-- Details --> | date = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | time = | location = | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = | line = | operator = | owner = | service = | type = | cause = <!-- Statistics --> | bus = | trains = | vehicles = | passengers = | crew = | pedestrians = | deaths = | injuries = | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = <!-- Footnotes --> | footnotes = }} </syntaxhighlight> {{clear}} === Pushpin map === {{Location map/doc/infobox parameters}} ===Mapframe maps=== {{Infobox mapframe/doc/parameters | onByDefault = yes, unless any of these are set: {{para|pushpin_map}}, {{para|image_map}} }} ==Template Data== {{collapse top|title=[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Incident name", "type": "string" }, "image": { "label": "Image", "description": "Image of incident", "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "alt": {}, "caption": { "label": "Caption", "description": "image caption", "type": "string" }, "image_map": {}, "image_map_alt": {}, "image_map_caption": {}, "pushpin_map": {}, "pushpin_alt": {}, "coordinates": { "label": "Coordinates", "description": "Coordinates", "example": "Use {{coords}}" }, "pushpin_caption": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" }, "date": {}, "time": {}, "location": {}, "country": {}, "line": {}, "operator": {}, "owner": {}, "type": {}, "cause": {}, "location_dist_km": {}, "location_dir": {}, "location_city": {}, "location_dist_mi": {}, "service": {}, "bus": {}, "trains": {}, "vehicles": {}, "deaths": {}, "injuries": {}, "missing": {}, "damage": {}, "property": {}, "passengers": {}, "crew": {}, "pedestrians": {}, "route_map": {}, "route_map_state": { "suggestedvalues": [ "collapsed " ] }, "route_map_name": {}, "footnotes": {} } } </templatedata> {{collapse bottom}} ==Example== {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Mahabubnagar bus accident <!-- Image --> | image = [[File:India_Andhra_Pradesh_locator_map_(1956-2014).svg|250px]] | image_size = | alt = | caption = Location of Andhra Pradesh (pre-partition) in India <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = | coordinates = <!-- Details --> | date = 30 October 2013 | time = 5:30 AM | location = [[National Highway 7 (India)|NH 7]], [[Mahabubnagar District]], [[Telangana]] | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = {{flag|India}} | line = | operator = | owner = | service = | type = | cause = <!-- Statistics --> | bus = | trains = | vehicles = | passengers = | crew = | pedestrians = | deaths = 45<ref name="indianexp">{{cite news|agency=Express News Service|location=HYDERABAD|url=http://newindianexpress.com/states/andhra_pradesh/45-charred-in-Bangalore-Hyderabad-bus-fire/2013/10/31/article1865561.ece|title=45 charred in Bangalore-Hyderabad bus fire|publisher=The New Indian Express|date=2013-10-31|accessdate=2013-10-31}}</ref> | injuries = 7 | damage = [[Bus]] | property = <!-- Footnotes --> | footnotes = }} <syntaxhighlight lang="moin" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Mahabubnagar bus accident <!-- Image --> | image = [[File:India_Andhra_Pradesh_locator_map_(1956-2014).svg|250px]] | image_size = | alt = | caption = Location of Andhra Pradesh (pre-partition) in India <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = | coordinates = <!-- Details --> | date = 30 October 2013 | time = 5:30 AM | location = [[National Highway 7 (India)|NH 7]], [[Mahabubnagar District]], [[Telangana]] | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = {{flag|India}} | line = | operator = | owner = | service = | type = | cause = <!-- Statistics --> | bus = | trains = | vehicles = | passengers = | crew = | pedestrians = | deaths = 45<ref name="indianexp">{{cite news|agency=Express News Service|location=HYDERABAD|url=http://newindianexpress.com/states/andhra_pradesh/45-charred-in-Bangalore-Hyderabad-bus-fire/2013/10/31/article1865561.ece|title=45 charred in Bangalore-Hyderabad bus fire|publisher=The New Indian Express|date=2013-10-31|accessdate=2013-10-31}}</ref> | injuries = 7 | damage = [[Bus]] | property = <!-- Footnotes --> | footnotes = }} </syntaxhighlight> ==Tracking category== {{Infobox tracking cats}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 7kny8nmczza07erhogfzix3sxytfy99 Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu/styles.css 10 610532 6772826 2026-10-31T15:09:09Z TadejM 738 skopirano iz en. 6772826 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-public-transit-accident .infobox-above { background-color: #8A4437; color: white; font-size: 125%; } .ib-public-transit-accident .infobox-header { background-color: #8A4437; color: white; } /* always light background for images */ .ib-public-transit-accident .infobox-image img { background-color: #f8f9fa; } .ib-public-transit-accident .infobox-label { white-space:nowrap; padding-right:0.65em; /*(to ensure gap between any long/nonwrapped label and subsequent data on same line*/ } .ib-public-transit-accident .infobox-data { line-height:1.3em; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map { width: 100%; border-collapse: collapse; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-name { text-align: center; background-color: #8A4437; color: white; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-image { text-align: center; } .ib-public-transit-accident .infobox-below { border-top:1px #aaa solid; } f1r48x2ojb1o92znryuiyf6ssv09m4o 6772827 6772826 2026-10-31T15:09:42Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Peskovnik TemplateStyles/TadejM/styles.css]] na [[Predloga:Infobox public transit accident/styles.css]] brez preusmeritve 6772826 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-public-transit-accident .infobox-above { background-color: #8A4437; color: white; font-size: 125%; } .ib-public-transit-accident .infobox-header { background-color: #8A4437; color: white; } /* always light background for images */ .ib-public-transit-accident .infobox-image img { background-color: #f8f9fa; } .ib-public-transit-accident .infobox-label { white-space:nowrap; padding-right:0.65em; /*(to ensure gap between any long/nonwrapped label and subsequent data on same line*/ } .ib-public-transit-accident .infobox-data { line-height:1.3em; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map { width: 100%; border-collapse: collapse; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-name { text-align: center; background-color: #8A4437; color: white; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-image { text-align: center; } .ib-public-transit-accident .infobox-below { border-top:1px #aaa solid; } f1r48x2ojb1o92znryuiyf6ssv09m4o 6772829 6772827 2026-10-31T15:12:24Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox public transit accident/styles.css]] na [[Predloga:Infopolje Nesreča v javnem prometu/styles.css]] brez preusmeritve 6772826 sanitized-css text/css /* {{pp-template}} */ .ib-public-transit-accident .infobox-above { background-color: #8A4437; color: white; font-size: 125%; } .ib-public-transit-accident .infobox-header { background-color: #8A4437; color: white; } /* always light background for images */ .ib-public-transit-accident .infobox-image img { background-color: #f8f9fa; } .ib-public-transit-accident .infobox-label { white-space:nowrap; padding-right:0.65em; /*(to ensure gap between any long/nonwrapped label and subsequent data on same line*/ } .ib-public-transit-accident .infobox-data { line-height:1.3em; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map { width: 100%; border-collapse: collapse; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-name { text-align: center; background-color: #8A4437; color: white; } .ib-public-transit-accident .ib-route-map-image { text-align: center; } .ib-public-transit-accident .infobox-below { border-top:1px #aaa solid; } f1r48x2ojb1o92znryuiyf6ssv09m4o Trčenje vlakov pri Toledu (2026) 0 610533 6772839 2026-10-31T15:50:15Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom [[:en:2026 Toledo train collision]] 6772839 wikitext text/x-wiki {{Short description|Trčenje hitrih vlakov v Španiji}} {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 | image = {{multiple image|align=center|border=infobox|image_style=border:none;|image1=ETR 1000 Spain.jpg |caption1= [[Iryo]] [[Frecciarossa 1000]], model prvega vlaka |image2=Renfe AVE Siemens Velaro at Barcelona Sants (53297763629).jpg |caption2=[[Renfe Class 103]], model drugega vlaka |direction=vertical|width1=265|width2=265}} | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | mapframe-caption = Kraj trčenja v rdečem | mapframe-custom = {{maplink|frame=yes |plain=yes |frame-align=center |zoom=7|frame-coordinates={{coord|39.85|-3.82}}|frame-width=265 |type=point|id=Q141898879|title=Collision site|description=08.54 CET: AVE 2080 trči v zadnjo stran mirujočega vlaka Iryo|marker=rail|marker-size=large|marker-color=#ea4646 |type2=line|id2=Q1087587|title2=[[Hitra železnica Madrid–Sevilla]]|stroke-width2=4|stroke-color2=#000000 |type3=point|id3=Q23093|title3=[[Železniška postaja Madrid Atocha]]|marker3=marker|description3=07.54 CET: Iryo 6076 odpelje<br>08:00 CET: AVE 2080 odpelje|marker-color3=#0000ff |type4=point|id4=Q801432|title4=[[Železniška postaja Sevilla Santa Justa]]|description4=Načrtovana končna postaja obeh linij|marker4=marker|marker-color4=#808080 }} | coordinates = {{coord|39|25|40|N|3|49|5|W|type:event|display=inline,title}} | date = {{Start date|2026|10|28|df=y}} | time = 08:54:03 [[srednjeevropski čas|CET]] (07:54:03 [[koordinirani univerzalni čas|UTC]]) | location = [[Los Yébenes]], Toledo | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = Španija | line = [[hitra železnica Madrid–Sevilla]] | operator = [[AVE]] ([[Renfe]]) in [[Iryo]] ({{ill|ILSA|es}}) | owner = | service = | type = trčenje v zadek | cause = v preiskavi | trains = 2 | vehicles = | passengers = 544 | crew = | deaths = 69+ | injuries = 179+ | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = }} 28. oktobra 2026 ob 08.54 [[srednjeevropski čas|CET]] ([[UTC+01.00]]) je [[hitra železnica|hitri vlak]] [[AVE]] trčil v zadek mirujočega hitrega vlaka [[Iryo]] v [[Los Yébenes|Los Yébenesu]], Toledo, na [[hitra železnica Madrid–Sevilla|hitri železnici Madrid–Sevilla]], pri čemer je umrlo vsaj 69 ljudi. Oba v nesreči udeležena vlaka sta potovala s [[železniška postaja Madrid Atocha|postaje Atocha]] v [[Madrid]]u nao [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|postajo Santa Justa]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Vladni viri so kot verjetni vzrok nesreče navedli človeško napako pri ročnem upravljanju signalizacije, potem ko je avtomatizirani sistem odpovedal. ==Ozadje== Ob 07.54 [[srednjeevropski čas|CET]] je vlak št. 6076, ki ga je upravljalo podjetje [[Iryo]] z električno veččlensko garnituro [[Frecciarossa 1000]], odpeljal z [[železniška postajae Madrid Atocha|železniške postaje Madrid Atocha]] v smeri proti jugu do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|železniške postaje Sevilla Santa Justa]], na krovu pa je bilo 147 potnikov. Šest minut pozneje, ob 08.00, je z iste postaje odpeljal vlak [[AVE]] št. 2080 z vlakovno kompozicijo [[Renfe Class 103|razreda 103]], prav tako v smeri postaje Seville Santa Justa, s 397 potniki na krovu.<ref name=Sky13604696/><ref name="rg_Geerts">{{Cite web |last=Geerts |first=Esther |date=28 October 2026 |title=Investigation launched into second fatal accident on Madrid – Andalucía high speed line this year |url=https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |access-date=28 October 2026 |website=[[Railway Gazette]] International |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028184320/https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |title=Al menos 10 muertos y varios heridos al colisionar dos trenes y desprenderse dos vagones por un terraplén en Urda, Toledo |trans-title=At least 10 dead and several injured when two trains collide and two wagons detach from an embankment in Urda, Toledo |language=Spanish |publisher=RTVE |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104509/https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name="st1a">{{cite news |title=Numerous injured after two high-speed trains rear-end in Spain |url=https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=The Straits Times |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028133715/https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> ==Trk== Nesreča se je zgodila v bližini [[Urda, Toledo]], ob 08:54, pri 118. kilometrski oznaki<ref>{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Spain's High-Speed Train Collision, Mapped: What We Know About the Urda Crash {{!}} Mappr |url=https://www.mappr.co/spain-train-collision-urda/ |access-date=28 October 2026 |language=en-US}}</ref> na [[hitra proga Madrid–Sevilla|hitri progi Madrid–Sevilla]].<ref name="cnnrail">{{cite news |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://edition.cnn.com/2026/10/28/europe/high-speed-trains-collide-spain-intl |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=CNN |date=28 October 2026}}</ref><ref name="Latona26">{{cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Pinedo |first2=Emma |last3=Merino |first3=Mireia |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=28 October 2026 |work=Reuters |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028152007/https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vlak AVE je vozil s hitrostjo od 160 do 200 km/h, ko je trčil v zadnji del mirujočega vlaka Iryo.<ref name=Telegraaf>{{cite web |url=https://www.telegraaf.nl/buitenland/spaanse-ramptrein-botste-mogelijk-met-bijna-200-kmu-op-stilstaande-trein-dodental-naar-beneden-bijgesteld/163831304.html |title=Spaanse ramptrein botste mogelijk met bijna 200 km/u op stilstaande trein, dodental naar beneden bijgesteld |trans-title=Spanish disaster train possibly collided with almost 200 km/h on stationary train, death toll revised downward |language=Dutch |publisher=De Telegraaf |accessdate=30 October 2026 }}</ref> Nekateri vagoni so se prevrnili po nasipu.<ref name="Jones1a">{{cite news |last1=Jones |first1=Sam |title=Spain train crash: at least 10 feared dead after collision in Toledo province |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/28/spain-train-crash-high-speed-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The Guardian}}</ref><ref name="Walker1a">{{cite news |last1=Walker |first1=Carrington |title=Spain train crash sees two carriages plunge down embankment as 39 killed |url=https://www.bristolpost.co.uk/news/uk-world-news/spain-train-crash-sees-two-11216957 |access-date=28 October 2026 |agency=Bristol Post |date=28 October 2026}}</ref> Ena od tirnic se je dvignila in prebodla vagon, iz katerega je vidno štrlela.<ref name="pierce">{{cite news |url=https://www.antena3.com/noticias/sociedad/rail-atraviesa-uno-vagones-tren-renfe-siniestrado-urda-toledo_202610286ae1d6f7a5f83c2fb8e65930.html |title=Un rail atraviesa uno de los vagones del tren de Renfe siniestrado en Urda (Toledo) |trans-title=A rail pierces one of the carriages of the Renfe train that crashed in Urda (Toledo) |first=Guillermo |last=F. Lascoiti |publisher=[[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=28 October 2026 |language=es}}</ref> [[File:Madrid–Seville HSR Collision near Urda, Spain diagram.svg|center|thumb|upright=1.5|Shema trčenja]] Po podatkih časopisa ''[[El País]]'' je prišlo do okvare [[Linienzugbeeinflussung|avtomatskega signalizacijskega sistema LZB]], zato je vlak vozil pod ročnim nadzorom.<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote=Este sistema de seguridad está automatizado, pero al fallar, pasa a manual. Por eso se detuvieron los trenes, al fallar el sistema de seguridad automático, y se reanudó la circulación con control humano...}}">{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |website=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vladni viri so navedli, da je bila verjetni vzrok nesreče človeška napaka operaterja pri podjetju [[Administrador de Infraestructuras Ferroviarias]] (ADIF).<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote="Un error humano de un operador de Adif ante una avería del sistema principal de señalización es la posible causa del accidente", señalan fuentes del Ejecutivo.}}" /> Ta nesreča je bila druga večja železniška nesreča v Španiji v letu 2026, po [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|železniški nesreči v Adamuzu]] na isti progi januarja, v kateri je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Martinez |first2=Guillermo |last3=Gore |first3=Michael Francis |last4=Latona |first4=David |date=28 October 2026 |title=At least 68 people dead in Spain's second major train crash this year |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=29 October 2026 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Žrtve== V nesreči je umrlo najmanj 69 ljudi.<ref name=Sky13604696>{{cite web |url=https://news.sky.com/story/spain-train-crash-latest-numerous-injuries-reported-after-high-speed-collision-on-madrid-andalusia-line-13604696 |title=Spain train crash latest: At least 39 dead after two high-speed trains collide |publisher=Sky News |accessdate=28 October 2026}}</ref><ref name="lavanguardia1a"/><ref name=BBCcv1j309d4g98t/> Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih; 58 jih je bilo hospitaliziranih, od tega 15 v resnem stanju.<ref>{{cite news |title=Al menos 50 muertos tras chocar un AVE de Renfe contra un Iryo y sacarlo de la vía cerca de Toledo |trans-title=At least 50 dead after a Renfe AVE train collided with an Iryo train, knocking it off the tracks near Toledo. |url=https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |work=El Español |date=28 October 2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028112638/https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |archive-date=28 October 2026 |access-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |language=es |access-date=28 October 2026 |work=El País |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name=BBCcv1j309d4g98t>{{cite news |last1=Moon |first1=Jenna |last2=Williams |first2=Nathan |title=Families desperate for news as rescuers work to identify Spanish train crash victims |url=https://www.bbc.com/news/live/cv1j309d4g98t |access-date=28 October 2026 |work=BBC News |date=28 October 2026}}</ref><ref name="death_toll_from">{{cite news |title=Death toll from Spain train crash rises to 74 as royals visit victims |quote=Note: Headline number revised to 69 by 31 October |url=https://www.euronews.com/2026/10/29/death-toll-from-spain-train-crash-rises-to-74-as-royals-visit-victims |access-date=29 October 2026 |publisher=Euronews |date=29 October 2026}}</ref> Po besedah enega od preživelih potnikov je enega od umrlih zadela tirnica, ki je prebila vagon.<ref name="pierce" /> V nesreči je umrla [[Fátima Báñez]], nekdanja [[minister za zaposlovanje in socialno varnost (Španija)|ministrica za zaposlovanje in socialno varnost]]; bila je v zadnjem vagonu vlaka Iryo.<ref>{{cite news |title=Aumenta la inquietud por Fátima Báñez, que sigue sin ser localizada tras el accidente de trenes de Toledo |url=https://www.elperiodico.com/es/politica/20261029/fatima-banez-desaparecida-accidente-trenes-toledo-135872242 |access-date=29 October 2026 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Concerns are mounting over Fátima Báñez, who has still not been found following the train crash in Toledo}}</ref><ref>{{cite news |last1=Pascual Cortés |first1=Raquel |title=Muere la exministra Fátima Báñez, que viajaba en uno de los trenes siniestrados en Urda |trans-title=Ex-minister Fátima Báñez, who was travelling on one of the damaged trains in Urda, dies |url=https://elpais.com/economia/2026-10-29/muere-la-exministra-fatima-banez-que-viajaba-en-uno-de-los-trenes-siniestrados.html |access-date=29 October 2026 |work=El País |date=29 October 2026 |language=Spanish}}</ref> Med drugimi žrtvami so bili skladateljica klasične glasbe [[Marisa Manchado]], športnica Julieta Gallego, agent za bikoborbe Antonio Vázquez, novinar Raúl Triguero in oče igralca [[César Vicente|Césarja Vincenteja]].<ref>{{cite news |title=Muere la compositora Marisa Manchado en el accidente ferroviario de Urda a los 70 años de edad |url=https://www.telecinco.es/noticias/cultura/20261031/muere-compositora-marisa-manchado-accidente-tren-urda_18_020587209.html |access-date=31 October 2026 |work=[[Telecinco]] |date=31 October 2026 |language=es |trans-title=Composer Marisa Manchado dies in the Urda train crash at the age of 70}}</ref><ref>{{cite news |last1=Curry |first1=Alicia |last2=Wertheimer |first2=Tiffany |title=Young athlete and former minister among victims of Spain train crash |url=https://www.bbc.com/news/articles/cr78plp1p9yvo |access-date=30 October 2026 |work=BBC |date=29 October 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=de la Serna |first1=Zabala |title=Muere Antonio Vázquez, la sombra de Curro: adiós a un taurino de los que ya no quedan |url=https://www.elmundo.es/cultura/toros/2026/10/29/6ae31e40fc6c83bd728b45be.html |access-date=30 October 2026 |work=El Mundo |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Antonio Vázquez, Curro’s shadow, has died: farewell to a bullfighting enthusiast of a kind we no longer see}}</ref><ref>{{cite news |last1=Cuartero Escartín |first1=Abel |title=El actor César Vicente confirma la muerte de su padre tras el accidente de tren en Urda: “No hay alma que pueda quitarme esta pena” |url=https://www.lavanguardia.com/gente/20261030/11671883/actor-cesar-vicente-confirma-muerte-padre-accidente-tren-urda-hay-alma-pueda-quitarme-pena.html |access-date=30 October 2026 |work=La Vanguardia |date=30 October 2026 |language=es |trans-title=Actor César Vicente confirms his father’s death following the train accident in Urda: “No one can take this grief away from me”}}</ref><ref>{{cite news |url=https://elperiodico.com/es/tele/yotele/20261030/muere-raul-triguero-reportero-viernes-salvame-accidente-tren-toledo-43-anos-135927087 |title=Muere Raúl Triguero, reportero de '¡De viernes!' y 'Sálvame', en el accidente de tren de Toledo a los 43 años |trans-title=Raúl Triguero, a reporter for '¡De viernes!' and 'Sálvame', dies at age 43 in a train accident in Toledo |website=elperiodico.com |lang=es}}</ref> Eden od preživelih potnikov je bil na vlaku tudi v [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|nesreči v Adamuzu]] januarja 2026, pri čemer je obakrat izšel iz nesreče brez telesnih poškodb.<ref>{{cite news |url=https://www.elconfidencial.com/espana/2026-10-29/doble-milagro-carmen-tras-salir-ilesa-accidentes-urda-adamuz-1qrt_4455511/ |title=El doble milagro de Carmen tras salir ilesa en Urda y Adamuz: "No tiene daño físico, pero emocionalmente está muy afectada" |trans-title=Carmen's double miracle after emerging unharmed in both Urda and Adamuz: "She has no physical injuries, but is deeply affected emotionally" |newspaper=[[El Confidencial]] |date=29 October 2026 |language=es}}</ref> V nesreči je umrl tudi strojevodja vlaka Renfe; ko je zagledal vlak Iryo, je takoj aktiviral zasilne zavore.<ref>{{cite news |url=https://www.todoalicante.es/english/antonio-acedo-high-speed-20261029091039-nt.html |title=Antonio Acedo, high-speed train driver |newspaper=Todo Alicante |date=29 October 2026 |language=en}}</ref> ==Dogajanje po nesreči== Na kraju dogodka so bili prisotni tudi lokalni prebivalci, ki so razdeljevali vodo in pomagali poškodovanim.<ref name="lavanguardia1a" /> Na kraju dogodka so bili najprej prisotni osem gasilcev in osem reševalnih enot. Naapotene so bile tudi dodatne ekipe iz [[Andaluzijska zdravstvena služba|Andaluzijske zdravstvene službe]], [[Mestni svet Madrida|Mestnega sveta Madrida]] in [[SAMUR]]. V pripravljenosti sta bila tudi [[Regionalna vlada Kastilje-La Manče]] in [[Vojaška enota za nujne primere]].<ref name="lavanguardia1a">{{cite news |title=Más de 40 muertos tras el choque de dos trenes en Toledo |url=https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |access-date=28 October 2026 |agency=La Vanguardia |date=28 October 2026 |language=es |trans-title=More than 40 dead after two trains collide in Toledo |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104725/https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Na kraj dogodka so poslali tri [[helikopter]]je in dve mobilni enoti za intenzivno nego.<ref name="BBCcv1j309d4g98t" /> [[Španska civilna straža]] je na kraj nesreče napotila več kot 900 pripadnikov ter v Madridu, [[Toledo, Španija|Toledu]], Sevilli in [[Córdoba, Španija|Córdobi]] odprla pisarne za preiskovanje prijav pogrešanih oseb.<ref name="BBCcmqxnl312v34o" /> V Kastilji-La Manči in Madridu so bile vzpostavljene postaje za darovanje krvi.<ref>{{Cite web |date=2026-10-29 |title=Spain demands answers as rail disaster death toll rises |url=https://www.rte.ie/news/2026/1029/1597150-spain-rail-crash/ |access-date=2026-10-29 |website=RTÉ}}</ref> Hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo so bile prekinjene.<ref>{{Cite news |last1=Horowitz |first1=Jason |last2=Wolfe |first2=Jonathan |last3=Horowitz |first3=Jason |date=28 October 2026 |title=Spain Train Crash Live Updates: At Least 10 Killed in High-Speed Train Collision, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028143238/https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> er promet še vedno ni vzpostavljen, je letalska družba [[Wizz Air]] napovedala, da bo uvedla dve začasni liniji, in sicer iz Madrida v Malago ter iz Madrida v Sevillo. Liniji bosta obratovali od 6. novembra do sredine decembra. Cene letalskih vozovnic bodo omejene na manj kot 100 evrov.<ref name=Wizz>{{Cite tweet |user=wizzair |author=Wizz Air |number=2116487999202398227 |title=Temporary domestic routes in Spain! |date=31 October 2026 }}</ref> ==Preiskava== Za preiskovanje železniških nesreč v Španiji je pristojen {{Medjezikovna povezava|Neodvisni organ za tehnično preiskovanje nesreč in incidentov|es|Autoridad Independiente para la Investigación Técnica de Accidentes e Incidentes}} (AITAT).<ref name=RTVE200224>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |title=Nace la autoridad independiente para la investigación de accidentes ferroviarios, marítimos y de la aviación civil |trans-title=Independent authority for the investigation of railway, maritime and civil aviation accidents is born |language=Spanish |publisher=RTVE |date=20 February 2024 |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260218120336/https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |archive-date=18 February 2026 |url-status=live}}</ref> V medije je prišel posnetek komunikacije med nadzornim centrom ADIF in vlaki.<ref name=Okdiario20654759>{{cite web |url=https://okdiario.com/espana/gobierno-filtra-audios-del-accidente-medios-afines-responsabilizar-operario-adif-mientras-oculta-fallos-tecnicos-20654759 |title=El Gobierno filtra los audios del accidente a medios afines para culpar al operario de Adif mientras oculta el fallo del sistema de seguridad |trans-title=The government leaks the audios of the accident to like-minded media to blame the Adif operator while hiding the security system failure |first=Pablo |last=Macías |publisher=Okdiario |date=28 October 2026 |accessdate=29 October 2026}}</ref> [[Óscar Puente]], [[Ministrstvo za razvoj (Španija)|minister za promet in trajnostno mobilnost]], se je odpravil v nadzorni center ADIF v Atochi, da bi se seznanil s podrobnostmi incidenta. Označil je za »nerazložljivo«, da je nadzorni center ADIF odobril ponovni začetek normalnega obratovanja visokohitrostnega vlaka AVE, ko je vlak Iryo še vedno stal pred njim.<ref name="rg_Geerts" /><ref>{{Cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 64 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |work=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Kljub temu, da je bil vlak viden iz madridskega nadzornega centra, ukaz za ustavitev vlaka ni bil nikoli izdan.<ref>{{Cite web |date=2026-10-31 |title=Spain train disaster clouds Pedro Sánchez chances of re-election |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmeweppr990qo |access-date=2026-10-31 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> == Reakcije == [[File:European flags at half-mast as a sign of European solidarity after the train collision in Urda (P-070856-00-01).jpg|thumb|upright|[[Zastava Evrope|Evropske zastave]] na pol droga 28. oktobra]] Španski premier [[Pedro Sánchez]] je v izjavi sporočil, da je v stiku s Puentom in predsednikom regije Kastilija-La Mancha, [[Emiliano García-Page]], ter da so »vse [njegove] misli z žrtvami in njihovimi družinami«. Tudi [[kralj Felipe VI.]] in [[kraljica Letizia]] sta izdala izjavo, v kateri sta izrazila »iskreno podporo poškodovanim in vsem prizadetim«.<ref name=reactions>{{Cite web |agency=The Associated Press |date=28 October 2026 |title=Spain train crash leaves at least 30 dead |url=https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |access-date=28 October 2026 |website=CTVNews |language=en-CA |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028123047/https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Sánchez, ki je obiskal tudi prizorišče nesreče, je razglasil tri dni državnega žalovanja.<ref name=BBCcmqxnl312v34o>{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cmqxnl312v34o |title=Spain begins three days of mourning after train crash kills dozens |publisher=BBC News Online |accessdate=29 October 2026}}</ref> Zastave na sedežih [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] in [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] so bile v znak solidarnosti ob tej nesreči prav tako spuščene na pol droga.<ref>{{cite news |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-institutions-of-the-eu-lower-their-flags-for-the-urda-railway-accident/ |title=The institutions of the EU lower their flags for the Urda railway accident |work=Democrata |date=28 October 2026}}</ref> Vseh 24 tekem prvega kroga [[2026–27 Copa del Rey|Copa del Rey]], ki so bile načrtovane za 28. oktober, je [[Kraljeva španska nogometna zveza]] (RFEF) v znak spoštovanja do žrtev nesreče preložila. Več španskih nogometnih klubov, med njimi tudi [[Real Madrid CF|Real Madrid]] in [[FC Barcelona|Barcelona]], je izrazilo sožalje žrtvam in njihovim družinam.<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Jessica |url=https://www.nytimes.com/athletic/7732169/2026/10/28/copa-del-rey-spain-toledo-train-crash-dead/ |title=Copa del Rey fixtures postponed after fatal high-speed train crash in Spain |work=The Athletic |date=28 October 2026}}</ref> Vse politične stranke razen [[Vox (politična stranka)|Voxa]] so začasno ustavile predvolilno kampanjo pred prihajajočimi [[španske splošne volitve 2026|splošnimi volitvami]].<ref>{{Cite web |last1=Sekulich |first1=Harry |last2=Lukiv |first2=Jaroslav |date=2026-10-29 |title=Spain train crash: Audio reveals exchanges between operators and drivers |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmqxnl312v34o |access-date=2026-10-29 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> [[Santiago Abascal]], vodja stranke Vox, je izjavil: »Ne bomo sprejeli obdobja žalovanja, ki nas utiša, medtem ko umirajo Španci.«<ref>{{Cite news |last=Horowitz |first=Jason |date=2026-10-29 |title=Spain Crash Investigators Focus on Train Traffic Controllers' Role |url=https://www.nytimes.com/2026/10/29/world/europe/spain-train-crash-renfe.html |access-date=2026-10-29 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Demonstracij, ki so potekale v noči z 28. na 29. oktober pred stavbo ministrstva za promet v Madridu, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop Sáncheza in Puenteja, nato pa jih je policija razgnala s [[solzivec|solzivcem]], potem ko so demonstranti metali steklenice in svetlobne rakete.<ref name=BBCcmqxnl312v34o/> Nesreča je sprožila špekulacije o varnosti španskega sistema visokohitrostnih železnic, saj se je [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|še ena nesreča na isti progi]] zgodila istega leta le malo prej; pri tem je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last=Zafra |first=Mariano |last2=Ramos |first2=Adrián Blanco |last3=Devereux |first3=Charlie |date=2026-10-28 |title=What we know so far about Spain’s deadly train crash |url=https://www.reuters.com/graphics/SPAIN-ACCIDENT/dwvkmmgbrvm/ |access-date=2026-10-31 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} dmdye07b0wjbsf3skhehnbnhb3a0sp2 6772840 6772839 2026-10-31T15:50:37Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Železniška nesreča pri Toledu]] na [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026]] 6772839 wikitext text/x-wiki {{Short description|Trčenje hitrih vlakov v Španiji}} {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 | image = {{multiple image|align=center|border=infobox|image_style=border:none;|image1=ETR 1000 Spain.jpg |caption1= [[Iryo]] [[Frecciarossa 1000]], model prvega vlaka |image2=Renfe AVE Siemens Velaro at Barcelona Sants (53297763629).jpg |caption2=[[Renfe Class 103]], model drugega vlaka |direction=vertical|width1=265|width2=265}} | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | mapframe-caption = Kraj trčenja v rdečem | mapframe-custom = {{maplink|frame=yes |plain=yes |frame-align=center |zoom=7|frame-coordinates={{coord|39.85|-3.82}}|frame-width=265 |type=point|id=Q141898879|title=Collision site|description=08.54 CET: AVE 2080 trči v zadnjo stran mirujočega vlaka Iryo|marker=rail|marker-size=large|marker-color=#ea4646 |type2=line|id2=Q1087587|title2=[[Hitra železnica Madrid–Sevilla]]|stroke-width2=4|stroke-color2=#000000 |type3=point|id3=Q23093|title3=[[Železniška postaja Madrid Atocha]]|marker3=marker|description3=07.54 CET: Iryo 6076 odpelje<br>08:00 CET: AVE 2080 odpelje|marker-color3=#0000ff |type4=point|id4=Q801432|title4=[[Železniška postaja Sevilla Santa Justa]]|description4=Načrtovana končna postaja obeh linij|marker4=marker|marker-color4=#808080 }} | coordinates = {{coord|39|25|40|N|3|49|5|W|type:event|display=inline,title}} | date = {{Start date|2026|10|28|df=y}} | time = 08:54:03 [[srednjeevropski čas|CET]] (07:54:03 [[koordinirani univerzalni čas|UTC]]) | location = [[Los Yébenes]], Toledo | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = Španija | line = [[hitra železnica Madrid–Sevilla]] | operator = [[AVE]] ([[Renfe]]) in [[Iryo]] ({{ill|ILSA|es}}) | owner = | service = | type = trčenje v zadek | cause = v preiskavi | trains = 2 | vehicles = | passengers = 544 | crew = | deaths = 69+ | injuries = 179+ | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = }} 28. oktobra 2026 ob 08.54 [[srednjeevropski čas|CET]] ([[UTC+01.00]]) je [[hitra železnica|hitri vlak]] [[AVE]] trčil v zadek mirujočega hitrega vlaka [[Iryo]] v [[Los Yébenes|Los Yébenesu]], Toledo, na [[hitra železnica Madrid–Sevilla|hitri železnici Madrid–Sevilla]], pri čemer je umrlo vsaj 69 ljudi. Oba v nesreči udeležena vlaka sta potovala s [[železniška postaja Madrid Atocha|postaje Atocha]] v [[Madrid]]u nao [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|postajo Santa Justa]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Vladni viri so kot verjetni vzrok nesreče navedli človeško napako pri ročnem upravljanju signalizacije, potem ko je avtomatizirani sistem odpovedal. ==Ozadje== Ob 07.54 [[srednjeevropski čas|CET]] je vlak št. 6076, ki ga je upravljalo podjetje [[Iryo]] z električno veččlensko garnituro [[Frecciarossa 1000]], odpeljal z [[železniška postajae Madrid Atocha|železniške postaje Madrid Atocha]] v smeri proti jugu do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|železniške postaje Sevilla Santa Justa]], na krovu pa je bilo 147 potnikov. Šest minut pozneje, ob 08.00, je z iste postaje odpeljal vlak [[AVE]] št. 2080 z vlakovno kompozicijo [[Renfe Class 103|razreda 103]], prav tako v smeri postaje Seville Santa Justa, s 397 potniki na krovu.<ref name=Sky13604696/><ref name="rg_Geerts">{{Cite web |last=Geerts |first=Esther |date=28 October 2026 |title=Investigation launched into second fatal accident on Madrid – Andalucía high speed line this year |url=https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |access-date=28 October 2026 |website=[[Railway Gazette]] International |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028184320/https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |title=Al menos 10 muertos y varios heridos al colisionar dos trenes y desprenderse dos vagones por un terraplén en Urda, Toledo |trans-title=At least 10 dead and several injured when two trains collide and two wagons detach from an embankment in Urda, Toledo |language=Spanish |publisher=RTVE |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104509/https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name="st1a">{{cite news |title=Numerous injured after two high-speed trains rear-end in Spain |url=https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=The Straits Times |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028133715/https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> ==Trk== Nesreča se je zgodila v bližini [[Urda, Toledo]], ob 08:54, pri 118. kilometrski oznaki<ref>{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Spain's High-Speed Train Collision, Mapped: What We Know About the Urda Crash {{!}} Mappr |url=https://www.mappr.co/spain-train-collision-urda/ |access-date=28 October 2026 |language=en-US}}</ref> na [[hitra proga Madrid–Sevilla|hitri progi Madrid–Sevilla]].<ref name="cnnrail">{{cite news |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://edition.cnn.com/2026/10/28/europe/high-speed-trains-collide-spain-intl |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=CNN |date=28 October 2026}}</ref><ref name="Latona26">{{cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Pinedo |first2=Emma |last3=Merino |first3=Mireia |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=28 October 2026 |work=Reuters |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028152007/https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vlak AVE je vozil s hitrostjo od 160 do 200 km/h, ko je trčil v zadnji del mirujočega vlaka Iryo.<ref name=Telegraaf>{{cite web |url=https://www.telegraaf.nl/buitenland/spaanse-ramptrein-botste-mogelijk-met-bijna-200-kmu-op-stilstaande-trein-dodental-naar-beneden-bijgesteld/163831304.html |title=Spaanse ramptrein botste mogelijk met bijna 200 km/u op stilstaande trein, dodental naar beneden bijgesteld |trans-title=Spanish disaster train possibly collided with almost 200 km/h on stationary train, death toll revised downward |language=Dutch |publisher=De Telegraaf |accessdate=30 October 2026 }}</ref> Nekateri vagoni so se prevrnili po nasipu.<ref name="Jones1a">{{cite news |last1=Jones |first1=Sam |title=Spain train crash: at least 10 feared dead after collision in Toledo province |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/28/spain-train-crash-high-speed-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The Guardian}}</ref><ref name="Walker1a">{{cite news |last1=Walker |first1=Carrington |title=Spain train crash sees two carriages plunge down embankment as 39 killed |url=https://www.bristolpost.co.uk/news/uk-world-news/spain-train-crash-sees-two-11216957 |access-date=28 October 2026 |agency=Bristol Post |date=28 October 2026}}</ref> Ena od tirnic se je dvignila in prebodla vagon, iz katerega je vidno štrlela.<ref name="pierce">{{cite news |url=https://www.antena3.com/noticias/sociedad/rail-atraviesa-uno-vagones-tren-renfe-siniestrado-urda-toledo_202610286ae1d6f7a5f83c2fb8e65930.html |title=Un rail atraviesa uno de los vagones del tren de Renfe siniestrado en Urda (Toledo) |trans-title=A rail pierces one of the carriages of the Renfe train that crashed in Urda (Toledo) |first=Guillermo |last=F. Lascoiti |publisher=[[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=28 October 2026 |language=es}}</ref> [[File:Madrid–Seville HSR Collision near Urda, Spain diagram.svg|center|thumb|upright=1.5|Shema trčenja]] Po podatkih časopisa ''[[El País]]'' je prišlo do okvare [[Linienzugbeeinflussung|avtomatskega signalizacijskega sistema LZB]], zato je vlak vozil pod ročnim nadzorom.<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote=Este sistema de seguridad está automatizado, pero al fallar, pasa a manual. Por eso se detuvieron los trenes, al fallar el sistema de seguridad automático, y se reanudó la circulación con control humano...}}">{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |website=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vladni viri so navedli, da je bila verjetni vzrok nesreče človeška napaka operaterja pri podjetju [[Administrador de Infraestructuras Ferroviarias]] (ADIF).<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote="Un error humano de un operador de Adif ante una avería del sistema principal de señalización es la posible causa del accidente", señalan fuentes del Ejecutivo.}}" /> Ta nesreča je bila druga večja železniška nesreča v Španiji v letu 2026, po [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|železniški nesreči v Adamuzu]] na isti progi januarja, v kateri je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Martinez |first2=Guillermo |last3=Gore |first3=Michael Francis |last4=Latona |first4=David |date=28 October 2026 |title=At least 68 people dead in Spain's second major train crash this year |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=29 October 2026 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Žrtve== V nesreči je umrlo najmanj 69 ljudi.<ref name=Sky13604696>{{cite web |url=https://news.sky.com/story/spain-train-crash-latest-numerous-injuries-reported-after-high-speed-collision-on-madrid-andalusia-line-13604696 |title=Spain train crash latest: At least 39 dead after two high-speed trains collide |publisher=Sky News |accessdate=28 October 2026}}</ref><ref name="lavanguardia1a"/><ref name=BBCcv1j309d4g98t/> Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih; 58 jih je bilo hospitaliziranih, od tega 15 v resnem stanju.<ref>{{cite news |title=Al menos 50 muertos tras chocar un AVE de Renfe contra un Iryo y sacarlo de la vía cerca de Toledo |trans-title=At least 50 dead after a Renfe AVE train collided with an Iryo train, knocking it off the tracks near Toledo. |url=https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |work=El Español |date=28 October 2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028112638/https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |archive-date=28 October 2026 |access-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |language=es |access-date=28 October 2026 |work=El País |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name=BBCcv1j309d4g98t>{{cite news |last1=Moon |first1=Jenna |last2=Williams |first2=Nathan |title=Families desperate for news as rescuers work to identify Spanish train crash victims |url=https://www.bbc.com/news/live/cv1j309d4g98t |access-date=28 October 2026 |work=BBC News |date=28 October 2026}}</ref><ref name="death_toll_from">{{cite news |title=Death toll from Spain train crash rises to 74 as royals visit victims |quote=Note: Headline number revised to 69 by 31 October |url=https://www.euronews.com/2026/10/29/death-toll-from-spain-train-crash-rises-to-74-as-royals-visit-victims |access-date=29 October 2026 |publisher=Euronews |date=29 October 2026}}</ref> Po besedah enega od preživelih potnikov je enega od umrlih zadela tirnica, ki je prebila vagon.<ref name="pierce" /> V nesreči je umrla [[Fátima Báñez]], nekdanja [[minister za zaposlovanje in socialno varnost (Španija)|ministrica za zaposlovanje in socialno varnost]]; bila je v zadnjem vagonu vlaka Iryo.<ref>{{cite news |title=Aumenta la inquietud por Fátima Báñez, que sigue sin ser localizada tras el accidente de trenes de Toledo |url=https://www.elperiodico.com/es/politica/20261029/fatima-banez-desaparecida-accidente-trenes-toledo-135872242 |access-date=29 October 2026 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Concerns are mounting over Fátima Báñez, who has still not been found following the train crash in Toledo}}</ref><ref>{{cite news |last1=Pascual Cortés |first1=Raquel |title=Muere la exministra Fátima Báñez, que viajaba en uno de los trenes siniestrados en Urda |trans-title=Ex-minister Fátima Báñez, who was travelling on one of the damaged trains in Urda, dies |url=https://elpais.com/economia/2026-10-29/muere-la-exministra-fatima-banez-que-viajaba-en-uno-de-los-trenes-siniestrados.html |access-date=29 October 2026 |work=El País |date=29 October 2026 |language=Spanish}}</ref> Med drugimi žrtvami so bili skladateljica klasične glasbe [[Marisa Manchado]], športnica Julieta Gallego, agent za bikoborbe Antonio Vázquez, novinar Raúl Triguero in oče igralca [[César Vicente|Césarja Vincenteja]].<ref>{{cite news |title=Muere la compositora Marisa Manchado en el accidente ferroviario de Urda a los 70 años de edad |url=https://www.telecinco.es/noticias/cultura/20261031/muere-compositora-marisa-manchado-accidente-tren-urda_18_020587209.html |access-date=31 October 2026 |work=[[Telecinco]] |date=31 October 2026 |language=es |trans-title=Composer Marisa Manchado dies in the Urda train crash at the age of 70}}</ref><ref>{{cite news |last1=Curry |first1=Alicia |last2=Wertheimer |first2=Tiffany |title=Young athlete and former minister among victims of Spain train crash |url=https://www.bbc.com/news/articles/cr78plp1p9yvo |access-date=30 October 2026 |work=BBC |date=29 October 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=de la Serna |first1=Zabala |title=Muere Antonio Vázquez, la sombra de Curro: adiós a un taurino de los que ya no quedan |url=https://www.elmundo.es/cultura/toros/2026/10/29/6ae31e40fc6c83bd728b45be.html |access-date=30 October 2026 |work=El Mundo |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Antonio Vázquez, Curro’s shadow, has died: farewell to a bullfighting enthusiast of a kind we no longer see}}</ref><ref>{{cite news |last1=Cuartero Escartín |first1=Abel |title=El actor César Vicente confirma la muerte de su padre tras el accidente de tren en Urda: “No hay alma que pueda quitarme esta pena” |url=https://www.lavanguardia.com/gente/20261030/11671883/actor-cesar-vicente-confirma-muerte-padre-accidente-tren-urda-hay-alma-pueda-quitarme-pena.html |access-date=30 October 2026 |work=La Vanguardia |date=30 October 2026 |language=es |trans-title=Actor César Vicente confirms his father’s death following the train accident in Urda: “No one can take this grief away from me”}}</ref><ref>{{cite news |url=https://elperiodico.com/es/tele/yotele/20261030/muere-raul-triguero-reportero-viernes-salvame-accidente-tren-toledo-43-anos-135927087 |title=Muere Raúl Triguero, reportero de '¡De viernes!' y 'Sálvame', en el accidente de tren de Toledo a los 43 años |trans-title=Raúl Triguero, a reporter for '¡De viernes!' and 'Sálvame', dies at age 43 in a train accident in Toledo |website=elperiodico.com |lang=es}}</ref> Eden od preživelih potnikov je bil na vlaku tudi v [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|nesreči v Adamuzu]] januarja 2026, pri čemer je obakrat izšel iz nesreče brez telesnih poškodb.<ref>{{cite news |url=https://www.elconfidencial.com/espana/2026-10-29/doble-milagro-carmen-tras-salir-ilesa-accidentes-urda-adamuz-1qrt_4455511/ |title=El doble milagro de Carmen tras salir ilesa en Urda y Adamuz: "No tiene daño físico, pero emocionalmente está muy afectada" |trans-title=Carmen's double miracle after emerging unharmed in both Urda and Adamuz: "She has no physical injuries, but is deeply affected emotionally" |newspaper=[[El Confidencial]] |date=29 October 2026 |language=es}}</ref> V nesreči je umrl tudi strojevodja vlaka Renfe; ko je zagledal vlak Iryo, je takoj aktiviral zasilne zavore.<ref>{{cite news |url=https://www.todoalicante.es/english/antonio-acedo-high-speed-20261029091039-nt.html |title=Antonio Acedo, high-speed train driver |newspaper=Todo Alicante |date=29 October 2026 |language=en}}</ref> ==Dogajanje po nesreči== Na kraju dogodka so bili prisotni tudi lokalni prebivalci, ki so razdeljevali vodo in pomagali poškodovanim.<ref name="lavanguardia1a" /> Na kraju dogodka so bili najprej prisotni osem gasilcev in osem reševalnih enot. Naapotene so bile tudi dodatne ekipe iz [[Andaluzijska zdravstvena služba|Andaluzijske zdravstvene službe]], [[Mestni svet Madrida|Mestnega sveta Madrida]] in [[SAMUR]]. V pripravljenosti sta bila tudi [[Regionalna vlada Kastilje-La Manče]] in [[Vojaška enota za nujne primere]].<ref name="lavanguardia1a">{{cite news |title=Más de 40 muertos tras el choque de dos trenes en Toledo |url=https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |access-date=28 October 2026 |agency=La Vanguardia |date=28 October 2026 |language=es |trans-title=More than 40 dead after two trains collide in Toledo |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104725/https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Na kraj dogodka so poslali tri [[helikopter]]je in dve mobilni enoti za intenzivno nego.<ref name="BBCcv1j309d4g98t" /> [[Španska civilna straža]] je na kraj nesreče napotila več kot 900 pripadnikov ter v Madridu, [[Toledo, Španija|Toledu]], Sevilli in [[Córdoba, Španija|Córdobi]] odprla pisarne za preiskovanje prijav pogrešanih oseb.<ref name="BBCcmqxnl312v34o" /> V Kastilji-La Manči in Madridu so bile vzpostavljene postaje za darovanje krvi.<ref>{{Cite web |date=2026-10-29 |title=Spain demands answers as rail disaster death toll rises |url=https://www.rte.ie/news/2026/1029/1597150-spain-rail-crash/ |access-date=2026-10-29 |website=RTÉ}}</ref> Hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo so bile prekinjene.<ref>{{Cite news |last1=Horowitz |first1=Jason |last2=Wolfe |first2=Jonathan |last3=Horowitz |first3=Jason |date=28 October 2026 |title=Spain Train Crash Live Updates: At Least 10 Killed in High-Speed Train Collision, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028143238/https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> er promet še vedno ni vzpostavljen, je letalska družba [[Wizz Air]] napovedala, da bo uvedla dve začasni liniji, in sicer iz Madrida v Malago ter iz Madrida v Sevillo. Liniji bosta obratovali od 6. novembra do sredine decembra. Cene letalskih vozovnic bodo omejene na manj kot 100 evrov.<ref name=Wizz>{{Cite tweet |user=wizzair |author=Wizz Air |number=2116487999202398227 |title=Temporary domestic routes in Spain! |date=31 October 2026 }}</ref> ==Preiskava== Za preiskovanje železniških nesreč v Španiji je pristojen {{Medjezikovna povezava|Neodvisni organ za tehnično preiskovanje nesreč in incidentov|es|Autoridad Independiente para la Investigación Técnica de Accidentes e Incidentes}} (AITAT).<ref name=RTVE200224>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |title=Nace la autoridad independiente para la investigación de accidentes ferroviarios, marítimos y de la aviación civil |trans-title=Independent authority for the investigation of railway, maritime and civil aviation accidents is born |language=Spanish |publisher=RTVE |date=20 February 2024 |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260218120336/https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |archive-date=18 February 2026 |url-status=live}}</ref> V medije je prišel posnetek komunikacije med nadzornim centrom ADIF in vlaki.<ref name=Okdiario20654759>{{cite web |url=https://okdiario.com/espana/gobierno-filtra-audios-del-accidente-medios-afines-responsabilizar-operario-adif-mientras-oculta-fallos-tecnicos-20654759 |title=El Gobierno filtra los audios del accidente a medios afines para culpar al operario de Adif mientras oculta el fallo del sistema de seguridad |trans-title=The government leaks the audios of the accident to like-minded media to blame the Adif operator while hiding the security system failure |first=Pablo |last=Macías |publisher=Okdiario |date=28 October 2026 |accessdate=29 October 2026}}</ref> [[Óscar Puente]], [[Ministrstvo za razvoj (Španija)|minister za promet in trajnostno mobilnost]], se je odpravil v nadzorni center ADIF v Atochi, da bi se seznanil s podrobnostmi incidenta. Označil je za »nerazložljivo«, da je nadzorni center ADIF odobril ponovni začetek normalnega obratovanja visokohitrostnega vlaka AVE, ko je vlak Iryo še vedno stal pred njim.<ref name="rg_Geerts" /><ref>{{Cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 64 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |work=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Kljub temu, da je bil vlak viden iz madridskega nadzornega centra, ukaz za ustavitev vlaka ni bil nikoli izdan.<ref>{{Cite web |date=2026-10-31 |title=Spain train disaster clouds Pedro Sánchez chances of re-election |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmeweppr990qo |access-date=2026-10-31 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> == Reakcije == [[File:European flags at half-mast as a sign of European solidarity after the train collision in Urda (P-070856-00-01).jpg|thumb|upright|[[Zastava Evrope|Evropske zastave]] na pol droga 28. oktobra]] Španski premier [[Pedro Sánchez]] je v izjavi sporočil, da je v stiku s Puentom in predsednikom regije Kastilija-La Mancha, [[Emiliano García-Page]], ter da so »vse [njegove] misli z žrtvami in njihovimi družinami«. Tudi [[kralj Felipe VI.]] in [[kraljica Letizia]] sta izdala izjavo, v kateri sta izrazila »iskreno podporo poškodovanim in vsem prizadetim«.<ref name=reactions>{{Cite web |agency=The Associated Press |date=28 October 2026 |title=Spain train crash leaves at least 30 dead |url=https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |access-date=28 October 2026 |website=CTVNews |language=en-CA |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028123047/https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Sánchez, ki je obiskal tudi prizorišče nesreče, je razglasil tri dni državnega žalovanja.<ref name=BBCcmqxnl312v34o>{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cmqxnl312v34o |title=Spain begins three days of mourning after train crash kills dozens |publisher=BBC News Online |accessdate=29 October 2026}}</ref> Zastave na sedežih [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] in [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] so bile v znak solidarnosti ob tej nesreči prav tako spuščene na pol droga.<ref>{{cite news |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-institutions-of-the-eu-lower-their-flags-for-the-urda-railway-accident/ |title=The institutions of the EU lower their flags for the Urda railway accident |work=Democrata |date=28 October 2026}}</ref> Vseh 24 tekem prvega kroga [[2026–27 Copa del Rey|Copa del Rey]], ki so bile načrtovane za 28. oktober, je [[Kraljeva španska nogometna zveza]] (RFEF) v znak spoštovanja do žrtev nesreče preložila. Več španskih nogometnih klubov, med njimi tudi [[Real Madrid CF|Real Madrid]] in [[FC Barcelona|Barcelona]], je izrazilo sožalje žrtvam in njihovim družinam.<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Jessica |url=https://www.nytimes.com/athletic/7732169/2026/10/28/copa-del-rey-spain-toledo-train-crash-dead/ |title=Copa del Rey fixtures postponed after fatal high-speed train crash in Spain |work=The Athletic |date=28 October 2026}}</ref> Vse politične stranke razen [[Vox (politična stranka)|Voxa]] so začasno ustavile predvolilno kampanjo pred prihajajočimi [[španske splošne volitve 2026|splošnimi volitvami]].<ref>{{Cite web |last1=Sekulich |first1=Harry |last2=Lukiv |first2=Jaroslav |date=2026-10-29 |title=Spain train crash: Audio reveals exchanges between operators and drivers |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmqxnl312v34o |access-date=2026-10-29 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> [[Santiago Abascal]], vodja stranke Vox, je izjavil: »Ne bomo sprejeli obdobja žalovanja, ki nas utiša, medtem ko umirajo Španci.«<ref>{{Cite news |last=Horowitz |first=Jason |date=2026-10-29 |title=Spain Crash Investigators Focus on Train Traffic Controllers' Role |url=https://www.nytimes.com/2026/10/29/world/europe/spain-train-crash-renfe.html |access-date=2026-10-29 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Demonstracij, ki so potekale v noči z 28. na 29. oktober pred stavbo ministrstva za promet v Madridu, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop Sáncheza in Puenteja, nato pa jih je policija razgnala s [[solzivec|solzivcem]], potem ko so demonstranti metali steklenice in svetlobne rakete.<ref name=BBCcmqxnl312v34o/> Nesreča je sprožila špekulacije o varnosti španskega sistema visokohitrostnih železnic, saj se je [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|še ena nesreča na isti progi]] zgodila istega leta le malo prej; pri tem je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last=Zafra |first=Mariano |last2=Ramos |first2=Adrián Blanco |last3=Devereux |first3=Charlie |date=2026-10-28 |title=What we know so far about Spain’s deadly train crash |url=https://www.reuters.com/graphics/SPAIN-ACCIDENT/dwvkmmgbrvm/ |access-date=2026-10-31 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} dmdye07b0wjbsf3skhehnbnhb3a0sp2 6772856 6772840 2026-10-31T16:28:49Z JoMK 240261 +[[Kategorija:Katastrofe leta 2026]]; +[[Kategorija:Transport v Španiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6772856 wikitext text/x-wiki {{Short description|Trčenje hitrih vlakov v Španiji}} {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 | image = {{multiple image|align=center|border=infobox|image_style=border:none;|image1=ETR 1000 Spain.jpg |caption1= [[Iryo]] [[Frecciarossa 1000]], model prvega vlaka |image2=Renfe AVE Siemens Velaro at Barcelona Sants (53297763629).jpg |caption2=[[Renfe Class 103]], model drugega vlaka |direction=vertical|width1=265|width2=265}} | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | mapframe-caption = Kraj trčenja v rdečem | mapframe-custom = {{maplink|frame=yes |plain=yes |frame-align=center |zoom=7|frame-coordinates={{coord|39.85|-3.82}}|frame-width=265 |type=point|id=Q141898879|title=Collision site|description=08.54 CET: AVE 2080 trči v zadnjo stran mirujočega vlaka Iryo|marker=rail|marker-size=large|marker-color=#ea4646 |type2=line|id2=Q1087587|title2=[[Hitra železnica Madrid–Sevilla]]|stroke-width2=4|stroke-color2=#000000 |type3=point|id3=Q23093|title3=[[Železniška postaja Madrid Atocha]]|marker3=marker|description3=07.54 CET: Iryo 6076 odpelje<br>08:00 CET: AVE 2080 odpelje|marker-color3=#0000ff |type4=point|id4=Q801432|title4=[[Železniška postaja Sevilla Santa Justa]]|description4=Načrtovana končna postaja obeh linij|marker4=marker|marker-color4=#808080 }} | coordinates = {{coord|39|25|40|N|3|49|5|W|type:event|display=inline,title}} | date = {{Start date|2026|10|28|df=y}} | time = 08:54:03 [[srednjeevropski čas|CET]] (07:54:03 [[koordinirani univerzalni čas|UTC]]) | location = [[Los Yébenes]], Toledo | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = Španija | line = [[hitra železnica Madrid–Sevilla]] | operator = [[AVE]] ([[Renfe]]) in [[Iryo]] ({{ill|ILSA|es}}) | owner = | service = | type = trčenje v zadek | cause = v preiskavi | trains = 2 | vehicles = | passengers = 544 | crew = | deaths = 69+ | injuries = 179+ | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = }} 28. oktobra 2026 ob 08.54 [[srednjeevropski čas|CET]] ([[UTC+01.00]]) je [[hitra železnica|hitri vlak]] [[AVE]] trčil v zadek mirujočega hitrega vlaka [[Iryo]] v [[Los Yébenes|Los Yébenesu]], Toledo, na [[hitra železnica Madrid–Sevilla|hitri železnici Madrid–Sevilla]], pri čemer je umrlo vsaj 69 ljudi. Oba v nesreči udeležena vlaka sta potovala s [[železniška postaja Madrid Atocha|postaje Atocha]] v [[Madrid]]u nao [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|postajo Santa Justa]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Vladni viri so kot verjetni vzrok nesreče navedli človeško napako pri ročnem upravljanju signalizacije, potem ko je avtomatizirani sistem odpovedal. ==Ozadje== Ob 07.54 [[srednjeevropski čas|CET]] je vlak št. 6076, ki ga je upravljalo podjetje [[Iryo]] z električno veččlensko garnituro [[Frecciarossa 1000]], odpeljal z [[železniška postajae Madrid Atocha|železniške postaje Madrid Atocha]] v smeri proti jugu do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|železniške postaje Sevilla Santa Justa]], na krovu pa je bilo 147 potnikov. Šest minut pozneje, ob 08.00, je z iste postaje odpeljal vlak [[AVE]] št. 2080 z vlakovno kompozicijo [[Renfe Class 103|razreda 103]], prav tako v smeri postaje Seville Santa Justa, s 397 potniki na krovu.<ref name=Sky13604696/><ref name="rg_Geerts">{{Cite web |last=Geerts |first=Esther |date=28 October 2026 |title=Investigation launched into second fatal accident on Madrid – Andalucía high speed line this year |url=https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |access-date=28 October 2026 |website=[[Railway Gazette]] International |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028184320/https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |title=Al menos 10 muertos y varios heridos al colisionar dos trenes y desprenderse dos vagones por un terraplén en Urda, Toledo |trans-title=At least 10 dead and several injured when two trains collide and two wagons detach from an embankment in Urda, Toledo |language=Spanish |publisher=RTVE |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104509/https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name="st1a">{{cite news |title=Numerous injured after two high-speed trains rear-end in Spain |url=https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=The Straits Times |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028133715/https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> ==Trk== Nesreča se je zgodila v bližini [[Urda, Toledo]], ob 08:54, pri 118. kilometrski oznaki<ref>{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Spain's High-Speed Train Collision, Mapped: What We Know About the Urda Crash {{!}} Mappr |url=https://www.mappr.co/spain-train-collision-urda/ |access-date=28 October 2026 |language=en-US}}</ref> na [[hitra proga Madrid–Sevilla|hitri progi Madrid–Sevilla]].<ref name="cnnrail">{{cite news |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://edition.cnn.com/2026/10/28/europe/high-speed-trains-collide-spain-intl |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=CNN |date=28 October 2026}}</ref><ref name="Latona26">{{cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Pinedo |first2=Emma |last3=Merino |first3=Mireia |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=28 October 2026 |work=Reuters |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028152007/https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vlak AVE je vozil s hitrostjo od 160 do 200 km/h, ko je trčil v zadnji del mirujočega vlaka Iryo.<ref name=Telegraaf>{{cite web |url=https://www.telegraaf.nl/buitenland/spaanse-ramptrein-botste-mogelijk-met-bijna-200-kmu-op-stilstaande-trein-dodental-naar-beneden-bijgesteld/163831304.html |title=Spaanse ramptrein botste mogelijk met bijna 200 km/u op stilstaande trein, dodental naar beneden bijgesteld |trans-title=Spanish disaster train possibly collided with almost 200 km/h on stationary train, death toll revised downward |language=Dutch |publisher=De Telegraaf |accessdate=30 October 2026 }}</ref> Nekateri vagoni so se prevrnili po nasipu.<ref name="Jones1a">{{cite news |last1=Jones |first1=Sam |title=Spain train crash: at least 10 feared dead after collision in Toledo province |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/28/spain-train-crash-high-speed-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The Guardian}}</ref><ref name="Walker1a">{{cite news |last1=Walker |first1=Carrington |title=Spain train crash sees two carriages plunge down embankment as 39 killed |url=https://www.bristolpost.co.uk/news/uk-world-news/spain-train-crash-sees-two-11216957 |access-date=28 October 2026 |agency=Bristol Post |date=28 October 2026}}</ref> Ena od tirnic se je dvignila in prebodla vagon, iz katerega je vidno štrlela.<ref name="pierce">{{cite news |url=https://www.antena3.com/noticias/sociedad/rail-atraviesa-uno-vagones-tren-renfe-siniestrado-urda-toledo_202610286ae1d6f7a5f83c2fb8e65930.html |title=Un rail atraviesa uno de los vagones del tren de Renfe siniestrado en Urda (Toledo) |trans-title=A rail pierces one of the carriages of the Renfe train that crashed in Urda (Toledo) |first=Guillermo |last=F. Lascoiti |publisher=[[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=28 October 2026 |language=es}}</ref> [[File:Madrid–Seville HSR Collision near Urda, Spain diagram.svg|center|thumb|upright=1.5|Shema trčenja]] Po podatkih časopisa ''[[El País]]'' je prišlo do okvare [[Linienzugbeeinflussung|avtomatskega signalizacijskega sistema LZB]], zato je vlak vozil pod ročnim nadzorom.<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote=Este sistema de seguridad está automatizado, pero al fallar, pasa a manual. Por eso se detuvieron los trenes, al fallar el sistema de seguridad automático, y se reanudó la circulación con control humano...}}">{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |website=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vladni viri so navedli, da je bila verjetni vzrok nesreče človeška napaka operaterja pri podjetju [[Administrador de Infraestructuras Ferroviarias]] (ADIF).<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote="Un error humano de un operador de Adif ante una avería del sistema principal de señalización es la posible causa del accidente", señalan fuentes del Ejecutivo.}}" /> Ta nesreča je bila druga večja železniška nesreča v Španiji v letu 2026, po [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|železniški nesreči v Adamuzu]] na isti progi januarja, v kateri je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Martinez |first2=Guillermo |last3=Gore |first3=Michael Francis |last4=Latona |first4=David |date=28 October 2026 |title=At least 68 people dead in Spain's second major train crash this year |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=29 October 2026 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Žrtve== V nesreči je umrlo najmanj 69 ljudi.<ref name=Sky13604696>{{cite web |url=https://news.sky.com/story/spain-train-crash-latest-numerous-injuries-reported-after-high-speed-collision-on-madrid-andalusia-line-13604696 |title=Spain train crash latest: At least 39 dead after two high-speed trains collide |publisher=Sky News |accessdate=28 October 2026}}</ref><ref name="lavanguardia1a"/><ref name=BBCcv1j309d4g98t/> Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih; 58 jih je bilo hospitaliziranih, od tega 15 v resnem stanju.<ref>{{cite news |title=Al menos 50 muertos tras chocar un AVE de Renfe contra un Iryo y sacarlo de la vía cerca de Toledo |trans-title=At least 50 dead after a Renfe AVE train collided with an Iryo train, knocking it off the tracks near Toledo. |url=https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |work=El Español |date=28 October 2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028112638/https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |archive-date=28 October 2026 |access-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |language=es |access-date=28 October 2026 |work=El País |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name=BBCcv1j309d4g98t>{{cite news |last1=Moon |first1=Jenna |last2=Williams |first2=Nathan |title=Families desperate for news as rescuers work to identify Spanish train crash victims |url=https://www.bbc.com/news/live/cv1j309d4g98t |access-date=28 October 2026 |work=BBC News |date=28 October 2026}}</ref><ref name="death_toll_from">{{cite news |title=Death toll from Spain train crash rises to 74 as royals visit victims |quote=Note: Headline number revised to 69 by 31 October |url=https://www.euronews.com/2026/10/29/death-toll-from-spain-train-crash-rises-to-74-as-royals-visit-victims |access-date=29 October 2026 |publisher=Euronews |date=29 October 2026}}</ref> Po besedah enega od preživelih potnikov je enega od umrlih zadela tirnica, ki je prebila vagon.<ref name="pierce" /> V nesreči je umrla [[Fátima Báñez]], nekdanja [[minister za zaposlovanje in socialno varnost (Španija)|ministrica za zaposlovanje in socialno varnost]]; bila je v zadnjem vagonu vlaka Iryo.<ref>{{cite news |title=Aumenta la inquietud por Fátima Báñez, que sigue sin ser localizada tras el accidente de trenes de Toledo |url=https://www.elperiodico.com/es/politica/20261029/fatima-banez-desaparecida-accidente-trenes-toledo-135872242 |access-date=29 October 2026 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Concerns are mounting over Fátima Báñez, who has still not been found following the train crash in Toledo}}</ref><ref>{{cite news |last1=Pascual Cortés |first1=Raquel |title=Muere la exministra Fátima Báñez, que viajaba en uno de los trenes siniestrados en Urda |trans-title=Ex-minister Fátima Báñez, who was travelling on one of the damaged trains in Urda, dies |url=https://elpais.com/economia/2026-10-29/muere-la-exministra-fatima-banez-que-viajaba-en-uno-de-los-trenes-siniestrados.html |access-date=29 October 2026 |work=El País |date=29 October 2026 |language=Spanish}}</ref> Med drugimi žrtvami so bili skladateljica klasične glasbe [[Marisa Manchado]], športnica Julieta Gallego, agent za bikoborbe Antonio Vázquez, novinar Raúl Triguero in oče igralca [[César Vicente|Césarja Vincenteja]].<ref>{{cite news |title=Muere la compositora Marisa Manchado en el accidente ferroviario de Urda a los 70 años de edad |url=https://www.telecinco.es/noticias/cultura/20261031/muere-compositora-marisa-manchado-accidente-tren-urda_18_020587209.html |access-date=31 October 2026 |work=[[Telecinco]] |date=31 October 2026 |language=es |trans-title=Composer Marisa Manchado dies in the Urda train crash at the age of 70}}</ref><ref>{{cite news |last1=Curry |first1=Alicia |last2=Wertheimer |first2=Tiffany |title=Young athlete and former minister among victims of Spain train crash |url=https://www.bbc.com/news/articles/cr78plp1p9yvo |access-date=30 October 2026 |work=BBC |date=29 October 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=de la Serna |first1=Zabala |title=Muere Antonio Vázquez, la sombra de Curro: adiós a un taurino de los que ya no quedan |url=https://www.elmundo.es/cultura/toros/2026/10/29/6ae31e40fc6c83bd728b45be.html |access-date=30 October 2026 |work=El Mundo |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Antonio Vázquez, Curro’s shadow, has died: farewell to a bullfighting enthusiast of a kind we no longer see}}</ref><ref>{{cite news |last1=Cuartero Escartín |first1=Abel |title=El actor César Vicente confirma la muerte de su padre tras el accidente de tren en Urda: “No hay alma que pueda quitarme esta pena” |url=https://www.lavanguardia.com/gente/20261030/11671883/actor-cesar-vicente-confirma-muerte-padre-accidente-tren-urda-hay-alma-pueda-quitarme-pena.html |access-date=30 October 2026 |work=La Vanguardia |date=30 October 2026 |language=es |trans-title=Actor César Vicente confirms his father’s death following the train accident in Urda: “No one can take this grief away from me”}}</ref><ref>{{cite news |url=https://elperiodico.com/es/tele/yotele/20261030/muere-raul-triguero-reportero-viernes-salvame-accidente-tren-toledo-43-anos-135927087 |title=Muere Raúl Triguero, reportero de '¡De viernes!' y 'Sálvame', en el accidente de tren de Toledo a los 43 años |trans-title=Raúl Triguero, a reporter for '¡De viernes!' and 'Sálvame', dies at age 43 in a train accident in Toledo |website=elperiodico.com |lang=es}}</ref> Eden od preživelih potnikov je bil na vlaku tudi v [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|nesreči v Adamuzu]] januarja 2026, pri čemer je obakrat izšel iz nesreče brez telesnih poškodb.<ref>{{cite news |url=https://www.elconfidencial.com/espana/2026-10-29/doble-milagro-carmen-tras-salir-ilesa-accidentes-urda-adamuz-1qrt_4455511/ |title=El doble milagro de Carmen tras salir ilesa en Urda y Adamuz: "No tiene daño físico, pero emocionalmente está muy afectada" |trans-title=Carmen's double miracle after emerging unharmed in both Urda and Adamuz: "She has no physical injuries, but is deeply affected emotionally" |newspaper=[[El Confidencial]] |date=29 October 2026 |language=es}}</ref> V nesreči je umrl tudi strojevodja vlaka Renfe; ko je zagledal vlak Iryo, je takoj aktiviral zasilne zavore.<ref>{{cite news |url=https://www.todoalicante.es/english/antonio-acedo-high-speed-20261029091039-nt.html |title=Antonio Acedo, high-speed train driver |newspaper=Todo Alicante |date=29 October 2026 |language=en}}</ref> ==Dogajanje po nesreči== Na kraju dogodka so bili prisotni tudi lokalni prebivalci, ki so razdeljevali vodo in pomagali poškodovanim.<ref name="lavanguardia1a" /> Na kraju dogodka so bili najprej prisotni osem gasilcev in osem reševalnih enot. Naapotene so bile tudi dodatne ekipe iz [[Andaluzijska zdravstvena služba|Andaluzijske zdravstvene službe]], [[Mestni svet Madrida|Mestnega sveta Madrida]] in [[SAMUR]]. V pripravljenosti sta bila tudi [[Regionalna vlada Kastilje-La Manče]] in [[Vojaška enota za nujne primere]].<ref name="lavanguardia1a">{{cite news |title=Más de 40 muertos tras el choque de dos trenes en Toledo |url=https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |access-date=28 October 2026 |agency=La Vanguardia |date=28 October 2026 |language=es |trans-title=More than 40 dead after two trains collide in Toledo |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104725/https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Na kraj dogodka so poslali tri [[helikopter]]je in dve mobilni enoti za intenzivno nego.<ref name="BBCcv1j309d4g98t" /> [[Španska civilna straža]] je na kraj nesreče napotila več kot 900 pripadnikov ter v Madridu, [[Toledo, Španija|Toledu]], Sevilli in [[Córdoba, Španija|Córdobi]] odprla pisarne za preiskovanje prijav pogrešanih oseb.<ref name="BBCcmqxnl312v34o" /> V Kastilji-La Manči in Madridu so bile vzpostavljene postaje za darovanje krvi.<ref>{{Cite web |date=2026-10-29 |title=Spain demands answers as rail disaster death toll rises |url=https://www.rte.ie/news/2026/1029/1597150-spain-rail-crash/ |access-date=2026-10-29 |website=RTÉ}}</ref> Hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo so bile prekinjene.<ref>{{Cite news |last1=Horowitz |first1=Jason |last2=Wolfe |first2=Jonathan |last3=Horowitz |first3=Jason |date=28 October 2026 |title=Spain Train Crash Live Updates: At Least 10 Killed in High-Speed Train Collision, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028143238/https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> er promet še vedno ni vzpostavljen, je letalska družba [[Wizz Air]] napovedala, da bo uvedla dve začasni liniji, in sicer iz Madrida v Malago ter iz Madrida v Sevillo. Liniji bosta obratovali od 6. novembra do sredine decembra. Cene letalskih vozovnic bodo omejene na manj kot 100 evrov.<ref name=Wizz>{{Cite tweet |user=wizzair |author=Wizz Air |number=2116487999202398227 |title=Temporary domestic routes in Spain! |date=31 October 2026 }}</ref> ==Preiskava== Za preiskovanje železniških nesreč v Španiji je pristojen {{Medjezikovna povezava|Neodvisni organ za tehnično preiskovanje nesreč in incidentov|es|Autoridad Independiente para la Investigación Técnica de Accidentes e Incidentes}} (AITAT).<ref name=RTVE200224>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |title=Nace la autoridad independiente para la investigación de accidentes ferroviarios, marítimos y de la aviación civil |trans-title=Independent authority for the investigation of railway, maritime and civil aviation accidents is born |language=Spanish |publisher=RTVE |date=20 February 2024 |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260218120336/https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |archive-date=18 February 2026 |url-status=live}}</ref> V medije je prišel posnetek komunikacije med nadzornim centrom ADIF in vlaki.<ref name=Okdiario20654759>{{cite web |url=https://okdiario.com/espana/gobierno-filtra-audios-del-accidente-medios-afines-responsabilizar-operario-adif-mientras-oculta-fallos-tecnicos-20654759 |title=El Gobierno filtra los audios del accidente a medios afines para culpar al operario de Adif mientras oculta el fallo del sistema de seguridad |trans-title=The government leaks the audios of the accident to like-minded media to blame the Adif operator while hiding the security system failure |first=Pablo |last=Macías |publisher=Okdiario |date=28 October 2026 |accessdate=29 October 2026}}</ref> [[Óscar Puente]], [[Ministrstvo za razvoj (Španija)|minister za promet in trajnostno mobilnost]], se je odpravil v nadzorni center ADIF v Atochi, da bi se seznanil s podrobnostmi incidenta. Označil je za »nerazložljivo«, da je nadzorni center ADIF odobril ponovni začetek normalnega obratovanja visokohitrostnega vlaka AVE, ko je vlak Iryo še vedno stal pred njim.<ref name="rg_Geerts" /><ref>{{Cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 64 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |work=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Kljub temu, da je bil vlak viden iz madridskega nadzornega centra, ukaz za ustavitev vlaka ni bil nikoli izdan.<ref>{{Cite web |date=2026-10-31 |title=Spain train disaster clouds Pedro Sánchez chances of re-election |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmeweppr990qo |access-date=2026-10-31 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> == Reakcije == [[File:European flags at half-mast as a sign of European solidarity after the train collision in Urda (P-070856-00-01).jpg|thumb|upright|[[Zastava Evrope|Evropske zastave]] na pol droga 28. oktobra]] Španski premier [[Pedro Sánchez]] je v izjavi sporočil, da je v stiku s Puentom in predsednikom regije Kastilija-La Mancha, [[Emiliano García-Page]], ter da so »vse [njegove] misli z žrtvami in njihovimi družinami«. Tudi [[kralj Felipe VI.]] in [[kraljica Letizia]] sta izdala izjavo, v kateri sta izrazila »iskreno podporo poškodovanim in vsem prizadetim«.<ref name=reactions>{{Cite web |agency=The Associated Press |date=28 October 2026 |title=Spain train crash leaves at least 30 dead |url=https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |access-date=28 October 2026 |website=CTVNews |language=en-CA |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028123047/https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Sánchez, ki je obiskal tudi prizorišče nesreče, je razglasil tri dni državnega žalovanja.<ref name=BBCcmqxnl312v34o>{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cmqxnl312v34o |title=Spain begins three days of mourning after train crash kills dozens |publisher=BBC News Online |accessdate=29 October 2026}}</ref> Zastave na sedežih [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] in [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] so bile v znak solidarnosti ob tej nesreči prav tako spuščene na pol droga.<ref>{{cite news |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-institutions-of-the-eu-lower-their-flags-for-the-urda-railway-accident/ |title=The institutions of the EU lower their flags for the Urda railway accident |work=Democrata |date=28 October 2026}}</ref> Vseh 24 tekem prvega kroga [[2026–27 Copa del Rey|Copa del Rey]], ki so bile načrtovane za 28. oktober, je [[Kraljeva španska nogometna zveza]] (RFEF) v znak spoštovanja do žrtev nesreče preložila. Več španskih nogometnih klubov, med njimi tudi [[Real Madrid CF|Real Madrid]] in [[FC Barcelona|Barcelona]], je izrazilo sožalje žrtvam in njihovim družinam.<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Jessica |url=https://www.nytimes.com/athletic/7732169/2026/10/28/copa-del-rey-spain-toledo-train-crash-dead/ |title=Copa del Rey fixtures postponed after fatal high-speed train crash in Spain |work=The Athletic |date=28 October 2026}}</ref> Vse politične stranke razen [[Vox (politična stranka)|Voxa]] so začasno ustavile predvolilno kampanjo pred prihajajočimi [[španske splošne volitve 2026|splošnimi volitvami]].<ref>{{Cite web |last1=Sekulich |first1=Harry |last2=Lukiv |first2=Jaroslav |date=2026-10-29 |title=Spain train crash: Audio reveals exchanges between operators and drivers |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmqxnl312v34o |access-date=2026-10-29 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> [[Santiago Abascal]], vodja stranke Vox, je izjavil: »Ne bomo sprejeli obdobja žalovanja, ki nas utiša, medtem ko umirajo Španci.«<ref>{{Cite news |last=Horowitz |first=Jason |date=2026-10-29 |title=Spain Crash Investigators Focus on Train Traffic Controllers' Role |url=https://www.nytimes.com/2026/10/29/world/europe/spain-train-crash-renfe.html |access-date=2026-10-29 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Demonstracij, ki so potekale v noči z 28. na 29. oktober pred stavbo ministrstva za promet v Madridu, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop Sáncheza in Puenteja, nato pa jih je policija razgnala s [[solzivec|solzivcem]], potem ko so demonstranti metali steklenice in svetlobne rakete.<ref name=BBCcmqxnl312v34o/> Nesreča je sprožila špekulacije o varnosti španskega sistema visokohitrostnih železnic, saj se je [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|še ena nesreča na isti progi]] zgodila istega leta le malo prej; pri tem je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last=Zafra |first=Mariano |last2=Ramos |first2=Adrián Blanco |last3=Devereux |first3=Charlie |date=2026-10-28 |title=What we know so far about Spain’s deadly train crash |url=https://www.reuters.com/graphics/SPAIN-ACCIDENT/dwvkmmgbrvm/ |access-date=2026-10-31 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] [[Kategorija:Transport v Španiji]] mlw5gxtf9a66m5ykpijs7789wepzhth 6772903 6772856 2026-10-31T18:44:04Z JoMK 240261 --nepotrebno 6772903 wikitext text/x-wiki {{Short description|Trčenje hitrih vlakov v Španiji}} {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 | image = {{multiple image|align=center|border=infobox|image_style=border:none;|image1=ETR 1000 Spain.jpg |caption1= [[Iryo]] [[Frecciarossa 1000]], model prvega vlaka |image2=Renfe AVE Siemens Velaro at Barcelona Sants (53297763629).jpg |caption2=[[Renfe Class 103]], model drugega vlaka |direction=vertical|width1=265|width2=265}} | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | mapframe-caption = Kraj trčenja v rdečem | mapframe-custom = {{maplink|frame=yes |plain=yes |frame-align=center |zoom=7|frame-coordinates={{coord|39.85|-3.82}}|frame-width=265 |type=point|id=Q141898879|title=Collision site|description=08.54 CET: AVE 2080 trči v zadnjo stran mirujočega vlaka Iryo|marker=rail|marker-size=large|marker-color=#ea4646 |type2=line|id2=Q1087587|title2=[[Hitra železnica Madrid–Sevilla]]|stroke-width2=4|stroke-color2=#000000 |type3=point|id3=Q23093|title3=[[Železniška postaja Madrid Atocha]]|marker3=marker|description3=07.54 CET: Iryo 6076 odpelje<br>08:00 CET: AVE 2080 odpelje|marker-color3=#0000ff |type4=point|id4=Q801432|title4=[[Železniška postaja Sevilla Santa Justa]]|description4=Načrtovana končna postaja obeh linij|marker4=marker|marker-color4=#808080 }} | coordinates = {{coord|39|25|40|N|3|49|5|W|type:event|display=inline,title}} | date = {{Start date|2026|10|28|df=y}} | time = 08:54:03 [[srednjeevropski čas|CET]] (07:54:03 [[koordinirani univerzalni čas|UTC]]) | location = [[Los Yébenes]], Toledo | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = Španija | line = [[hitra železnica Madrid–Sevilla]] | operator = [[AVE]] ([[Renfe]]) in [[Iryo]] ({{ill|ILSA|es}}) | owner = | service = | type = trčenje v zadek | cause = v preiskavi | trains = 2 | vehicles = | passengers = 544 | crew = | deaths = 69+ | injuries = 179+ | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = }} 28. oktobra 2026 ob 08.54 je [[hitra železnica|hitri vlak]] [[AVE]] trčil v zadek mirujočega hitrega vlaka [[Iryo]] v [[Los Yébenes|Los Yébenesu]], Toledo, na [[hitra železnica Madrid–Sevilla|hitri železnici Madrid–Sevilla]], pri čemer je umrlo vsaj 69 ljudi. Oba v nesreči udeležena vlaka sta potovala s [[železniška postaja Madrid Atocha|postaje Atocha]] v [[Madrid]]u nao [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|postajo Santa Justa]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Vladni viri so kot verjetni vzrok nesreče navedli človeško napako pri ročnem upravljanju signalizacije, potem ko je avtomatizirani sistem odpovedal. ==Ozadje== Ob 07.54 [[srednjeevropski čas|CET]] je vlak št. 6076, ki ga je upravljalo podjetje [[Iryo]] z električno veččlensko garnituro [[Frecciarossa 1000]], odpeljal z [[železniška postajae Madrid Atocha|železniške postaje Madrid Atocha]] v smeri proti jugu do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|železniške postaje Sevilla Santa Justa]], na krovu pa je bilo 147 potnikov. Šest minut pozneje, ob 08.00, je z iste postaje odpeljal vlak [[AVE]] št. 2080 z vlakovno kompozicijo [[Renfe Class 103|razreda 103]], prav tako v smeri postaje Seville Santa Justa, s 397 potniki na krovu.<ref name=Sky13604696/><ref name="rg_Geerts">{{Cite web |last=Geerts |first=Esther |date=28 October 2026 |title=Investigation launched into second fatal accident on Madrid – Andalucía high speed line this year |url=https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |access-date=28 October 2026 |website=[[Railway Gazette]] International |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028184320/https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |title=Al menos 10 muertos y varios heridos al colisionar dos trenes y desprenderse dos vagones por un terraplén en Urda, Toledo |trans-title=At least 10 dead and several injured when two trains collide and two wagons detach from an embankment in Urda, Toledo |language=Spanish |publisher=RTVE |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104509/https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name="st1a">{{cite news |title=Numerous injured after two high-speed trains rear-end in Spain |url=https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=The Straits Times |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028133715/https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> ==Trk== Nesreča se je zgodila v bližini [[Urda, Toledo]], ob 08:54, pri 118. kilometrski oznaki<ref>{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Spain's High-Speed Train Collision, Mapped: What We Know About the Urda Crash {{!}} Mappr |url=https://www.mappr.co/spain-train-collision-urda/ |access-date=28 October 2026 |language=en-US}}</ref> na [[hitra proga Madrid–Sevilla|hitri progi Madrid–Sevilla]].<ref name="cnnrail">{{cite news |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://edition.cnn.com/2026/10/28/europe/high-speed-trains-collide-spain-intl |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=CNN |date=28 October 2026}}</ref><ref name="Latona26">{{cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Pinedo |first2=Emma |last3=Merino |first3=Mireia |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=28 October 2026 |work=Reuters |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028152007/https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vlak AVE je vozil s hitrostjo od 160 do 200 km/h, ko je trčil v zadnji del mirujočega vlaka Iryo.<ref name=Telegraaf>{{cite web |url=https://www.telegraaf.nl/buitenland/spaanse-ramptrein-botste-mogelijk-met-bijna-200-kmu-op-stilstaande-trein-dodental-naar-beneden-bijgesteld/163831304.html |title=Spaanse ramptrein botste mogelijk met bijna 200 km/u op stilstaande trein, dodental naar beneden bijgesteld |trans-title=Spanish disaster train possibly collided with almost 200 km/h on stationary train, death toll revised downward |language=Dutch |publisher=De Telegraaf |accessdate=30 October 2026 }}</ref> Nekateri vagoni so se prevrnili po nasipu.<ref name="Jones1a">{{cite news |last1=Jones |first1=Sam |title=Spain train crash: at least 10 feared dead after collision in Toledo province |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/28/spain-train-crash-high-speed-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The Guardian}}</ref><ref name="Walker1a">{{cite news |last1=Walker |first1=Carrington |title=Spain train crash sees two carriages plunge down embankment as 39 killed |url=https://www.bristolpost.co.uk/news/uk-world-news/spain-train-crash-sees-two-11216957 |access-date=28 October 2026 |agency=Bristol Post |date=28 October 2026}}</ref> Ena od tirnic se je dvignila in prebodla vagon, iz katerega je vidno štrlela.<ref name="pierce">{{cite news |url=https://www.antena3.com/noticias/sociedad/rail-atraviesa-uno-vagones-tren-renfe-siniestrado-urda-toledo_202610286ae1d6f7a5f83c2fb8e65930.html |title=Un rail atraviesa uno de los vagones del tren de Renfe siniestrado en Urda (Toledo) |trans-title=A rail pierces one of the carriages of the Renfe train that crashed in Urda (Toledo) |first=Guillermo |last=F. Lascoiti |publisher=[[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=28 October 2026 |language=es}}</ref> [[File:Madrid–Seville HSR Collision near Urda, Spain diagram.svg|center|thumb|upright=1.5|Shema trčenja]] Po podatkih časopisa ''[[El País]]'' je prišlo do okvare [[Linienzugbeeinflussung|avtomatskega signalizacijskega sistema LZB]], zato je vlak vozil pod ročnim nadzorom.<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote=Este sistema de seguridad está automatizado, pero al fallar, pasa a manual. Por eso se detuvieron los trenes, al fallar el sistema de seguridad automático, y se reanudó la circulación con control humano...}}">{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |website=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vladni viri so navedli, da je bila verjetni vzrok nesreče človeška napaka operaterja pri podjetju [[Administrador de Infraestructuras Ferroviarias]] (ADIF).<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote="Un error humano de un operador de Adif ante una avería del sistema principal de señalización es la posible causa del accidente", señalan fuentes del Ejecutivo.}}" /> Ta nesreča je bila druga večja železniška nesreča v Španiji v letu 2026, po [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|železniški nesreči v Adamuzu]] na isti progi januarja, v kateri je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Martinez |first2=Guillermo |last3=Gore |first3=Michael Francis |last4=Latona |first4=David |date=28 October 2026 |title=At least 68 people dead in Spain's second major train crash this year |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=29 October 2026 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Žrtve== V nesreči je umrlo najmanj 69 ljudi.<ref name=Sky13604696>{{cite web |url=https://news.sky.com/story/spain-train-crash-latest-numerous-injuries-reported-after-high-speed-collision-on-madrid-andalusia-line-13604696 |title=Spain train crash latest: At least 39 dead after two high-speed trains collide |publisher=Sky News |accessdate=28 October 2026}}</ref><ref name="lavanguardia1a"/><ref name=BBCcv1j309d4g98t/> Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih; 58 jih je bilo hospitaliziranih, od tega 15 v resnem stanju.<ref>{{cite news |title=Al menos 50 muertos tras chocar un AVE de Renfe contra un Iryo y sacarlo de la vía cerca de Toledo |trans-title=At least 50 dead after a Renfe AVE train collided with an Iryo train, knocking it off the tracks near Toledo. |url=https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |work=El Español |date=28 October 2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028112638/https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |archive-date=28 October 2026 |access-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |language=es |access-date=28 October 2026 |work=El País |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name=BBCcv1j309d4g98t>{{cite news |last1=Moon |first1=Jenna |last2=Williams |first2=Nathan |title=Families desperate for news as rescuers work to identify Spanish train crash victims |url=https://www.bbc.com/news/live/cv1j309d4g98t |access-date=28 October 2026 |work=BBC News |date=28 October 2026}}</ref><ref name="death_toll_from">{{cite news |title=Death toll from Spain train crash rises to 74 as royals visit victims |quote=Note: Headline number revised to 69 by 31 October |url=https://www.euronews.com/2026/10/29/death-toll-from-spain-train-crash-rises-to-74-as-royals-visit-victims |access-date=29 October 2026 |publisher=Euronews |date=29 October 2026}}</ref> Po besedah enega od preživelih potnikov je enega od umrlih zadela tirnica, ki je prebila vagon.<ref name="pierce" /> V nesreči je umrla [[Fátima Báñez]], nekdanja [[minister za zaposlovanje in socialno varnost (Španija)|ministrica za zaposlovanje in socialno varnost]]; bila je v zadnjem vagonu vlaka Iryo.<ref>{{cite news |title=Aumenta la inquietud por Fátima Báñez, que sigue sin ser localizada tras el accidente de trenes de Toledo |url=https://www.elperiodico.com/es/politica/20261029/fatima-banez-desaparecida-accidente-trenes-toledo-135872242 |access-date=29 October 2026 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Concerns are mounting over Fátima Báñez, who has still not been found following the train crash in Toledo}}</ref><ref>{{cite news |last1=Pascual Cortés |first1=Raquel |title=Muere la exministra Fátima Báñez, que viajaba en uno de los trenes siniestrados en Urda |trans-title=Ex-minister Fátima Báñez, who was travelling on one of the damaged trains in Urda, dies |url=https://elpais.com/economia/2026-10-29/muere-la-exministra-fatima-banez-que-viajaba-en-uno-de-los-trenes-siniestrados.html |access-date=29 October 2026 |work=El País |date=29 October 2026 |language=Spanish}}</ref> Med drugimi žrtvami so bili skladateljica klasične glasbe [[Marisa Manchado]], športnica Julieta Gallego, agent za bikoborbe Antonio Vázquez, novinar Raúl Triguero in oče igralca [[César Vicente|Césarja Vincenteja]].<ref>{{cite news |title=Muere la compositora Marisa Manchado en el accidente ferroviario de Urda a los 70 años de edad |url=https://www.telecinco.es/noticias/cultura/20261031/muere-compositora-marisa-manchado-accidente-tren-urda_18_020587209.html |access-date=31 October 2026 |work=[[Telecinco]] |date=31 October 2026 |language=es |trans-title=Composer Marisa Manchado dies in the Urda train crash at the age of 70}}</ref><ref>{{cite news |last1=Curry |first1=Alicia |last2=Wertheimer |first2=Tiffany |title=Young athlete and former minister among victims of Spain train crash |url=https://www.bbc.com/news/articles/cr78plp1p9yvo |access-date=30 October 2026 |work=BBC |date=29 October 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=de la Serna |first1=Zabala |title=Muere Antonio Vázquez, la sombra de Curro: adiós a un taurino de los que ya no quedan |url=https://www.elmundo.es/cultura/toros/2026/10/29/6ae31e40fc6c83bd728b45be.html |access-date=30 October 2026 |work=El Mundo |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Antonio Vázquez, Curro’s shadow, has died: farewell to a bullfighting enthusiast of a kind we no longer see}}</ref><ref>{{cite news |last1=Cuartero Escartín |first1=Abel |title=El actor César Vicente confirma la muerte de su padre tras el accidente de tren en Urda: “No hay alma que pueda quitarme esta pena” |url=https://www.lavanguardia.com/gente/20261030/11671883/actor-cesar-vicente-confirma-muerte-padre-accidente-tren-urda-hay-alma-pueda-quitarme-pena.html |access-date=30 October 2026 |work=La Vanguardia |date=30 October 2026 |language=es |trans-title=Actor César Vicente confirms his father’s death following the train accident in Urda: “No one can take this grief away from me”}}</ref><ref>{{cite news |url=https://elperiodico.com/es/tele/yotele/20261030/muere-raul-triguero-reportero-viernes-salvame-accidente-tren-toledo-43-anos-135927087 |title=Muere Raúl Triguero, reportero de '¡De viernes!' y 'Sálvame', en el accidente de tren de Toledo a los 43 años |trans-title=Raúl Triguero, a reporter for '¡De viernes!' and 'Sálvame', dies at age 43 in a train accident in Toledo |website=elperiodico.com |lang=es}}</ref> Eden od preživelih potnikov je bil na vlaku tudi v [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|nesreči v Adamuzu]] januarja 2026, pri čemer je obakrat izšel iz nesreče brez telesnih poškodb.<ref>{{cite news |url=https://www.elconfidencial.com/espana/2026-10-29/doble-milagro-carmen-tras-salir-ilesa-accidentes-urda-adamuz-1qrt_4455511/ |title=El doble milagro de Carmen tras salir ilesa en Urda y Adamuz: "No tiene daño físico, pero emocionalmente está muy afectada" |trans-title=Carmen's double miracle after emerging unharmed in both Urda and Adamuz: "She has no physical injuries, but is deeply affected emotionally" |newspaper=[[El Confidencial]] |date=29 October 2026 |language=es}}</ref> V nesreči je umrl tudi strojevodja vlaka Renfe; ko je zagledal vlak Iryo, je takoj aktiviral zasilne zavore.<ref>{{cite news |url=https://www.todoalicante.es/english/antonio-acedo-high-speed-20261029091039-nt.html |title=Antonio Acedo, high-speed train driver |newspaper=Todo Alicante |date=29 October 2026 |language=en}}</ref> ==Dogajanje po nesreči== Na kraju dogodka so bili prisotni tudi lokalni prebivalci, ki so razdeljevali vodo in pomagali poškodovanim.<ref name="lavanguardia1a" /> Na kraju dogodka so bili najprej prisotni osem gasilcev in osem reševalnih enot. Naapotene so bile tudi dodatne ekipe iz [[Andaluzijska zdravstvena služba|Andaluzijske zdravstvene službe]], [[Mestni svet Madrida|Mestnega sveta Madrida]] in [[SAMUR]]. V pripravljenosti sta bila tudi [[Regionalna vlada Kastilje-La Manče]] in [[Vojaška enota za nujne primere]].<ref name="lavanguardia1a">{{cite news |title=Más de 40 muertos tras el choque de dos trenes en Toledo |url=https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |access-date=28 October 2026 |agency=La Vanguardia |date=28 October 2026 |language=es |trans-title=More than 40 dead after two trains collide in Toledo |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104725/https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Na kraj dogodka so poslali tri [[helikopter]]je in dve mobilni enoti za intenzivno nego.<ref name="BBCcv1j309d4g98t" /> [[Španska civilna straža]] je na kraj nesreče napotila več kot 900 pripadnikov ter v Madridu, [[Toledo, Španija|Toledu]], Sevilli in [[Córdoba, Španija|Córdobi]] odprla pisarne za preiskovanje prijav pogrešanih oseb.<ref name="BBCcmqxnl312v34o" /> V Kastilji-La Manči in Madridu so bile vzpostavljene postaje za darovanje krvi.<ref>{{Cite web |date=2026-10-29 |title=Spain demands answers as rail disaster death toll rises |url=https://www.rte.ie/news/2026/1029/1597150-spain-rail-crash/ |access-date=2026-10-29 |website=RTÉ}}</ref> Hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo so bile prekinjene.<ref>{{Cite news |last1=Horowitz |first1=Jason |last2=Wolfe |first2=Jonathan |last3=Horowitz |first3=Jason |date=28 October 2026 |title=Spain Train Crash Live Updates: At Least 10 Killed in High-Speed Train Collision, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028143238/https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> er promet še vedno ni vzpostavljen, je letalska družba [[Wizz Air]] napovedala, da bo uvedla dve začasni liniji, in sicer iz Madrida v Malago ter iz Madrida v Sevillo. Liniji bosta obratovali od 6. novembra do sredine decembra. Cene letalskih vozovnic bodo omejene na manj kot 100 evrov.<ref name=Wizz>{{Cite tweet |user=wizzair |author=Wizz Air |number=2116487999202398227 |title=Temporary domestic routes in Spain! |date=31 October 2026 }}</ref> ==Preiskava== Za preiskovanje železniških nesreč v Španiji je pristojen {{Medjezikovna povezava|Neodvisni organ za tehnično preiskovanje nesreč in incidentov|es|Autoridad Independiente para la Investigación Técnica de Accidentes e Incidentes}} (AITAT).<ref name=RTVE200224>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |title=Nace la autoridad independiente para la investigación de accidentes ferroviarios, marítimos y de la aviación civil |trans-title=Independent authority for the investigation of railway, maritime and civil aviation accidents is born |language=Spanish |publisher=RTVE |date=20 February 2024 |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260218120336/https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |archive-date=18 February 2026 |url-status=live}}</ref> V medije je prišel posnetek komunikacije med nadzornim centrom ADIF in vlaki.<ref name=Okdiario20654759>{{cite web |url=https://okdiario.com/espana/gobierno-filtra-audios-del-accidente-medios-afines-responsabilizar-operario-adif-mientras-oculta-fallos-tecnicos-20654759 |title=El Gobierno filtra los audios del accidente a medios afines para culpar al operario de Adif mientras oculta el fallo del sistema de seguridad |trans-title=The government leaks the audios of the accident to like-minded media to blame the Adif operator while hiding the security system failure |first=Pablo |last=Macías |publisher=Okdiario |date=28 October 2026 |accessdate=29 October 2026}}</ref> [[Óscar Puente]], [[Ministrstvo za razvoj (Španija)|minister za promet in trajnostno mobilnost]], se je odpravil v nadzorni center ADIF v Atochi, da bi se seznanil s podrobnostmi incidenta. Označil je za »nerazložljivo«, da je nadzorni center ADIF odobril ponovni začetek normalnega obratovanja visokohitrostnega vlaka AVE, ko je vlak Iryo še vedno stal pred njim.<ref name="rg_Geerts" /><ref>{{Cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 64 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |work=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Kljub temu, da je bil vlak viden iz madridskega nadzornega centra, ukaz za ustavitev vlaka ni bil nikoli izdan.<ref>{{Cite web |date=2026-10-31 |title=Spain train disaster clouds Pedro Sánchez chances of re-election |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmeweppr990qo |access-date=2026-10-31 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> == Reakcije == [[File:European flags at half-mast as a sign of European solidarity after the train collision in Urda (P-070856-00-01).jpg|thumb|upright|[[Zastava Evrope|Evropske zastave]] na pol droga 28. oktobra]] Španski premier [[Pedro Sánchez]] je v izjavi sporočil, da je v stiku s Puentom in predsednikom regije Kastilija-La Mancha, [[Emiliano García-Page]], ter da so »vse [njegove] misli z žrtvami in njihovimi družinami«. Tudi [[kralj Felipe VI.]] in [[kraljica Letizia]] sta izdala izjavo, v kateri sta izrazila »iskreno podporo poškodovanim in vsem prizadetim«.<ref name=reactions>{{Cite web |agency=The Associated Press |date=28 October 2026 |title=Spain train crash leaves at least 30 dead |url=https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |access-date=28 October 2026 |website=CTVNews |language=en-CA |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028123047/https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Sánchez, ki je obiskal tudi prizorišče nesreče, je razglasil tri dni državnega žalovanja.<ref name=BBCcmqxnl312v34o>{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cmqxnl312v34o |title=Spain begins three days of mourning after train crash kills dozens |publisher=BBC News Online |accessdate=29 October 2026}}</ref> Zastave na sedežih [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] in [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] so bile v znak solidarnosti ob tej nesreči prav tako spuščene na pol droga.<ref>{{cite news |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-institutions-of-the-eu-lower-their-flags-for-the-urda-railway-accident/ |title=The institutions of the EU lower their flags for the Urda railway accident |work=Democrata |date=28 October 2026}}</ref> Vseh 24 tekem prvega kroga [[2026–27 Copa del Rey|Copa del Rey]], ki so bile načrtovane za 28. oktober, je [[Kraljeva španska nogometna zveza]] (RFEF) v znak spoštovanja do žrtev nesreče preložila. Več španskih nogometnih klubov, med njimi tudi [[Real Madrid CF|Real Madrid]] in [[FC Barcelona|Barcelona]], je izrazilo sožalje žrtvam in njihovim družinam.<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Jessica |url=https://www.nytimes.com/athletic/7732169/2026/10/28/copa-del-rey-spain-toledo-train-crash-dead/ |title=Copa del Rey fixtures postponed after fatal high-speed train crash in Spain |work=The Athletic |date=28 October 2026}}</ref> Vse politične stranke razen [[Vox (politična stranka)|Voxa]] so začasno ustavile predvolilno kampanjo pred prihajajočimi [[španske splošne volitve 2026|splošnimi volitvami]].<ref>{{Cite web |last1=Sekulich |first1=Harry |last2=Lukiv |first2=Jaroslav |date=2026-10-29 |title=Spain train crash: Audio reveals exchanges between operators and drivers |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmqxnl312v34o |access-date=2026-10-29 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> [[Santiago Abascal]], vodja stranke Vox, je izjavil: »Ne bomo sprejeli obdobja žalovanja, ki nas utiša, medtem ko umirajo Španci.«<ref>{{Cite news |last=Horowitz |first=Jason |date=2026-10-29 |title=Spain Crash Investigators Focus on Train Traffic Controllers' Role |url=https://www.nytimes.com/2026/10/29/world/europe/spain-train-crash-renfe.html |access-date=2026-10-29 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Demonstracij, ki so potekale v noči z 28. na 29. oktober pred stavbo ministrstva za promet v Madridu, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop Sáncheza in Puenteja, nato pa jih je policija razgnala s [[solzivec|solzivcem]], potem ko so demonstranti metali steklenice in svetlobne rakete.<ref name=BBCcmqxnl312v34o/> Nesreča je sprožila špekulacije o varnosti španskega sistema visokohitrostnih železnic, saj se je [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|še ena nesreča na isti progi]] zgodila istega leta le malo prej; pri tem je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last=Zafra |first=Mariano |last2=Ramos |first2=Adrián Blanco |last3=Devereux |first3=Charlie |date=2026-10-28 |title=What we know so far about Spain’s deadly train crash |url=https://www.reuters.com/graphics/SPAIN-ACCIDENT/dwvkmmgbrvm/ |access-date=2026-10-31 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] [[Kategorija:Transport v Španiji]] 9j1xwdthyrref2s2ux6bce7pl02bk4z Železniška nesreča pri Toledu 0 610534 6772841 2026-10-31T15:50:38Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Železniška nesreča pri Toledu]] na [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026]] 6772841 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026]] 3ok12fgry34l0zi63mhao4hv7ms7wzq Predloga:Sub-reference 10 610535 6772842 2026-10-31T15:52:03Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6772842 wikitext text/x-wiki <includeonly><!-- -->{{#if:{{{chapter|{{{ch|}}}}}} |&#34;{{{chapter|{{{ch}}}}}}&#34;.{{#if:{{{volume|{{{vol|}}}}}}{{{pages|{{{pp|}}}}}}{{{page|{{{p|}}}}}}{{{at|}}}{{{minutes|{{{min|}}}}}}{{{time|{{{t|}}}}}}{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |<!--no chapter--> }}<!-- -->{{#iZv.&nbsp;{{{volume|{{{vol}}}}}}.{{#if:{{{pages|{{{pp|}}}}}}{{{page|{{{p|}}}}}}{{{at|}}}{{{minutes|{{{min|}}}}}}{{{time|{{{t|}}}}}}{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |<!--no volume--> }}<!-- -->{{#if:{{{pages|{{{pp|}}}}}} |str.&nbsp;{{Format numeric range|{{{pages|{{{pp}}}}}}}}{{#if:{{{page|{{{p|}}}}}}|{{#if:{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;&lsqb;{{{page|{{{p}}}}}}&rsqb;}}}}.{{#if:{{{minutes|{{{min|}}}}}}{{{time|{{{t|}}}}}}{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |{{#if:{{{page|{{{p|}}}}}}<!--no pages--> |str.&nbsp;{{{page|{{{p}}}}}}.{{#if:{{{minutes|{{{min|}}}}}}{{{time|{{{t|}}}}}}{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |{{#if:{{{at|}}}<!--no pages or page--> |{{{at}}}.{{#if:{{{minutes|{{{min|}}}}}}{{{time|{{{t|}}}}}}{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |<!--no pages, page, or at--> }} }} }}<!-- -->{{#if:{{{minutes|{{{min|}}}}}} |{{{minutes|{{{min}}}}}} minut.{{#if:{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |{{#if:{{{time|{{{t|}}}}}}<!--no minutes--> |Dogodek se pojavi ob {{{time|{{{t}}}}}}.{{#if:{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#32;}} |<!--no minutes or time--> }} }}<!-- -->{{#if:{{{quote|{{{q|}}}}}}|&#34;{{trim quotes|s={{{quote|{{{q}}}}}}}}&#34;}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 7q8jdyr5rsh1qd9j9bwywopa9sql7xi Predloga:Sub-reference/dok 10 610536 6772843 2026-10-31T15:52:47Z TadejM 738 skopirano iz en. 6772843 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{tsh|subref}} This template is a demo for testing [[:meta:WMDE Technical Wishes/Sub-referencing|sub-references]], based on one from [https://en.wikipedia.beta.wmcloud.org/wiki/Template:Subref betawiki]. Rather than bug fixes, something like this might need to be integrated with [[Module:Citation/CS1]]. The currently available parameters are: {| class="wikitable" |+ Currently available parameters |- | <code>page</code>, <code>pages</code>, <code>at</code> || <code>page</code> and <code>pages</code> use the "p." and "pp." prefixes, respectively. <code>at</code> has no prefix. |- | <code>quote</code> || Quote should not include quotation marks, as they will be added automatically by the template. |- | <code>chapter</code> || The chapter heading / number of the source. Chapter name should not include quotation marks, as they will be added automatically by the template. |- | <code>volume</code> || Used for books published in a single edition of multiple volumes only. This should not be used if the volumes have different publication dates or other details not covered by this template. |- | <code>time</code>, <code>minutes</code> || For audiovisual media, when the supporting content can be found. <code>time</code> preceeds the time with "Event occurs at", <code>minutes</code> follows the time with "minutes in." |} == Full parameter set == <syntaxhighlight lang="wikitext" copy> {{Subref |page= |pages= |at= |chapter= |volume= |time= |minutes= |quote=}} </syntaxhighlight> == Example == <syntaxhighlight lang="wikitext" style="white-space:pre-wrap; overflow:auto;"> Text.<ref name="example" details="{{Subref |chapter=2 |page=23 |quote=quote abc}}">Main information</ref> More text.<ref name="example" details="{{Subref |chapter=4 |page=16 |quote=quote yxz}}" /> </syntaxhighlight> → <code>Text.&lt;ref name="example" details="{{mxt|{{Subref |chapter=2 |page=23 |quote=quote abc}}}}"&gt;Main information&lt;/ref&gt; More text.&lt;ref name="example" details="{{mxt|{{Subref |chapter=4 |page=16 |quote=quote yxz}}}}" /&gt;</code> ==TemplateData== {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading / number of the source.", "example": "1", "type": "line", "aliases": [ "ch" ] }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For books published in a single ediiton of several volumes.", "example": "2", "type": "number", "aliases": [ "vol" ] }, "page": { "label": "Page", "description": "The number of a single page in the source that supports the content; displays after 'p.'; use either page= or pages=, but not both.", "example": "5", "type": "number", "aliases": [ "p" ] }, "pages": { "label": "Pages", "description": "A range of pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source); displays after 'pp.'; use either page= or pages=, but not both.", "example": "5–11", "type": "line", "aliases": [ "pp" ] }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient.", "type": "line" }, "time": { "label": "Event occurs at", "description": "For audiovisual media, the timestamp where the supporting content can be found; use either time= or minutes=, but not both.", "type": "line", "example": "12 minutes 34 seconds", "aliases": [ "t" ] }, "minutes": { "label": "Minutes in", "description": "For audiovisual media, the number of minutes in where the supporting content can be found; use either time= or minutes=, but not both.", "type": "number", "aliases": [ "min" ] }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation.", "example": "I have a dream.", "type": "string", "aliases": [ "q" ] } }, "description": "For use inside of sub-references" } </templatedata> <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line --> [[Category:Citation templates]] }}</includeonly> tv67i9xb0uwc117p53xauoz63wyzute Pogovor:Trčenje vlakov pri Toledu (2026) 1 610537 6772844 2026-10-31T15:56:14Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|2026 Toledo train collision|version=1383008030}}« 6772844 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|2026 Toledo train collision|version=1383008030}} n79lfipiy31ydu8xuwkgwwjrqg0c9is Lev Vigodski 0 610538 6772873 2026-10-31T17:22:48Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Lev Vigotski]] 6772873 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lev Vigotski]] 9fglpt15nm2qf8rdg1yv5s4i3dtgf8d Lev Vigocki 0 610539 6772874 2026-10-31T17:23:51Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Lev Vigotski]] 6772874 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lev Vigotski]] 9fglpt15nm2qf8rdg1yv5s4i3dtgf8d Anatolij Vasiljevič Lunačarski 0 610540 6772878 2026-10-31T17:28:24Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] na [[Anatolij Lunačarski]] prek preusmeritve 6772878 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Anatolij Lunačarski]] 80vrxi0xaygw7b1du35d03os9dseigj Pogovor:Anatolij Vasiljevič Lunačarski 1 610541 6772880 2026-10-31T17:28:24Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Pogovor:Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] na [[Pogovor:Anatolij Lunačarski]] 6772880 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Anatolij Lunačarski]] cdfp9f1ylcgej2q44o91e4yk6q4a8jo Ignjat Martinović 0 610542 6772883 2026-10-31T17:35:13Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Ignác Martinovics]] 6772883 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ignác Martinovics]] 4ktmjhznadbuyx93dbv4zytaug2hzsj Cerkev sv. Jakoba, Radovlja 0 610543 6772910 2026-10-31T18:56:34Z JoMK 240261 nov 6772910 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | location = [[Radovlja]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2541 | občina = Šmarješke Toplice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' je [[podružnična cerkev]] na Cerovcu v [[Radovlja|Radovlji]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == == Arhitektura == == Oprema == == Viri == == Sklici == {{sklici}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Radovlja]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] 2tdit951u6xu9r5lw0o9hb6fm8mjl0s 6772911 6772910 2026-10-31T18:59:37Z JoMK 240261 zp 6772911 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | location = [[Radovlja]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2541 | občina = Šmarješke Toplice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' je [[podružnična cerkev]] na Cerovcu v [[Radovlja|Radovlji]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. James' Church (Radovlja)}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Radovlja]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] 6jzda7r8n8id7xxynztbakn86jqcs74 6772912 6772911 2026-10-31T18:59:56Z JoMK 240261 /* Zunanje povezave */ 6772912 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Jakoba | location = [[Radovlja]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2541 | občina = Šmarješke Toplice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jakoba''' je [[podružnična cerkev]] na Cerovcu v [[Radovlja|Radovlji]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. James' Church (Radovlja)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Radovlja]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jakoba]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] dc6uhih9tddyl4l1z7r0ey1ltjao35f Cerkev sv. Jakoba, Cerovec 0 610544 6772914 2026-10-31T19:00:54Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] 6772914 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] l8589t0xn6us0j9l6slaaeuc4mo6ccq Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu 0 610545 6772915 2026-10-31T19:01:24Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] 6772915 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] l8589t0xn6us0j9l6slaaeuc4mo6ccq Pogovor:1045 1 610546 6772938 2026-10-31T19:24:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6772938 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:Aleš Ernecl 1 610547 6772946 2026-10-31T19:33:51Z Yerpo 8417 {{bivšipzb}} 6772946 wikitext text/x-wiki {{bivšipzb}} t3mv09ykfuac3blnotc3nbj1gtkf1hn Aleš Strojnik 0 610548 6772950 2026-10-31T19:46:37Z Yerpo 8417 n 6772950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |alma_mater = [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] |children = [[Marija Strojnik Scholl]] |employer = }} '''Aleš Strojnik''' ({{jezik-en|Alex Strojnik}}), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[elektroinženir]] in letalski inženir ter [[izumitelj]], * [[21. maj]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[20. november]] [[1995]], [[Tempe, Arizona|Tempe]], [[Arizona]], [[Združene države Amerike]].<ref name="Strojnik24">{{navedi knjigo |first=Primož |last=Strojnik |year=2021 |title=Aleš Strojnik : znanstvenik, inženir, graditelj |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |isbn=978-961-213-368-9 |cobiss=87302403}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R2RJAUJB|tip=kratko}}</ref> Kot mojstrski elektrotehnik je zaslovel v povojni [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] s konstrukcijo prvega domačega [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]]. Kasneje je postal profesor na [[Državna univerza Arizone|Državni univerzi Arizone]] in emigriral v Združene države Amerike, kjer je ostal do konca življenja.<ref name="Strojnik24"/> == Življenje in delo == Rodil se je v družini strojnega inženirja [[Romeo Strojnik|Romea Strojnika]] in njegove žene, pisateljice [[Štefa Strojnik|Štefe]] (roj. Bunc). Po končani [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]] je vpisal študij na [[Tehniška visoka šola v Ljubljani|Tehniški visoki šoli v Ljubljani]], sprva na oddelku za strojno tehniko, leta 1941 pa se je prepisal na elektrotehniko. Študij je leta 1942 prekinila italijanska internacija, tako da je diplomiral šele leta 1944. Odločil se je za akademsko kariero, tako je po vojni delal kot asistent na Fizikalnem inštitutu [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete v Ljubljani]], nato pa v letih 1950–1955 kot višji asistent na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].<ref name="SloBio">{{SloBio|id=624430 |avtor=[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Leskovšek, Drago]] |ime=Strojnik, Aleš |vir=SBL}}</ref> Že v dijaških letih se je navdušil nad letalstvom in se je med študijem posvetil konstruiranju letal pod mentorstvom [[Anton Kuhelj|Antona Kuhlja]]. S pomočjo pokroviteljstva [[Peter Hribar (industrialec)|Petra Hribarja]] je izdelal jadralno letalo po lastni zasnovi [[Leteče krilo|letečega krila]], a preskus ni bil uspešen. Izkušnje je popisal v disertaciji ''Dinamična smerna stabilnost brezrepca v ravnem letu'', ki jo je obranil leta 1953 in pridobil naziv doktorja znanosti na Fakulteti za elektrotehniko.<ref>{{navedi splet |last=Malec |first=Marko |title=Aleš Strojnik in letalo S-1 |website=Sierra5 |date=2018-07-05 |url=https://sierra5.net/vsi-prispevki/5345-ales-strojnik |language=sl |access-date=2026-10-31}}</ref> Po doktoratu se je preusmeril v elektrotehniko. Kot štipendist [[British Council]]a se je leta 1952 izpopolnjeval na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], kjer se je navdušil nad elektronsko mikroskopijo in v letih 1953–1956 zgradil prvi jugoslovanski elektronski mikroskop.<ref name="SloBio"/> Zaradi nekaterih inovativnih rešitev, kot je bil magnetni astigmator, je z napravo pritegnil pozornost na mednarodni ravni.<ref name="Delo">{{navedi splet |last1=Strojnik |first1=Marija |last2=Pribošič |title=Pionir elektronske mikroskopije in letalstva |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2021-05-20 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/pionir-elektronske-mikroskopije-in-letalstva |language=sl |access-date=2026-10-31}}</ref><ref>{{navedi epizodo |date=2018-05-21 |title=Na današnji dan |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174540389 |network=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] |station=[[Radio Prvi]] |access-date=2026-10-31}}</ref> Na fakulteti je bil leta 1955 izvoljen za [[docent]]a, leta 1960 je postal izredni in leta 1968 redni profesor.<ref name="SloBio"/> Kot profesor je izstopal po usmerjenosti v raziskave in objavljanje ter aktivnemu iskanju stikov z raziskovalno skupnostjo na zahodu.<ref name="Strojnik24"/> Leta 1967 je v reviji ''Naši razgledi'' izšel njegov članek »Kdo je znanstvenik«, v katerem je predstavil svoje poglede na vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Z njim se je huje zameril vplivnim kolegom in dobil je namig, da je njegova akademska kariera v domovini ogrožena.<ref name="Bevc07">{{cite book|last1=Bevc|first1=Ladislav|title=Liberal Forces in Twentieth Century Yugoslavia: Memoirs of Ladislav Bevc|date=2007|publisher=Peter Lang Publishing Inc|location=New York, NY|isbn=978-1-4331-0008-6|page=276}}</ref> Zato je iskal možnosti v tujini. Dobil je položaj gostujočega raziskovalca na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] v Združenih državah Amerike, od tam pa je leta 1970 odšel na Državno univerzo Arizone v kraju [[Tempe, Arizona|Tempe]], kjer je postal redni profesor.<ref name="Strojnik24"/><ref name="Bevc07"/> Povabili so ga namreč, da prevzame razvoj visokonapetostnega rastrskega elektronskega mikroskopa. Z inovativnimi rešitvami je zaobšel več omejitev klasičnih elektronskih mikroskopov in omogočil delovanje pri razmeroma nizkih pospeševalnih napetostih, kar je odprlo tudi možnosti rabe za preučevanje bioloških vzorcev.<ref name="Delo"/> Po emigraciji se je znova posvetil tudi svojemu prvotnemu zanimanju. V zgodnjih 1980. letih je na osnovi njegovih raziskav laminarne aerodinamike nastalo [[motorno jadralno letalo]] S-2, ki so ga prodajali v več državah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Verd |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1459}}</ref><ref name="SoaringNov83">{{navedi revijo |last=Said |first=Bob |title=1983 Sailplane Directory |magazine=Soaring Magazine |pages=133 |date=November 1983}}</ref> Njegova izboljšana različica S-4 »Laminar Magic« je leta 1987 postavila državni hitrostni rekord v kategoriji [[Ultralahko letalo|mikrolahkih letal]].<ref>{{cite news|title=Sport Aviation|issue=November 1989|publisher=Experimental Aircraft Association|date=1989-11-10}}</ref> === Zasebno življenje === Imel je štiri sinove in hčer. Sin [[Primož Strojnik|Primož]] (*1948) je prav tako postal elektrotehnik, specializiral se je za električno stimulacijo v medicinske namene in deluje v Združenih državah Amerike.<ref name="Strojnik24"/> Njegova hči [[Marija Strojnik Scholl|Marija]] se je v mladosti po očetovem zgledu navdušila nad [[optika|optiko]] in [[astrofizika|astrofiziko]], sledila očetu na Državno univerzo Arizone, kjer je doštudirala fiziko, ter postala ena najprepoznavnejših znanstvenic na tem področju.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/znanstvenica-ki-sledi-svoji-otroski-zelji-po-odkrivanju-prostora-53268.html |title=Znanstvenica, ki sledi svoji otroški želji po odkrivanju prostora |last=Bandur |first=Simona |date=2018-05-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2026-10-31}}</ref> V prostem času se je aktivno ukvarjal tudi z igranjem [[namizni tenis|namiznega tenisa]].<ref name="Strojnik24"/> == Priznanja == Za konstrukcijo elektronskega mikroskopa je leta 1955 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Za svoje inovacije je prejel tudi več državnih nagrad, med njimi [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1963) in [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1965).<ref name="SloBio"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Slovenski grobovi|id=199/ales-strojnik |ime=Aleš Strojnik}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strojnik, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Ameriški inženirji aeronavtike]] [[Kategorija:Ameriški inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Arizone]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] im8ceg817ltn4axi7r4p7to25f6q15r Alex Strojnik 0 610549 6772955 2026-10-31T20:28:03Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Aleš Strojnik]] 6772955 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Aleš Strojnik]] gs890ni8n3smjfvgowqirx4loz2dh59 Mathilde Arco Zinneberg 0 610550 6772965 2026-10-31T21:18:59Z Romanm 13 preusmeritev na [[Matilda Arco Zinneberg]] 6772965 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Matilda Arco Zinneberg]] 18t6sigmgyoj7ngc0uswcr160mbk5r9 Greta Vardanjan 0 610551 6773006 2026-11-01T00:19:43Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team...« 6773006 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenija]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | education = [[Armenska državna pedagoška univerza]] | occupation = [[Psihologinja]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Powerlifting]] | disability = Amputacija obeh nog nad kolenom | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanjan''' ({{Langx|hy|Գրետա Վարդանյան}}), [[Armenija|armenska]] tekmovalka v [[powerlifting]]u in [[Paraalpsko smučanje|paraalpska smučarka]], * [[20. februar]] [[1986]], [[Armenija]] Armenijo je zastopala na štirih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], enkrat na zimskih in trikrat na poletnih. Ob vseh svojih nastopih na poletnih paraolimpijskih igrah je bila nosilka armenske zastave. == Zgodnje življenje == Greta Vardanjan (roj. Hndzrcjan) se je rodila 20. februarja 1986.<ref name="news.am"/> Ko je bila stara dve leti, se je poškodovala v [[Armenski potres (1988)|armenskem potresu leta 1988.]]<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> Zaradi poškodb so ji amputirali obe nogi nad kolenom.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Njeni starši in sorojenci so umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v potresu.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> == Športna kariera == === Paraalpsko smučanje === S športom se je začela ukvarjati leta 1993, sprva v [[paraalpsko smučanje|paraalpskem smučanju]]. Opazili so njen talent, tako da je med letoma 2002 in 2005 tekmovalno nastopala v Združenih državah Amerike.<ref name="erit"/> Na [[Zimske paraolimpijske igre 2006|zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] v Italiji je še pod svojim dekliškim priimkom zastopala Armenijo kot ena od dveh armenskih športnikov.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Tekmovala je v ženskem veleslalomu sede, ki ga je končala s skupnim časom 3:43,29 in zasedla 11. mesto.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> === Dvigovanje uteži === Leta 2005 je začela trenirati [[Olimpijsko dviganje uteži|dvigovanje uteži]], prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležila dve leti pozneje.<ref name="news.am"/> Na odprtem evropskem prvenstvu v Grčiji je v svoji težnostni kategoriji osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.<ref name=ysu/> Prvič je na [[poletne paraolimpijske igre|poletnih paraolimpijskih igrah]] nastopila leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking|Pekingu]] na Kitajskem. Na otvoritveni slovesnosti je bila izbrana za nosilko [[Zastava Armenije|armenske zastave]] na mimohodu držav.<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanjanovi se v ženski kategoriji do 48 kg ni uvrstila med najboljše, saj ji v treh poskusih ni uspelo dvigniti 80 kg.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> Leta 2012 je bila skupaj s plavalko [[Maga Hovakimjan|Mago Hovakimjan]] izbrana kot del ženske armenske ekipe za tekmovanje na [[Poletne paraolimpijske igre 2012|poletnih paraolimpijskih igrah]] v Londonu v Angliji.<ref name="allfemale"/> Drugič je bila izbrana za nosilko armenske zastave na mimohodu držav med otvoritveno slovesnostjo.<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanjanovaje tekmovanje v ženski kategoriji do 48 kg končala zunaj mest, ki so prinašala medalje, saj je dvignila 82 kg.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanjan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanjanova je bil ponovno izbrana za zastopanje Armenije na [[Poletne paraolimpijske igre 2016|poletnih paraolimpijskih igrah leta 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Tako kot na prejšnjih dveh igrah je bila izbrana za nosilko zastave svoje države na mimohodu držav.<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> V svoji težnostni kategoriji je zasedla peto mesto. Njen najtežji uspešno dvignjeni utežni poskus je znašal 96 kg; uspešno je opravila vse tri poskuse.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala v para powerliftingu leta 2017, ki je potekala v [[Eger]]ju na [[Madžarska|Madžarskem]], je osvojila drugo mesto. Nastopila je v kategoriji do 55 kg in dvignila 85 kg, premagala jo je le Čilenka Camila Campos, ki je dvignila 92 kg.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> == Osebno življenje == Vardanjanova je poročena in ima hčerko.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> Z družino živi v mestu [[Gjumri]] v [[Širak (provinca)|provinci Širak]].<ref name=ysu/> Poleg športne kariere dela kot [[Psiholog|psihologinja]], študirala je na [[Armenska državna pedagoška univerza|Armenski državni pedagoški univerzi]].<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanjan, Greta}} 3t8e5queifa2h6bq1elgpekhp9dpcls 6773008 6773006 2026-11-01T00:22:11Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Armenijo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773008 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenija]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | education = [[Armenska državna pedagoška univerza]] | occupation = [[Psihologinja]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Powerlifting]] | disability = Amputacija obeh nog nad kolenom | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanjan''' ({{Langx|hy|Գրետա Վարդանյան}}), [[Armenija|armenska]] tekmovalka v [[powerlifting]]u in [[Paraalpsko smučanje|paraalpska smučarka]], * [[20. februar]] [[1986]], [[Armenija]] Armenijo je zastopala na štirih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], enkrat na zimskih in trikrat na poletnih. Ob vseh svojih nastopih na poletnih paraolimpijskih igrah je bila nosilka armenske zastave. == Zgodnje življenje == Greta Vardanjan (roj. Hndzrcjan) se je rodila 20. februarja 1986.<ref name="news.am"/> Ko je bila stara dve leti, se je poškodovala v [[Armenski potres (1988)|armenskem potresu leta 1988.]]<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> Zaradi poškodb so ji amputirali obe nogi nad kolenom.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Njeni starši in sorojenci so umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v potresu.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> == Športna kariera == === Paraalpsko smučanje === S športom se je začela ukvarjati leta 1993, sprva v [[paraalpsko smučanje|paraalpskem smučanju]]. Opazili so njen talent, tako da je med letoma 2002 in 2005 tekmovalno nastopala v Združenih državah Amerike.<ref name="erit"/> Na [[Zimske paraolimpijske igre 2006|zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] v Italiji je še pod svojim dekliškim priimkom zastopala Armenijo kot ena od dveh armenskih športnikov.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Tekmovala je v ženskem veleslalomu sede, ki ga je končala s skupnim časom 3:43,29 in zasedla 11. mesto.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> === Dvigovanje uteži === Leta 2005 je začela trenirati [[Olimpijsko dviganje uteži|dvigovanje uteži]], prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležila dve leti pozneje.<ref name="news.am"/> Na odprtem evropskem prvenstvu v Grčiji je v svoji težnostni kategoriji osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.<ref name=ysu/> Prvič je na [[poletne paraolimpijske igre|poletnih paraolimpijskih igrah]] nastopila leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking|Pekingu]] na Kitajskem. Na otvoritveni slovesnosti je bila izbrana za nosilko [[Zastava Armenije|armenske zastave]] na mimohodu držav.<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanjanovi se v ženski kategoriji do 48 kg ni uvrstila med najboljše, saj ji v treh poskusih ni uspelo dvigniti 80 kg.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> Leta 2012 je bila skupaj s plavalko [[Maga Hovakimjan|Mago Hovakimjan]] izbrana kot del ženske armenske ekipe za tekmovanje na [[Poletne paraolimpijske igre 2012|poletnih paraolimpijskih igrah]] v Londonu v Angliji.<ref name="allfemale"/> Drugič je bila izbrana za nosilko armenske zastave na mimohodu držav med otvoritveno slovesnostjo.<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanjanovaje tekmovanje v ženski kategoriji do 48 kg končala zunaj mest, ki so prinašala medalje, saj je dvignila 82 kg.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanjan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanjanova je bil ponovno izbrana za zastopanje Armenije na [[Poletne paraolimpijske igre 2016|poletnih paraolimpijskih igrah leta 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Tako kot na prejšnjih dveh igrah je bila izbrana za nosilko zastave svoje države na mimohodu držav.<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> V svoji težnostni kategoriji je zasedla peto mesto. Njen najtežji uspešno dvignjeni utežni poskus je znašal 96 kg; uspešno je opravila vse tri poskuse.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala v para powerliftingu leta 2017, ki je potekala v [[Eger]]ju na [[Madžarska|Madžarskem]], je osvojila drugo mesto. Nastopila je v kategoriji do 55 kg in dvignila 85 kg, premagala jo je le Čilenka Camila Campos, ki je dvignila 92 kg.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> == Osebno življenje == Vardanjanova je poročena in ima hčerko.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> Z družino živi v mestu [[Gjumri]] v [[Širak (provinca)|provinci Širak]].<ref name=ysu/> Poleg športne kariere dela kot [[Psiholog|psihologinja]], študirala je na [[Armenska državna pedagoška univerza|Armenski državni pedagoški univerzi]].<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanjan, Greta}} [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Armenijo]] kgzmjvze691ef4zlppxh08bznfrttvv 6773009 6773008 2026-11-01T00:23:12Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Armenski psihologi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773009 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenija]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | education = [[Armenska državna pedagoška univerza]] | occupation = [[Psihologinja]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Powerlifting]] | disability = Amputacija obeh nog nad kolenom | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanjan''' ({{Langx|hy|Գրետա Վարդանյան}}), [[Armenija|armenska]] tekmovalka v [[powerlifting]]u in [[Paraalpsko smučanje|paraalpska smučarka]], * [[20. februar]] [[1986]], [[Armenija]] Armenijo je zastopala na štirih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], enkrat na zimskih in trikrat na poletnih. Ob vseh svojih nastopih na poletnih paraolimpijskih igrah je bila nosilka armenske zastave. == Zgodnje življenje == Greta Vardanjan (roj. Hndzrcjan) se je rodila 20. februarja 1986.<ref name="news.am"/> Ko je bila stara dve leti, se je poškodovala v [[Armenski potres (1988)|armenskem potresu leta 1988.]]<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> Zaradi poškodb so ji amputirali obe nogi nad kolenom.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Njeni starši in sorojenci so umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v potresu.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> == Športna kariera == === Paraalpsko smučanje === S športom se je začela ukvarjati leta 1993, sprva v [[paraalpsko smučanje|paraalpskem smučanju]]. Opazili so njen talent, tako da je med letoma 2002 in 2005 tekmovalno nastopala v Združenih državah Amerike.<ref name="erit"/> Na [[Zimske paraolimpijske igre 2006|zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] v Italiji je še pod svojim dekliškim priimkom zastopala Armenijo kot ena od dveh armenskih športnikov.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Tekmovala je v ženskem veleslalomu sede, ki ga je končala s skupnim časom 3:43,29 in zasedla 11. mesto.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> === Dvigovanje uteži === Leta 2005 je začela trenirati [[Olimpijsko dviganje uteži|dvigovanje uteži]], prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležila dve leti pozneje.<ref name="news.am"/> Na odprtem evropskem prvenstvu v Grčiji je v svoji težnostni kategoriji osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.<ref name=ysu/> Prvič je na [[poletne paraolimpijske igre|poletnih paraolimpijskih igrah]] nastopila leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking|Pekingu]] na Kitajskem. Na otvoritveni slovesnosti je bila izbrana za nosilko [[Zastava Armenije|armenske zastave]] na mimohodu držav.<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanjanovi se v ženski kategoriji do 48 kg ni uvrstila med najboljše, saj ji v treh poskusih ni uspelo dvigniti 80 kg.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> Leta 2012 je bila skupaj s plavalko [[Maga Hovakimjan|Mago Hovakimjan]] izbrana kot del ženske armenske ekipe za tekmovanje na [[Poletne paraolimpijske igre 2012|poletnih paraolimpijskih igrah]] v Londonu v Angliji.<ref name="allfemale"/> Drugič je bila izbrana za nosilko armenske zastave na mimohodu držav med otvoritveno slovesnostjo.<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanjanovaje tekmovanje v ženski kategoriji do 48 kg končala zunaj mest, ki so prinašala medalje, saj je dvignila 82 kg.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanjan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanjanova je bil ponovno izbrana za zastopanje Armenije na [[Poletne paraolimpijske igre 2016|poletnih paraolimpijskih igrah leta 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Tako kot na prejšnjih dveh igrah je bila izbrana za nosilko zastave svoje države na mimohodu držav.<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> V svoji težnostni kategoriji je zasedla peto mesto. Njen najtežji uspešno dvignjeni utežni poskus je znašal 96 kg; uspešno je opravila vse tri poskuse.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala v para powerliftingu leta 2017, ki je potekala v [[Eger]]ju na [[Madžarska|Madžarskem]], je osvojila drugo mesto. Nastopila je v kategoriji do 55 kg in dvignila 85 kg, premagala jo je le Čilenka Camila Campos, ki je dvignila 92 kg.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> == Osebno življenje == Vardanjanova je poročena in ima hčerko.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> Z družino živi v mestu [[Gjumri]] v [[Širak (provinca)|provinci Širak]].<ref name=ysu/> Poleg športne kariere dela kot [[Psiholog|psihologinja]], študirala je na [[Armenska državna pedagoška univerza|Armenski državni pedagoški univerzi]].<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanjan, Greta}} [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Armenijo]] [[Kategorija:Armenski psihologi]] azt0x0mbj9ge4dry4lltfp1j3c6u7sm 6773010 6773009 2026-11-01T00:24:07Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Armenke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773010 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenija]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | education = [[Armenska državna pedagoška univerza]] | occupation = [[Psihologinja]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Powerlifting]] | disability = Amputacija obeh nog nad kolenom | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanjan''' ({{Langx|hy|Գրետա Վարդանյան}}), [[Armenija|armenska]] tekmovalka v [[powerlifting]]u in [[Paraalpsko smučanje|paraalpska smučarka]], * [[20. februar]] [[1986]], [[Armenija]] Armenijo je zastopala na štirih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], enkrat na zimskih in trikrat na poletnih. Ob vseh svojih nastopih na poletnih paraolimpijskih igrah je bila nosilka armenske zastave. == Zgodnje življenje == Greta Vardanjan (roj. Hndzrcjan) se je rodila 20. februarja 1986.<ref name="news.am"/> Ko je bila stara dve leti, se je poškodovala v [[Armenski potres (1988)|armenskem potresu leta 1988.]]<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> Zaradi poškodb so ji amputirali obe nogi nad kolenom.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Njeni starši in sorojenci so umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v potresu.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> == Športna kariera == === Paraalpsko smučanje === S športom se je začela ukvarjati leta 1993, sprva v [[paraalpsko smučanje|paraalpskem smučanju]]. Opazili so njen talent, tako da je med letoma 2002 in 2005 tekmovalno nastopala v Združenih državah Amerike.<ref name="erit"/> Na [[Zimske paraolimpijske igre 2006|zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] v Italiji je še pod svojim dekliškim priimkom zastopala Armenijo kot ena od dveh armenskih športnikov.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Tekmovala je v ženskem veleslalomu sede, ki ga je končala s skupnim časom 3:43,29 in zasedla 11. mesto.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> === Dvigovanje uteži === Leta 2005 je začela trenirati [[Olimpijsko dviganje uteži|dvigovanje uteži]], prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležila dve leti pozneje.<ref name="news.am"/> Na odprtem evropskem prvenstvu v Grčiji je v svoji težnostni kategoriji osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.<ref name=ysu/> Prvič je na [[poletne paraolimpijske igre|poletnih paraolimpijskih igrah]] nastopila leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking|Pekingu]] na Kitajskem. Na otvoritveni slovesnosti je bila izbrana za nosilko [[Zastava Armenije|armenske zastave]] na mimohodu držav.<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanjanovi se v ženski kategoriji do 48 kg ni uvrstila med najboljše, saj ji v treh poskusih ni uspelo dvigniti 80 kg.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> Leta 2012 je bila skupaj s plavalko [[Maga Hovakimjan|Mago Hovakimjan]] izbrana kot del ženske armenske ekipe za tekmovanje na [[Poletne paraolimpijske igre 2012|poletnih paraolimpijskih igrah]] v Londonu v Angliji.<ref name="allfemale"/> Drugič je bila izbrana za nosilko armenske zastave na mimohodu držav med otvoritveno slovesnostjo.<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanjanovaje tekmovanje v ženski kategoriji do 48 kg končala zunaj mest, ki so prinašala medalje, saj je dvignila 82 kg.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanjan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanjanova je bil ponovno izbrana za zastopanje Armenije na [[Poletne paraolimpijske igre 2016|poletnih paraolimpijskih igrah leta 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Tako kot na prejšnjih dveh igrah je bila izbrana za nosilko zastave svoje države na mimohodu držav.<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> V svoji težnostni kategoriji je zasedla peto mesto. Njen najtežji uspešno dvignjeni utežni poskus je znašal 96 kg; uspešno je opravila vse tri poskuse.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala v para powerliftingu leta 2017, ki je potekala v [[Eger]]ju na [[Madžarska|Madžarskem]], je osvojila drugo mesto. Nastopila je v kategoriji do 55 kg in dvignila 85 kg, premagala jo je le Čilenka Camila Campos, ki je dvignila 92 kg.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> == Osebno življenje == Vardanjanova je poročena in ima hčerko.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> Z družino živi v mestu [[Gjumri]] v [[Širak (provinca)|provinci Širak]].<ref name=ysu/> Poleg športne kariere dela kot [[Psiholog|psihologinja]], študirala je na [[Armenska državna pedagoška univerza|Armenski državni pedagoški univerzi]].<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanjan, Greta}} [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Armenijo]] [[Kategorija:Armenski psihologi]] [[Kategorija:Armenke]] 554tjqo50g6dojyhraz2zntbzu6i2r1 6773012 6773010 2026-11-01T00:28:57Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Armenijo]]; dodal [[Kategorija:Armenski športniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773012 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanjan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Hndzrcjan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenija]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | education = [[Armenska državna pedagoška univerza]] | occupation = [[Psihologinja]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenija | sport = [[Powerlifting]] | disability = Amputacija obeh nog nad kolenom | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanjan''' ({{Langx|hy|Գրետա Վարդանյան}}), [[Armenija|armenska]] tekmovalka v [[powerlifting]]u in [[Paraalpsko smučanje|paraalpska smučarka]], * [[20. februar]] [[1986]], [[Armenija]] Armenijo je zastopala na štirih [[paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]], enkrat na zimskih in trikrat na poletnih. Ob vseh svojih nastopih na poletnih paraolimpijskih igrah je bila nosilka armenske zastave. == Zgodnje življenje == Greta Vardanjan (roj. Hndzrcjan) se je rodila 20. februarja 1986.<ref name="news.am"/> Ko je bila stara dve leti, se je poškodovala v [[Armenski potres (1988)|armenskem potresu leta 1988.]]<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> Zaradi poškodb so ji amputirali obe nogi nad kolenom.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Njeni starši in sorojenci so umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v potresu.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> == Športna kariera == === Paraalpsko smučanje === S športom se je začela ukvarjati leta 1993, sprva v [[paraalpsko smučanje|paraalpskem smučanju]]. Opazili so njen talent, tako da je med letoma 2002 in 2005 tekmovalno nastopala v Združenih državah Amerike.<ref name="erit"/> Na [[Zimske paraolimpijske igre 2006|zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] v Italiji je še pod svojim dekliškim priimkom zastopala Armenijo kot ena od dveh armenskih športnikov.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Tekmovala je v ženskem veleslalomu sede, ki ga je končala s skupnim časom 3:43,29 in zasedla 11. mesto.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> === Dvigovanje uteži === Leta 2005 je začela trenirati [[Olimpijsko dviganje uteži|dvigovanje uteži]], prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležila dve leti pozneje.<ref name="news.am"/> Na odprtem evropskem prvenstvu v Grčiji je v svoji težnostni kategoriji osvojila drugo mesto in srebrno medaljo.<ref name=ysu/> Prvič je na [[poletne paraolimpijske igre|poletnih paraolimpijskih igrah]] nastopila leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking|Pekingu]] na Kitajskem. Na otvoritveni slovesnosti je bila izbrana za nosilko [[Zastava Armenije|armenske zastave]] na mimohodu držav.<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanjanovi se v ženski kategoriji do 48 kg ni uvrstila med najboljše, saj ji v treh poskusih ni uspelo dvigniti 80 kg.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> Leta 2012 je bila skupaj s plavalko [[Maga Hovakimjan|Mago Hovakimjan]] izbrana kot del ženske armenske ekipe za tekmovanje na [[Poletne paraolimpijske igre 2012|poletnih paraolimpijskih igrah]] v Londonu v Angliji.<ref name="allfemale"/> Drugič je bila izbrana za nosilko armenske zastave na mimohodu držav med otvoritveno slovesnostjo.<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanjanovaje tekmovanje v ženski kategoriji do 48 kg končala zunaj mest, ki so prinašala medalje, saj je dvignila 82 kg.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanjan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanjanova je bil ponovno izbrana za zastopanje Armenije na [[Poletne paraolimpijske igre 2016|poletnih paraolimpijskih igrah leta 2016]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Tako kot na prejšnjih dveh igrah je bila izbrana za nosilko zastave svoje države na mimohodu držav.<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> V svoji težnostni kategoriji je zasedla peto mesto. Njen najtežji uspešno dvignjeni utežni poskus je znašal 96 kg; uspešno je opravila vse tri poskuse.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Na uvodni tekmi svetovnega pokala v para powerliftingu leta 2017, ki je potekala v [[Eger]]ju na [[Madžarska|Madžarskem]], je osvojila drugo mesto. Nastopila je v kategoriji do 55 kg in dvignila 85 kg, premagala jo je le Čilenka Camila Campos, ki je dvignila 92 kg.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> == Osebno življenje == Vardanjanova je poročena in ima hčerko.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> Z družino živi v mestu [[Gjumri]] v [[Širak (provinca)|provinci Širak]].<ref name=ysu/> Poleg športne kariere dela kot [[Psiholog|psihologinja]], študirala je na [[Armenska državna pedagoška univerza|Armenski državni pedagoški univerzi]].<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanjan, Greta}} [[Kategorija:Armenski športniki]] [[Kategorija:Armenski psihologi]] [[Kategorija:Armenke]] ln115t4wg0l2vs069s3b6o3qx8ux9ph Kategorija:Armenke 14 610552 6773011 2026-11-01T00:25:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Armenci| ]] [[Kategorija:Ženske po narodnostih]]« 6773011 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Armenci| ]] [[Kategorija:Ženske po narodnostih]] 01zp462abrucrdjdon3p7rzb4dpal8e Kategorija:Armenski psihologi 14 610553 6773013 2026-11-01T00:30:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Psychologists from Armenia}} [[Kategorija:Armenski družboslovci|Psihologi]] [[Kategorija:Psihologi po narodnosti]]« 6773013 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Psychologists from Armenia}} [[Kategorija:Armenski družboslovci|Psihologi]] [[Kategorija:Psihologi po narodnosti]] ku8ovh31l7zicb48vj4jpgvy3k0umv3 Kategorija:Armenski družboslovci 14 610554 6773016 2026-11-01T00:33:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [Armenci|armenski]] [[družboslovec|družboslovce]]. [[Kategorija:Armenski znanstveniki|Družboslovci]] [[Kategorija:Družboslovci po narodnosti]]« 6773016 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [Armenci|armenski]] [[družboslovec|družboslovce]]. [[Kategorija:Armenski znanstveniki|Družboslovci]] [[Kategorija:Družboslovci po narodnosti]] q5mojwd1hi9ct51gvuhb7h46tmxj1ab Pogovor:Greta Vardanjan 1 610555 6773019 2026-11-01T00:34:38Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl |kaj= }}« 6773019 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl |kaj= }} 3emfm4vekjw9s32thxidjqxnhp88v42 6773020 6773019 2026-11-01T00:35:30Z Pinky sl 2932 6773020 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl |kaj=ustvarjen nov članek }} p59xznjwdgltedm9f7ecdxkvxscx5cj Kategorija:Članki armensko-slovenskega urejatona 14 610556 6773023 2026-11-01T00:37:39Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{skrita kategorija}} {{empty category}} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton|-]]« 6773023 wikitext text/x-wiki {{skrita kategorija}} {{empty category}} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton|-]] gzr5jfs9mgjosxkltk40zun9boxd5fl Sevanska postrv 0 610557 6773084 2026-11-01T10:01:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=22 October 2026}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = Karl Fedorovich Kessl...« 6773084 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=22 October 2026}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]<ref>{{Navedi splet |date=2019-09-06 |title=FISHES – MINISTRY OF NATURE PROTECTION OF THE REPUBLIC OF ARMENIA "SEVAN" NATIONAL PARK" SNCO |url=https://sevan-park.am/en/2019/09/06/fishes/ |url-status= |access-date=2026-10-22 |website=sevan-park.am |language=en-US}}</ref> Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> == Opis == Sevanska postrv ima štiri<ref name="naga">Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name="inv">[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name="FB">{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>) različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Summer Bakhtak.svg|Ilustracija poletnega bahtaka Bojak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija bojaka Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija gegarkunija Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija zimskega bahtaka </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] mmdvelyedac0vmuz5kp5l3cgllgwp2s Kategorija:Endemične živali v Armeniji 14 610558 6773085 2026-11-01T10:03:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{ktgr|[[endemit]]ih [[Armenija|Armeniji]]}} {{glej tudi|Kategorija:Endemične rastline v Armeniji}} [[Kategorija:Favna Armenije]] [[Kategorija:Endemične živali po državah|Armenija]]« 6773085 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[endemit]]ih [[Armenija|Armeniji]]}} {{glej tudi|Kategorija:Endemične rastline v Armeniji}} [[Kategorija:Favna Armenije]] [[Kategorija:Endemične živali po državah|Armenija]] lu68rgam8tgaxgs8yaveseya0wjky9b Kategorija:Favna Armenije 14 610559 6773089 2026-11-01T10:10:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Fauna of Armenia}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenia] [[Kategorija:Favna po državah|Armenija]] [[Kategorija:Favna Azije|Armenija]] [[Kategorija:Favna Evrope|Armenija]]« 6773089 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Fauna of Armenia}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenia] [[Kategorija:Favna po državah|Armenija]] [[Kategorija:Favna Azije|Armenija]] [[Kategorija:Favna Evrope|Armenija]] ppkui2e4bgk9d7lwpw6mmo3ygt4q5o2 6773090 6773089 2026-11-01T10:11:09Z Pinky sl 2932 6773090 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Fauna of Armenia}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenia]] [[Kategorija:Favna po državah|Armenija]] [[Kategorija:Favna Azije|Armenija]] [[Kategorija:Favna Evrope|Armenija]] 30wq4yngygrwscjo39lplvn67xdprd6 6773091 6773090 2026-11-01T10:11:20Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Biodiverziteta Armenia]]; dodal [[Kategorija:Biodiverziteta Armenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773091 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Fauna of Armenia}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenije]] [[Kategorija:Favna po državah|Armenija]] [[Kategorija:Favna Azije|Armenija]] [[Kategorija:Favna Evrope|Armenija]] adgqggyhfaa3iiswb9t0mph1pjbvmf5 Kategorija:Biodiverziteta Armenije 14 610560 6773093 2026-11-01T10:13:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Okolje v Armeniji ]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Aziji po državah|Armenija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Evropi po državah|Armenija]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Armenija]]« 6773093 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Okolje v Armeniji ]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Aziji po državah|Armenija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Evropi po državah|Armenija]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Armenija]] p4829m3hzgbcxz0iltcpwu74vy8r42q Kategorija:Okolje v Armeniji 14 610561 6773094 2026-11-01T10:15:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Nature of Armenia}} [[Kategorija:Armenija|Okolje]] [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Armenija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah|Armenija]] [[Kategorija:Environment of West Asia|Armenija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Armenija]]« 6773094 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Nature of Armenia}} [[Kategorija:Armenija|Okolje]] [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Armenija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah|Armenija]] [[Kategorija:Environment of West Asia|Armenija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Armenija]] 2726zo24zobog93xylhllnkeqdzzknn 6773095 6773094 2026-11-01T10:15:47Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Environment of West Asia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773095 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Nature of Armenia}} [[Kategorija:Armenija|Okolje]] [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Armenija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah|Armenija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Armenija]] 8xwz86gvrto6a4qnhf4s3yxnmael1tk Kategorija:Endemične rastline v Armeniji 14 610562 6773096 2026-11-01T10:18:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{ktgr|[[endemit|endemičnih]] [[rastlina]]h v [[Armenija|Armeniji]]}} {{glej tudi|Kategorija:Endemične živali v Armeniji}} [[Kategorija:Flora Armenije]] [[Kategorija:Endemične rastline po državah|Armenija]]« 6773096 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[endemit|endemičnih]] [[rastlina]]h v [[Armenija|Armeniji]]}} {{glej tudi|Kategorija:Endemične živali v Armeniji}} [[Kategorija:Flora Armenije]] [[Kategorija:Endemične rastline po državah|Armenija]] 4q59zcnjd94uklyk6rpcu47vwkmmftr Kategorija:Flora Armenije 14 610563 6773098 2026-11-01T10:20:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenije]] [[Kategorija:Flora po državah|Armenija]]« 6773098 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} [[Kategorija:Biodiverziteta Armenije]] [[Kategorija:Flora po državah|Armenija]] qe1d5s910uhdd79dz7wn1nvogbyu3ic Salmo ischchan 0 610564 6773100 2026-11-01T10:22:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Sevanska postrv]] 6773100 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Sevanska postrv]]{{R from scientific name|fish}} q8uvkj7hp66j4tirz6oi4jt3q1m6o9g Pogovor:Sevanska postrv 1 610565 6773104 2026-11-01T10:25:20Z Pinky sl 2932 {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl |kaj=ustvarjen nov članek }} 6773104 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl |kaj=ustvarjen nov članek }} p59xznjwdgltedm9f7ecdxkvxscx5cj Diana Abgar 0 610566 6773111 2026-11-01T10:30:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infobox officeholder | name = Diana Apgar | image = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg | image_size = 222px | alt = Diana Abgar | caption = | office = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem | term_start = 1920 | term_end = 1920 | president = | predecessor = ''ustanovitev položaja'' | successor = ''ukinitev položaja''...« 6773111 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Diana Apgar | image = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg | image_size = 222px | alt = Diana Abgar | caption = | office = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem | term_start = 1920 | term_end = 1920 | president = | predecessor = ''ustanovitev položaja'' | successor = ''ukinitev položaja'' | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | resting_place = | party = | relations = | alma_mater = | occupation = <!-- wd --> | profession = | signature = }} '''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}), [[Armenija|armenska]] [[pisateljica]], humanitarka in [[diplomatka]], * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]] Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].<ref name="Hay Sharzhoom">{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}</ref> S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/><ref>{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&gbpv=1&dq=Diana+Abgar&pg=PA129&printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}</ref> == Življenje == Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])<ref name=":0">{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=Diana+Abgar&pg=PT1&printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}</ref> 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino. Diana se je poročila z Mikajelom Apgarjem (Abgarjan),<ref name=":0" /> potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.<ref name="Hay Sharzhoom" /> V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.<ref name="Armenian Cultural Foundation">{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&id=54|url-status=dead}}</ref> V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].<ref name="Armenian Cultural Foundation" /> Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]]. == Diplomatska kariera == Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamazasp Ohandžanjan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> == Dela == [[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]] Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> Med njena dela spadajo: * The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str. * Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str. * The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str. * On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.<ref>{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}</ref> * In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp. * Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str. * The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str. * Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str. * Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str. Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti: * From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004) ==''The Stateless Diplomat''== Njena pravnukinja je leta 2004 našla škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približala številna njena dela.<ref>{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}</ref> == Sklici == {{Reflist}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Apgar, Diana}} <!-- [[Category:1859 births]] [[Category:1937 deaths]] [[Category:People from Yangon]] [[Category:Burmese people of Armenian descent]] [[Category:Armenian people in British India]] [[Category:People from the First Republic of Armenia]] [[Category:20th-century Armenian women politicians]] [[Category:20th-century Armenian politicians]] [[Category:Armenian women diplomats]] [[Category:20th-century Armenian women writers]] [[Category:20th-century Armenian writers]] [[Category:19th-century Armenian writers]] [[Category:Women ambassadors of Armenia]] [[Category:People from British Burma]] --> 13emgz3yorxwvpvbem53c4wdcf1shf7 6773113 6773111 2026-11-01T10:34:10Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Armenke]]; +[[Kategorija:Armenski diplomati]]; +[[Kategorija:Armenski pisatelji]]; +[[Kategorija:Armenski politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773113 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Diana Apgar | image = Anahit Diana Abgarian (Aghabekian), 1854-1937. The first female ambassador of the World.jpg | image_size = 222px | alt = Diana Abgar | caption = | office = [[Prva republika Armenija|Armenska]] častna konzulka na Japonskem | term_start = 1920 | term_end = 1920 | president = | predecessor = ''ustanovitev položaja'' | successor = ''ukinitev položaja'' | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | resting_place = | party = | relations = | alma_mater = | occupation = <!-- wd --> | profession = | signature = }} '''Diana Abgar''' ({{langx|hy|Դիանա Աբգար}}), [[Armenija|armenska]] [[pisateljica]], humanitarka in [[diplomatka]], * [[17. oktober]] [[1859]], [[Britanska Indija]], † [[8. julij]] [[1937]], [[Jokohama]], [[Japonska]] Diana Abgar je bila [[Armenija|armenska]] pisateljica in humanistka, ki je delovala v diaspori. V času obstoja kratkotrajne [[Prva Republika Armenija|Prve republike Armenije]] (1918–1920) je bila imenovana za častno konzulko na [[Japonska|Japonskem]].<ref name="Hay Sharzhoom">{{cite journal|last=Soghomonian|first=Sarah|title=Lucille Apcar Introduces New Book|journal=Hay Sharzhoom|date=December 2004|volume=26|issue=#2 (88)|url=http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|accessdate=18 November 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131104043847/http://armenianstudies.csufresno.edu/hye_sharzhoom/vol26/dec04/apcar.html|archivedate=4 November 2013}}</ref> S tem je postala prva armenska diplomatka in hkrati ena prvih žensk v 20. stoletju, ki so zasedle kakšno diplomatsko funkcijo.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/><ref>{{Cite book |last=Vaughn |first=Lisa |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Feminist_Conversations/JfLZeQu_sXAC?hl=en&gbpv=1&dq=Diana+Abgar&pg=PA129&printsec=frontcover |title=Feminist Conversations: Women, Trauma and Empowerment in Post-Transitional Societies |last2=Budryte |first2=Dovile |last3=Riegg |first3=Natalya Tovmasyan |last4=Vaughn |first4=Lisa M. |last5=Riegg |first5=Natalya T. |date=2009 |publisher=Bloomsbury Publishing PLC |isbn=978-0-7618-4378-8 |pages=129 |language=en}}</ref> == Življenje == Diana se je rodila v [[Rangun]]u v [[Britanska Burma|Britanski Burmi]] (danes [[Jangon]], [[Mjanmar]])<ref name=":0">{{Cite book |last=Warburton |first=Elizabeth |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Women_of_the_Foreign_Office/pc4QEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=Diana+Abgar&pg=PT1&printsec=frontcover |title=Women of the Foreign Office: Britain's First Female Ambassadors |last2=Warburton |first2=Richard |date=2021-03-19 |publisher=The History Press |isbn=978-0-7509-9708-9 |language=en}}</ref> 17. oktobra 1859. Njen oče je bil Armenec iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]] v [[Iran]]u, ki se je preselil v Jugovzhodno Azijo. Dianina mama Avet je izhajala iz družine Tateos Avetum [[Širaz]]a, mesta v južnem delu osrednjega Irana. Diana je bila najmlajša od sedmih otrok v družini. Otroštvo in mladost je preživela v [[Kalkuta|Kalkuti]], kjer se je šolala v lokalni samostanski šoli. Tekoče je govorila angleško, armensko in hindujščino. Diana se je poročila z Mikajelom Apgarjem (Abgarjan),<ref name=":0" /> potomcem družine Apgar iz [[Nova Julfa|Nove Julfe]], istega območja, od koder je izvirala tudi materina stran njene družine. Družina Apgar je postala uspešna trgovska in podjetniška družina po vsej Jugovzhodni Aziji. Še posebej uspešni so bili v uvozno-izvozni dejavnosti, povezani z biseri, prevlečenimi s [[šelak]]om. Leta 1891 sta se Diana in njen mož preselila na [[Japonska|Japonsko]], da bi ustanovila in razširila družinsko podjetje.<ref name="Hay Sharzhoom" /> V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar so preživeli le trije.<ref name="Armenian Cultural Foundation">{{cite web|title=Diana Apcar: The First Woman Diplomat|url=http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&id=54|publisher=Armenian Cultural Foundation|accessdate=18 November 2012|archive-date=1 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110631/http://www.armenianculturalfoundation.org/default.aspx?view=article&id=54|url-status=dead}}</ref> V starosti 67 let so se pri njej začele pojavljati številne zdravstvene težave, med njimi izguba vidnega in slušnega zaznavanja ter artritis. Te zdravstvene težave so privedle do njene smrti v dopoldanskih urah 8. julija 1937 v [[Jokohama|Jokohami]].<ref name="Armenian Cultural Foundation" /> Pokopana je na pokopališču za tujce poleg svojega moža, za njen grob pa trenutno skrbi Društvo armensko-japonskega prijateljstva s sedežem [[Tokio|Tokiu]]. == Diplomatska kariera == Ko je [[Prva republika Armenija|Republika Armenija]] 28. maja 1918 razglasila neodvisnost, je nobena država ni mednarodno priznala. Kljub temu je Japonska leta 1920 po zaslugi njenih prizadevanj postala prva država, ki je priznala neodvisnost nove republike.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> Iz spoštovanja do njenega truda jo je takratni zunanji minister republike [[Hamazasp Ohandžanjan]] imenoval za častno konzulko na Japonskem.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> S tem je postala prva armenska diplomatka in ena prvih žensk, ki so bile v 20. stoletju imenovane na katero koli diplomatsko funkcijo. Vendar pa je njeno delovno mesto po padcu Prve republike Armenije istega leta (1920) bilo ukinjeno.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> == Dela == [[File:Diana Abgar 2020 stamp of Armenia.jpg|thumb|Abgarjeva na armenski znamki iz leta 2020]] Ko je njen sin prevzel vodenje družinskega podjetja na Japonskem, je imela Apgarjeva več časa za posvečanje svoji humanitarni, literarni in diplomatski karieri. Začela je sodelovati s številnimi revijami in časopisi, kot so The Japan Advertiser, The Far East, The Japan Gazette in Armenia (kasneje znana kot New Armenia). Velik del svojega leposlovja in pisanja je posvetila zatiranim in njihovim okoliščinam. O težkem položaju Judov in Armencev v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je pisala z namenom ozaveščanja svetovne javnosti. Do leta 1920 je napisal že več kot devet knjig, posvečenih [[Armenski genocid|armenskemu genocidu]]. Prav tako je napisala številne članke o mednarodnih odnosih ter vplivu imperializma na svetovno dogajanje in globalni mir.<ref name="Armenian Cultural Foundation"/> Med njena dela spadajo: * The Great Evil. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1914, 114 str. * Peace and No Peace. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 101 str. * The Peace Problem. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1912, 131 str. * On the Cross of Europe’s Imperialism: Armenia Crucified. Yokohama, Japan: 1918, 116 str.<ref>{{Cite book|url=http://archive.org/details/oncrossofeuropes00apca|title=On the cross of Europe's imperialism, Armenia crucified|last=Apcar|first=Diana Agabeg|date=1918|publisher=Yokohama [Printed by the Fukuin printing co., ltd.]|others=The Library of Congress}}</ref> * In His Name ... Jokohama, Japonska: “Japan Gazette,” 1911. 52 pp. * Betrayed Armenia. Jokohama, Japonska: “Japan Gazette” Press, 1910, 77 str. * The Truth about the Armenian Massacres. Yokohama, Japan: “Japan Gazette,” 1910, 26 str. * Home Stories of the War. Kobe, Japonska: The Kaneko Printing Works, 1905, 47 str. * Susan. Jokohama, Japonska: Kelly and Walsh, Limited, 1892, 109 str. Rokopis, ki so ga objavili 67 let po Dianini smrti: * From the Book of One Thousand Tales: Stories of Armenia and its People 1892-1922. (Indiana, 2004) ==''The Stateless Diplomat''== Njena pravnukinja je leta 2004 našla škatlo z njenimi zapisi in začela raziskovati njeno življenje. Na podlagi do takrat neobjavljenih besedil je leta 2004 posnela dokumentarni film ''The Stateless Diplomat'' (''Diplomat brez državljanstva''). Vzpostavila je tudi spletno stran, ki je širši javnosti približala številna njena dela.<ref>{{cite web|url=https://dianaapcar.org/|title=The Stateless Diplomat. Historical Docudrama about Diana Apcar|website=dianaapcar.org|access-date=27 August 2023}}</ref> == Sklici == {{Reflist}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Apgar, Diana}} <!-- [[Category:1859 births]] [[Category:1937 deaths]] [[Category:People from Yangon]] [[Category:Burmese people of Armenian descent]] [[Category:Armenian people in British India]] [[Category:People from the First Republic of Armenia]] [[Category:20th-century Armenian women politicians]] [[Category:20th-century Armenian politicians]] [[Category:Armenian women diplomats]] [[Category:20th-century Armenian women writers]] [[Category:20th-century Armenian writers]] [[Category:19th-century Armenian writers]] [[Category:Women ambassadors of Armenia]] [[Category:People from British Burma]] --> [[Kategorija:Armenke]] [[Kategorija:Armenski diplomati]] [[Kategorija:Armenski pisatelji]] [[Kategorija:Armenski politiki]] 7urf9yxwg5bd988r2l59slviu4bscgu Arheološka dediščina Armenije 0 610567 6773115 2026-11-01T10:51:29Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »V obdobju od približno 2,5 do 1,4 milijona let pred sedanjostjo so v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]] živeli hominidi [[Homo habilis]], ki so izdelali prvo kamnito orodje - [[pestnjak]]. Prvi pestnjaki so bili verjeto razklani ploščati prodniki z ostrimi robovi. S temi orodji se je začela kultura spodnjega [[paleolitik]]a oziroma starejše kamene dobe. ==Paleolitska Armenija== Raznolika pokrajina [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] je bila izjemno ugod...« 6773115 wikitext text/x-wiki V obdobju od približno 2,5 do 1,4 milijona let pred sedanjostjo so v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]] živeli hominidi [[Homo habilis]], ki so izdelali prvo kamnito orodje - [[pestnjak]]. Prvi pestnjaki so bili verjeto razklani ploščati prodniki z ostrimi robovi. S temi orodji se je začela kultura spodnjega [[paleolitik]]a oziroma starejše kamene dobe. ==Paleolitska Armenija== Raznolika pokrajina [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] je bila izjemno ugodna za bivanje hominidov. Tu so bile na voljo potrebne surovine za izdelavo kamnitega orodja ([[andezit]], [[dacit]] in [[obsidian]]), pa tudi bogata paleta lovnih živali in užitnih rastlin, nešteti izviri pitne vode ter reke in potoki, ki so zadovoljevali človeške potrebe po celem višavju. V zadnjih desetletjih je bilo na severu Armenije odkritih več deset najdišč iz zgodnje kamene dobe (Črni križ, Kurtan itd.), starodavnih zbirk kamnitega orodja oldovskega in ašeljskega tipa z ostrimi robovi ter masivni dvorezni noži. Analiza izotopov [[uran]]a in [[svinec|svinca]] kažejo, da je absolutna starost zgodnjih ašeljskih kulturnih plasti 1,85–1,77 milijona let. Predmeti so najstarejši dokazi o obstoju ''Homo erectusa'' na obsežnem evrazijskem območju. Iz obdobja pozne ašeljske kulture (500–300 tisoč let pred sedanjostjo) so v Armeniji našli različno orodje, dvorezne sekire iz obsidiana in dacita, listnate osti z ostrimi simetričnimi robovi in del ročaja orodja, prilagojenega človeški dlani. Severno od Armenije, ob vznožju vulkanskega gorovja [[Javahk]], je bilo odkritih okoli 30 starodavnih najdišč iz starejše kamene dobe, med njimi [[Blagodarnoe]] in [[Noramut]]. V enem od njih je bila odkrita celotna kulturna plast, ki je vsebovala ne le končne izdelke, temveč tudi zbirko osnovnih materialov, odlomke, rezila in druge drobne predmete, ki pričajo o celotnem ciklu izdelave orodij na tem najdišču. Pravilne oblike, fin prečni prerez in skrbna obdelava rezalnih robov ašeljskih ročnih sekir iz dacita kažejo, da so iz poznega ašeljskega obdobja, stari od 500 tisoč do 250 tisoč let. Najdbe iz poznega ašeljskega obdobja so bile odkrite tudi v dolini reke Hrazdan (Arzni, Nurnus, Satani Dar, Erkar Blur, Gutanasar, Iraber, Hatis itd.) ter na jugozahodnih pobočjih gore Arteni in masiva Aragac (Satani Dar, Daštadem).<ref>{{cite book |last1=Lyubin V., Belayeva E. |title=Հայաստանի հին քարի դարը: See: "Հայատանի հնագիտական ժառանգությունը]" |date=2013 |location=Erevan |pages=16–17}}</ref> Število orodij, ki so jih izdelali [[Neandertalec|neandertalci]], najnaprednejši hominidi poznega ašeljskega obdobja in srednjega paleolitika (250.000–40.000 let pred sedanjostjo) na ozemlju današnje Armenije, dosega več tisoč primerkov. V srednji fazi starejše kamene dobe (spodnjega paleolitika) so neandertalci prebivali v jamah v bližini rek (Erevan 1, Lusakert 1–2, Arzni, Hovk, Kalavan, Aghitu itd.) ter na visokih planotah (južna pobočja Aragaca: Daštadem, Arteni; Sjunik ob vznožju gore Amulsar in drugod). Odprava Raziskovalnega centra za zgodovinsko in kulturno dediščino je v letih 2012–2021 na jugu Republike Armenije, v regiji Sjunik, pri izvirih reke Vorotan, na planoti na nadmorski višini 2200–2300 metrov, odkrila dvostransko obdelana orodja iz poznega ašeljskega obdobja. Na celotnem območju, dolgem 5 km in širokem 2–3 km, so odkrili več deset tisoč kosov obsidiana, od surovcev do orodij, drobcev in odlomkov, značilnih za pozni ašeljen ter srednji in zgornji paleolitik. Armenija je eden od krajev, kjer so pred 120–100 tisoč leti potekali prvi procesi poselitve (Nor Geghi 1, Aghavnatun, Bagratašen). V pozni kameni dobi, pred 60–40 tisoč leti, je bilo naseljenih več jam (Erevan 1, Lusakert, Barož). Med zadnjo ledeno dobo so na Armenskem višavju vladale ostre podnebne razmere, zaradi česar je sledi dejavnosti človeka razmeroma malo (Aghitu – pred 35–24 tisoč leti in Kalavan 1 – pred 18–16 tisoč leti).<ref>{{cite book |last1=Arakelyan |first1=B. |title=Обнаружение пещерной живописи в Армении (Предворительное сообщение). |date=1982 |location=USSR |pages=47–54}}</ref> == Neolitik in bakrena doba (eneolitik)== [[Slika:Muradasar, comet.jpg|thumb|Muradasarski komet]] Pred 12 tisoč leti, po koncu (vürmske) ledene dobe in taljenju ledenikov vzdolž vzhodne obale [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], na vzhodnih pobočjih gorovja [[Taurus]] in v severni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], kjer je bilo v izobilju lovne divjadi in rastlin iz družine trav (''Poaceae''), so skupine lovcev in nabiralcev začele gojiti te rastline in udomačevati živali. Za ozemlje, ki se razteza od vzhodnega Taurusa do pogorja [[Visoki Kavkaz]], ki ločuje [[Bližnji vzhod]] od [[Evrazijska stepa|evrazijskih step]], so značilne izrazite reliefne razlike. V njegovem osrednjem delu leži [[Armensko višavje]], katerega ugodne podnebne razmere so tamkajšnjim prebivalcem omogočile, da so ob lovu in nabiralništvu začeli tudi z živinorejo in poljedelstvom. Prisotnost izjemno bogatih nahajališč obsidiana v višavju je v mlajši kameni dobi določila značilnosti armenske kulture. Obsidiana z gora Arteni, Hatis in Nemrut, iz porečja reke Vorotan, s planote Kotajk in drugih najdišč niso predelovali le lokalno, temveč so ga v velikih količinah izvažali v sosednje regije, zlasti v jugozahodno Azijo. Iz obsidiana so izdelovali številne predmete: kmetijsko in drugo orodje, obredne predmete, orožje ter nakit. V Mezopotamiji in drugih nižinskih območjih so izmenjava zelo iskanega obsidiana in začetne oblike trgovanja omogočile kopičenje bogastva ter gospodarsko razslojevanje znotraj lokalnih skupnosti, kasneje pa tudi znotraj večjih družbenih enot. Ena od pomembnih trgovskih poti je vodila od Godedzorja, kjer so zbirali obsidian iz regije Sjunik, proti porečju jezera Urmia in drugim nižinskim območjem, kjer se je razvila [[Ubaidsko obdobje|ubaidska kultura]].<ref>{{cite book |last1=Бадалян Р., Аветисян П., Ломбард П., Шатенье К. |title=Поселение Араташен (неолитический памятник в Араратской долине). Культура древней Армении, XIII. Материалы республиканской научной сессии |date=2005 |location=Yerevan |pages=34–41}}</ref> Okoli leta 7000 pr. n. št. so na Araratski planoti v bližini levih pritokov reke [[Araks]] nastale skupine naselbin. Mednje spadajo najdišča [[Aratašen]], Masis Blur in [[Aknašen]], ki so bila raziskana v okviru mednarodnih arheoloških programov. Ta najdišča, zlasti Aknašen, so povezana s šulaversko-šomujsko kulturo, ki je na Južnem Kavkazu cvetela od približno leta 6000 pr. n. št. dalje. Te naselbine iz poznega neolitika so bile sestavljene iz gosto strnjenih skupin hiš in drugih objektov. Večina stavb, zgrajenih iz gline in nežganih blatnih zidakov, je imela okrogel ali ovalen tloris. Prebivalci so gojili več vrst [[Pšenica|pšenice]], [[ječmen]] in [[Navadna leča|lečo]], redili [[Domača ovca|ovce]], [[Domača koza|koze]] in [[govedo]] ter se ukvarjali z lovom in ribolovom.<ref>{{cite book |last1=Sardaryan |first1=s. |title=Նախնադարյան հասարակությունը Հայաստանում |date=1967 |location=Yerevan |pages=113–122}}</ref> Izkopavanja so razkrila veliko orodij, spretno izdelanih iz obsidiana, prodnikov, kosti, rogovij in školjčnih lupin. Uporabljali so jih za obdelavo lesa in kož ter za izdelavo oblačil iz volne in usnja. V gospodarstvo poznega neolitika na območju današnje Armenije sta bili uvedeni dve pomembni dejavnosti: [[lončarstvo]] in pridobivanje [[baker|bakra]]. Slednje je predstavljalo enega prvih korakov človeštva k obdelavi kovin. V najdbah iz 6. tisočletja pr. n. št. prevladujejo lokalni, grobo izdelani predmeti. Najdeno je bilo tudi zelo kakovostno barvito posodje v halafskem slogu, ki je bilo verjetno uvoženo iz severne Mezopotamije. Iz bakra so izdelovali tudi nakit, predvsem kroglice. Prvi tovrstni kovinski predmeti so bili odkriti v Çayönü Tepesi v jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]].<ref>{{cite book |last1=Schmidt |first1=K. |title=Göbekli Tepe-the Stone Age Sanctuaries: New results of ongoing excavations with a special focus on sculptures and high reliefs. Documenta Praehistorica |date=2010}}</ref> Bakren nakit in umetniška keramika sta spodbudila razvoj nove oblike trgovine na dolge razdalje. Razvila so se specializirana obrtna središča za izdelavo teh predmetov. ==Bakrena doba (halkolitik)== Bakrena doba se je v jugozahodni Aziji začela med letoma 5500 in 5200 pr. n. št. ter trajala približno dve tisočletji do leta 3500 pr. n. št. Zanjo je značilen razvoj metalurgije in obdelave bakra, vendar so v gospodarstvu še vedno prevladovala kamnita orodja. V zadnjih štirih desetletjih so na ozemlju današnje Armenije odkrili številna bakrenodobna naselja. Štiri izmed njih – Adablur in Teghut v dolini Ararat, Areni-1 v pokraji''Ležeče besedilo''ni Vajoc Dzor ter Godedzor v pokrajini Sjunik – so bila delno raziskana z izkopavanji. Vsa izvirajo iz obdobja med letoma 4500 in 3400 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Հայկական ճարտարապետության պատմություն |date=1996 |publisher=ՀՀ ԳԱԱ «Գիտություն» հրատարակչություն |location=Երևան}}</ref> Teghut je bila majhna pastirska vas, usmerjena v živinorejo. Sestavljale so jo polpodzemne koče z okroglim tlorisom. Tu so našli visokokakovostno keramiko in bakrena orodja, uvožena od drugod. Adablur je bil očitno večji. V naselju so bili obsežni kompleksi zgradb z več prostori, postavljenih vzdolž ulic. Odkrili so tudi ostanke delavnic in kipce iz gline. Suho okolje in stabilna temperatura v jami [[Areni 1]] v soteski reke Arpa sta ustvarila odlične pogoje za ohranitev organskih materialov. Žito, sadje, tkanine, usnje in celo trava, ki se drugje običajno niso ohranili, so razkrili neznan svet predmetov iz bakrene dobe. Med najdbami izstopata najstarejša znana stiskalnica za grozdje na svetu, ki sega v leto 4000 pr. n. št., ter usnjen čevelj iz leta 3600 pr. n. št. Oboje so odkrili v jami Areni.<ref>Areshian Gregory E., Gasparyan Boris, Avetisyan Pavel S., Pinhasi Ron, Wilkinson Keith, Smith Alexia, Hovsepyan Roman, Zardaryan Diana. The chalcolithic of the Near East and south-eastern Europe: discoveries and new perspectives from the cave complex Areni-1, Armenia // Antiquity 86, 2012, str. 115–130.</ref> [[Godedzor]] leži na območju visokogorskih alpskih pašnikov. Za nomadske pastirje je bil pomembna postojanka in središče za menjavo dobrin. Tu so zbirali obsidian, ki so ga prinašali iz rudnikov, oddaljenih dva ali tri dni hoje, in ga nato odpremljali naprej. Pečati, ki so jih vtiskovali v glinene predmete, kažejo na označevanja zasebne, najverjetneje družinske, lastnine. ==Zgodnja bronasta doba (3500-2400 pr. n. št.== {{Glavni |Kuro-araška kultura}} [[Slika:Five-faced idol exhibited at the Local Lore Museum of Goris.jpg|thumb|200px|Idol iz vasi Harzhis, 2. tisočletje pr. n. št.]] Sredi 4. tisočletja pr. n. št. se je v Armeniji in na nekaterih sosednjih območjih izoblikovala edinstvena kultura, ki je v arheologiji postala znana kot kuro-araška kultura. Najzgodnejši dokazi o tej kulturi so bili odkriti na Araratski ravnici.<ref name=Edens>{{cite journal|last=Edens|first=Christopher|title=Transcaucasia at the End of the Early Bronze Age|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|date=Aug–Nov 1995|volume=299/300|issue=The Archaeology of Empire in Ancient Anatolia|pages=53, str. 53–64 [56]|jstor=1357345|publisher=The American Schools of Oriental Research|doi=10.2307/1357345|s2cid=163585471}}</ref> Kultura je obstajala več kot tisočletje in se med svojim razvojem razširila na prostrano ozemlje od Severnega Kavkaza ([[Čečenija]]) do [[Izrael]]a ([[Mrtvo morje]]) ter od vzhodne [[Anatolija|Anatolije]] (Amid) do osrednjega [[Iran]]a ([[Godin tepe]]), pri čemer je bilo njeno središče na Armenskem višavju, zlasti na Araratski planoti in ob vznožju Ararata.<ref>{{cite book |last1=Мунчаев |first1=Р. |title=Кавказ на заре бронзового века. Издательство "Наука" |date=1975 |location=Москва}}</ref> Armenska civilizacija, ki je izpričana na ozemljih 12 sodobnih držav, je v znanstvenem svetu znana pod različnimi imeni. Najbolj razširjeni imeni sta kuro-araška in engavitska kultura. Zanjo je značilno ustaljeno kmetijstvo. V rodovitnih rečnih dolinah, na visoki planoti, visokogorskih delih Armenskega višavja in sosednjih regijah je bilo več kot tisoč naselbin. Za naselbine na umetnih vzpetinah iz zgodnje bronaste dobe so značilne številne kulturne plasti, ki so na nekaterih mestih segale tudi do več deset metrov globoko (Mohrablur v [[Nahičevan]]u, [[Norşuntepe]]).<ref>{{cite book |title=Հայկական ճարտարապետության պատմություն |date=1996 |publisher=ՀՀ ԳԱԱ «Գիտություն» հրատարակչություն |location=Երևան}}</ref> Gospodarstvo je temeljilo na namakalnem poljedelstvu in živinoreji. Verjetno so prav v tem obdobju nastali obsežni namakalni sistemi na pobočjih gora Aragac in Gegham. Ob izvirih in umetnih vodnih zbiralnikih so se postavljali ogromni kamniti 'zmaji' (''višapakarji''), monolitni [[bazalt]]ni stebri, značilni za armensko kulturo. Med najdbami je bilo izjemno veliko kremenčevih vložkov za srpe ter delovno orodje iz kosti, obsidiana in prodnikov. Pomemben dejavnik za gospodarski razvoj brez primere je bila proizvodnja bakra. Najdeno je bilo veliko orožja in orodja iz [[Arzenov bron|arzenovega brona]]. Na različnih arheoloških najdiščih šengavitske kulture (Šengavit, Margahovit, itd.) so bili najdeni tudi kamniti in glineni kalupi za njihovo ulivanje. Na najdišču Šengavit so odkrili tudi uteži, ki so ustrezale standardom, kakršne so uporabljali v [[Levant]]u, kar kaže na vključenosti Armenije v nastajajoče mednarodne trgovinske tokove v zgodnji bronasti dobi.<ref>{{cite book |last1=Սիմոնյան |first1=Հ. |title=Շենգավիթ: Շարքային բնակավայր թե՞ վաղ քաղաք: "Հուշարձան" տարեգիրք, հատոր Ը |date=2003 |location=Երևան}}</ref> Najdeni so bili raznoliki tipi orožja: puščice, bodala, bojne sekire, kopja in drugo orožje, izdelano iz obsidiana, kremena, kosti in brona. Za kuro-araško kulturo so značilne zgradbe iz blatnih zidakov. Zidaki iz peščene gline so bili izdelani v kalupih in nato posušeni na soncu. Iz njih so bila zgrajena obzidja, templji, stanovanjski in gospodarski objekti ter hidrotehnične strukture. Temelji hiš so bili izdelani iz rečnega proda ter lomljenega ali neobdelanega bazalta (Šengavit, Harič, Karaz, Amiranisgora, itd.). Na temelje so se nato zgradili zidov iz blatnih zidakov. Razširjene so bile okrogle zgradbe s premerom 4–10 m ter zgradbe s pravokotnim tlorisom.<ref>Shengavit: Շենգավիթ. A Kura-Araxes Center in Armenia. 2023. Hakob Simonyan and Mitchell S Rothman, ur. With contributions by Gregory Areshian, Pam Crabtree, Jennifer Piro and Douglas Campana, Nyree Manoukian, Hans-Peter and Margartehe Uerpmann, Mikayel Gregoryan, Raffi Durgaryan, and Hayk Igythyan, Roman Hovsepyan, Eliso Kvavadze and Anahit Atoyants, Khatchetor Meliksetiyan and Ernest Pernicka, Dan Rahimi, and Hovhannes Sanamyan. Mazda publishers, Costa Mesa, California. str. 300.</ref> Pravokotne zgradbe so imele ravno streho iz hlodov, medtem ko so imele zgradbe z okroglim tlorisom preproste strehe, prekrite z blatnimi zidaki in trstičjem. Na sredini strehe je bila odprtina, ki je služila za prezračevanje in kot vir svetlobe (Šengavit, Mohrablur). Tla so bila iz nabite zemlje. Obstajala so tudi tla, prekrita z malto, debelo do 10 cm (Šengavit), ter tla, pobarvana rdeče (Garakepek tepe). Najdenih je bilo nekaj poskusov, da bi monotone glinene stene poživili z okrasjem ali s premišljeno razporeditvijo opek različnih barv (Šengavit, Mohrablur v Nahičevanu, Janik tepe itd.).<ref>Manoukian N., Whelton H., Dunne J., Badalyan R., Smith A., Simonyan H. in sodelavci (2022). Diverse dietary practices across the Early Bronze Age ‘Kura-Araxes culture’ in the South Caucasus. Plos one 17 (12).</ref> Med naselbinami s površino 1–10 ha so bila nekatera obdana s kamnitim obzidjem (Šengavit, Garni, Persi, Horenija-Javahk), nekatera pa z obzidjem iz zidakov (Mohrablur, Goj-tepe, Gudaberteke). Nekatera so imela tudi umetna zajetja vode (Norabac, Kvatshelebi, Hizanat). Omembe vredno je utrjeno obzidje v Šengavitu s kamnitimi temelji, okrepljeno s pravokotnimi zidanimi odseki. Vključevalo je tudi pokrit skrivni prehod do reke Hrazdan. Osrednja urbana območja, za katera je značilna gosta pozidava (Šengavit, Mohrablur itd.), so bila obdana s satelitskimi naselbinami.<ref>{{cite book |last1=Simonyan Hakob and Rothman Mitchell |title=New data on the construction and meaning of the Shengavit settlement wall. Aramazd, Armenian Journal of Near Eastern Studies (AJNES). Paradise Lost: The Phenomenon of the Kura-Araxes Tradition along the Fertile Crescent. |date=2023 |location=Oxford, UK |isbn=9781803274485 |pages=406–427}}</ref> Nosilci šengavitske kulture so imeli kompleksen verski sistem. V osrednjem delu naselbine Mohrablur so v tretjem gradbenem horizontu odkrili zasnovo zgradbe s pravokotnim tkorisom z dimenzijami 7,4 × 5,5 m, zgrajeno iz trdega [[tuf]]a. V njenem vzhodnem delu je stal 3,9 metra dolg monolitni bazaltni oltar. V bližini te kamnite strukture so odkrili glinene zgradbe in jame s pepelom, verjetno s svetih ognjišč. Na območju naselbine Šengavit so izkopali številne kipe iz tufa in glinena ognjišča. Leta 2012 so izkopali kompleksen kultni prostor, sobo s pravokotnim tlorisom, zasnovano posebej za obredne slovesnosti. V njej so odkrili glineni oltar, katerega sprednja stran je bila okrašena z reliefi. V oltar je bil vstavljen kip idola, pred katerim so stale čaše za darovanje tekočih darov (''[[libacija]]''). Desno od stopnic, ki so vodile v delno vkopan prostor svetišča, sta bili odkriti dve z glino obloženi posodi, v katerih so hranili pepel svetih src. V svetišču so našli tudi falusni obesek v obliki idola, ki je bil verjetno prepoznavni simbol svečenice. Sosednji prostori tega kompleksa pričajo o vsakdanjih gospodinjskih dejavnostih. Podoben kultni kompleks so odkrili na starodavnem najdišču Pulur (Sakjol).<ref>Խանզադյան Է. Վ., 1967. Հայկական լեռնաշխարհի մշակույթը Ք. ա. III հազարամյակում, Երևան</ref> To lokacijo je kasneje poplavila akumulacija jezu Keban. V verskih objektih so bila pred oltarji postavljena kultna ognjišča iz [[Terakota|terakote]], značilna za šengavitsko kulturo. Ognjišča so imela premer do enega metra. Robovi so spominjali na ladijski premec, razdeljen na tri dele. Zgornje ploskve so bile pobarvane rdeče in okrašene z geometrijskimi liki. V bližini teh ognjišč so našli figurice žensk in moških ter živali, ki so bile predmet čaščenja - konjev, bikov in ovnov. Verski značaj so imela tudi prenosna svetišča podkvaste oblike z upodobitvami ovnovih glav, podstavki na treh nogah ter obeski v obliki falusa. Eden od neločljivih delov verske prakse je bil pogrebni obred. Pokopališča so bila urejena v neposredni bližini naselij. Odkrite so bile tako posamezne grobnice z zemljenimi ali obzidanimi stenami, kot tudi obsežne družinske grobnice s kamnitimi stenami, v katere so pokopavali več generacij pokojnikov iz družin iz višjih družbenih slojev. V zadnjem obdobju te civilizacije so izvajali tudi skupinske pokope, ki so vključevali tudi človeška žrtvovanja. V teh grobnicah so našli številne predmete, ki pričajo o družbeni razslojenosti: zlat in srebrn nakit, bronasto orodje in orožje ter dragocene uvožene predmete. Zgodnje naselbine mestnega tipa, svetišča, utrjena obzidja, napredna obrt - metalurgija, kiparstvo in zidarstvo, lončarstvo, tekstilna proizvodnja, pridelava vina in piva, promet, enoten sistem mer in uteži, ritualno zasnovan verski sistem, grobnice elite ter druge značilnosti pričajo o visoki stopnji razvitosti šengavitske civilizacije. ==Srednja bronasta doba (2400/2300–1500 pr. n. št.)== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheologija]] [[Kategorija:Armenija]] jana54ije2xz9eydwm2yxzl7zlr9opy 6773118 6773115 2026-11-01T10:58:04Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Armenija]]; +[[Kategorija:Zgodovina Armenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773118 wikitext text/x-wiki V obdobju od približno 2,5 do 1,4 milijona let pred sedanjostjo so v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]] živeli hominidi [[Homo habilis]], ki so izdelali prvo kamnito orodje - [[pestnjak]]. Prvi pestnjaki so bili verjeto razklani ploščati prodniki z ostrimi robovi. S temi orodji se je začela kultura spodnjega [[paleolitik]]a oziroma starejše kamene dobe. ==Paleolitska Armenija== Raznolika pokrajina [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] je bila izjemno ugodna za bivanje hominidov. Tu so bile na voljo potrebne surovine za izdelavo kamnitega orodja ([[andezit]], [[dacit]] in [[obsidian]]), pa tudi bogata paleta lovnih živali in užitnih rastlin, nešteti izviri pitne vode ter reke in potoki, ki so zadovoljevali človeške potrebe po celem višavju. V zadnjih desetletjih je bilo na severu Armenije odkritih več deset najdišč iz zgodnje kamene dobe (Črni križ, Kurtan itd.), starodavnih zbirk kamnitega orodja oldovskega in ašeljskega tipa z ostrimi robovi ter masivni dvorezni noži. Analiza izotopov [[uran]]a in [[svinec|svinca]] kažejo, da je absolutna starost zgodnjih ašeljskih kulturnih plasti 1,85–1,77 milijona let. Predmeti so najstarejši dokazi o obstoju ''Homo erectusa'' na obsežnem evrazijskem območju. Iz obdobja pozne ašeljske kulture (500–300 tisoč let pred sedanjostjo) so v Armeniji našli različno orodje, dvorezne sekire iz obsidiana in dacita, listnate osti z ostrimi simetričnimi robovi in del ročaja orodja, prilagojenega človeški dlani. Severno od Armenije, ob vznožju vulkanskega gorovja [[Javahk]], je bilo odkritih okoli 30 starodavnih najdišč iz starejše kamene dobe, med njimi [[Blagodarnoe]] in [[Noramut]]. V enem od njih je bila odkrita celotna kulturna plast, ki je vsebovala ne le končne izdelke, temveč tudi zbirko osnovnih materialov, odlomke, rezila in druge drobne predmete, ki pričajo o celotnem ciklu izdelave orodij na tem najdišču. Pravilne oblike, fin prečni prerez in skrbna obdelava rezalnih robov ašeljskih ročnih sekir iz dacita kažejo, da so iz poznega ašeljskega obdobja, stari od 500 tisoč do 250 tisoč let. Najdbe iz poznega ašeljskega obdobja so bile odkrite tudi v dolini reke Hrazdan (Arzni, Nurnus, Satani Dar, Erkar Blur, Gutanasar, Iraber, Hatis itd.) ter na jugozahodnih pobočjih gore Arteni in masiva Aragac (Satani Dar, Daštadem).<ref>{{cite book |last1=Lyubin V., Belayeva E. |title=Հայաստանի հին քարի դարը: See: "Հայատանի հնագիտական ժառանգությունը]" |date=2013 |location=Erevan |pages=16–17}}</ref> Število orodij, ki so jih izdelali [[Neandertalec|neandertalci]], najnaprednejši hominidi poznega ašeljskega obdobja in srednjega paleolitika (250.000–40.000 let pred sedanjostjo) na ozemlju današnje Armenije, dosega več tisoč primerkov. V srednji fazi starejše kamene dobe (spodnjega paleolitika) so neandertalci prebivali v jamah v bližini rek (Erevan 1, Lusakert 1–2, Arzni, Hovk, Kalavan, Aghitu itd.) ter na visokih planotah (južna pobočja Aragaca: Daštadem, Arteni; Sjunik ob vznožju gore Amulsar in drugod). Odprava Raziskovalnega centra za zgodovinsko in kulturno dediščino je v letih 2012–2021 na jugu Republike Armenije, v regiji Sjunik, pri izvirih reke Vorotan, na planoti na nadmorski višini 2200–2300 metrov, odkrila dvostransko obdelana orodja iz poznega ašeljskega obdobja. Na celotnem območju, dolgem 5 km in širokem 2–3 km, so odkrili več deset tisoč kosov obsidiana, od surovcev do orodij, drobcev in odlomkov, značilnih za pozni ašeljen ter srednji in zgornji paleolitik. Armenija je eden od krajev, kjer so pred 120–100 tisoč leti potekali prvi procesi poselitve (Nor Geghi 1, Aghavnatun, Bagratašen). V pozni kameni dobi, pred 60–40 tisoč leti, je bilo naseljenih več jam (Erevan 1, Lusakert, Barož). Med zadnjo ledeno dobo so na Armenskem višavju vladale ostre podnebne razmere, zaradi česar je sledi dejavnosti človeka razmeroma malo (Aghitu – pred 35–24 tisoč leti in Kalavan 1 – pred 18–16 tisoč leti).<ref>{{cite book |last1=Arakelyan |first1=B. |title=Обнаружение пещерной живописи в Армении (Предворительное сообщение). |date=1982 |location=USSR |pages=47–54}}</ref> == Neolitik in bakrena doba (eneolitik)== [[Slika:Muradasar, comet.jpg|thumb|Muradasarski komet]] Pred 12 tisoč leti, po koncu (vürmske) ledene dobe in taljenju ledenikov vzdolž vzhodne obale [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], na vzhodnih pobočjih gorovja [[Taurus]] in v severni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], kjer je bilo v izobilju lovne divjadi in rastlin iz družine trav (''Poaceae''), so skupine lovcev in nabiralcev začele gojiti te rastline in udomačevati živali. Za ozemlje, ki se razteza od vzhodnega Taurusa do pogorja [[Visoki Kavkaz]], ki ločuje [[Bližnji vzhod]] od [[Evrazijska stepa|evrazijskih step]], so značilne izrazite reliefne razlike. V njegovem osrednjem delu leži [[Armensko višavje]], katerega ugodne podnebne razmere so tamkajšnjim prebivalcem omogočile, da so ob lovu in nabiralništvu začeli tudi z živinorejo in poljedelstvom. Prisotnost izjemno bogatih nahajališč obsidiana v višavju je v mlajši kameni dobi določila značilnosti armenske kulture. Obsidiana z gora Arteni, Hatis in Nemrut, iz porečja reke Vorotan, s planote Kotajk in drugih najdišč niso predelovali le lokalno, temveč so ga v velikih količinah izvažali v sosednje regije, zlasti v jugozahodno Azijo. Iz obsidiana so izdelovali številne predmete: kmetijsko in drugo orodje, obredne predmete, orožje ter nakit. V Mezopotamiji in drugih nižinskih območjih so izmenjava zelo iskanega obsidiana in začetne oblike trgovanja omogočile kopičenje bogastva ter gospodarsko razslojevanje znotraj lokalnih skupnosti, kasneje pa tudi znotraj večjih družbenih enot. Ena od pomembnih trgovskih poti je vodila od Godedzorja, kjer so zbirali obsidian iz regije Sjunik, proti porečju jezera Urmia in drugim nižinskim območjem, kjer se je razvila [[Ubaidsko obdobje|ubaidska kultura]].<ref>{{cite book |last1=Бадалян Р., Аветисян П., Ломбард П., Шатенье К. |title=Поселение Араташен (неолитический памятник в Араратской долине). Культура древней Армении, XIII. Материалы республиканской научной сессии |date=2005 |location=Yerevan |pages=34–41}}</ref> Okoli leta 7000 pr. n. št. so na Araratski planoti v bližini levih pritokov reke [[Araks]] nastale skupine naselbin. Mednje spadajo najdišča [[Aratašen]], Masis Blur in [[Aknašen]], ki so bila raziskana v okviru mednarodnih arheoloških programov. Ta najdišča, zlasti Aknašen, so povezana s šulaversko-šomujsko kulturo, ki je na Južnem Kavkazu cvetela od približno leta 6000 pr. n. št. dalje. Te naselbine iz poznega neolitika so bile sestavljene iz gosto strnjenih skupin hiš in drugih objektov. Večina stavb, zgrajenih iz gline in nežganih blatnih zidakov, je imela okrogel ali ovalen tloris. Prebivalci so gojili več vrst [[Pšenica|pšenice]], [[ječmen]] in [[Navadna leča|lečo]], redili [[Domača ovca|ovce]], [[Domača koza|koze]] in [[govedo]] ter se ukvarjali z lovom in ribolovom.<ref>{{cite book |last1=Sardaryan |first1=s. |title=Նախնադարյան հասարակությունը Հայաստանում |date=1967 |location=Yerevan |pages=113–122}}</ref> Izkopavanja so razkrila veliko orodij, spretno izdelanih iz obsidiana, prodnikov, kosti, rogovij in školjčnih lupin. Uporabljali so jih za obdelavo lesa in kož ter za izdelavo oblačil iz volne in usnja. V gospodarstvo poznega neolitika na območju današnje Armenije sta bili uvedeni dve pomembni dejavnosti: [[lončarstvo]] in pridobivanje [[baker|bakra]]. Slednje je predstavljalo enega prvih korakov človeštva k obdelavi kovin. V najdbah iz 6. tisočletja pr. n. št. prevladujejo lokalni, grobo izdelani predmeti. Najdeno je bilo tudi zelo kakovostno barvito posodje v halafskem slogu, ki je bilo verjetno uvoženo iz severne Mezopotamije. Iz bakra so izdelovali tudi nakit, predvsem kroglice. Prvi tovrstni kovinski predmeti so bili odkriti v Çayönü Tepesi v jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]].<ref>{{cite book |last1=Schmidt |first1=K. |title=Göbekli Tepe-the Stone Age Sanctuaries: New results of ongoing excavations with a special focus on sculptures and high reliefs. Documenta Praehistorica |date=2010}}</ref> Bakren nakit in umetniška keramika sta spodbudila razvoj nove oblike trgovine na dolge razdalje. Razvila so se specializirana obrtna središča za izdelavo teh predmetov. ==Bakrena doba (halkolitik)== Bakrena doba se je v jugozahodni Aziji začela med letoma 5500 in 5200 pr. n. št. ter trajala približno dve tisočletji do leta 3500 pr. n. št. Zanjo je značilen razvoj metalurgije in obdelave bakra, vendar so v gospodarstvu še vedno prevladovala kamnita orodja. V zadnjih štirih desetletjih so na ozemlju današnje Armenije odkrili številna bakrenodobna naselja. Štiri izmed njih – Adablur in Teghut v dolini Ararat, Areni-1 v pokraji''Ležeče besedilo''ni Vajoc Dzor ter Godedzor v pokrajini Sjunik – so bila delno raziskana z izkopavanji. Vsa izvirajo iz obdobja med letoma 4500 in 3400 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Հայկական ճարտարապետության պատմություն |date=1996 |publisher=ՀՀ ԳԱԱ «Գիտություն» հրատարակչություն |location=Երևան}}</ref> Teghut je bila majhna pastirska vas, usmerjena v živinorejo. Sestavljale so jo polpodzemne koče z okroglim tlorisom. Tu so našli visokokakovostno keramiko in bakrena orodja, uvožena od drugod. Adablur je bil očitno večji. V naselju so bili obsežni kompleksi zgradb z več prostori, postavljenih vzdolž ulic. Odkrili so tudi ostanke delavnic in kipce iz gline. Suho okolje in stabilna temperatura v jami [[Areni 1]] v soteski reke Arpa sta ustvarila odlične pogoje za ohranitev organskih materialov. Žito, sadje, tkanine, usnje in celo trava, ki se drugje običajno niso ohranili, so razkrili neznan svet predmetov iz bakrene dobe. Med najdbami izstopata najstarejša znana stiskalnica za grozdje na svetu, ki sega v leto 4000 pr. n. št., ter usnjen čevelj iz leta 3600 pr. n. št. Oboje so odkrili v jami Areni.<ref>Areshian Gregory E., Gasparyan Boris, Avetisyan Pavel S., Pinhasi Ron, Wilkinson Keith, Smith Alexia, Hovsepyan Roman, Zardaryan Diana. The chalcolithic of the Near East and south-eastern Europe: discoveries and new perspectives from the cave complex Areni-1, Armenia // Antiquity 86, 2012, str. 115–130.</ref> [[Godedzor]] leži na območju visokogorskih alpskih pašnikov. Za nomadske pastirje je bil pomembna postojanka in središče za menjavo dobrin. Tu so zbirali obsidian, ki so ga prinašali iz rudnikov, oddaljenih dva ali tri dni hoje, in ga nato odpremljali naprej. Pečati, ki so jih vtiskovali v glinene predmete, kažejo na označevanja zasebne, najverjetneje družinske, lastnine. ==Zgodnja bronasta doba (3500-2400 pr. n. št.== {{Glavni |Kuro-araška kultura}} [[Slika:Five-faced idol exhibited at the Local Lore Museum of Goris.jpg|thumb|200px|Idol iz vasi Harzhis, 2. tisočletje pr. n. št.]] Sredi 4. tisočletja pr. n. št. se je v Armeniji in na nekaterih sosednjih območjih izoblikovala edinstvena kultura, ki je v arheologiji postala znana kot kuro-araška kultura. Najzgodnejši dokazi o tej kulturi so bili odkriti na Araratski ravnici.<ref name=Edens>{{cite journal|last=Edens|first=Christopher|title=Transcaucasia at the End of the Early Bronze Age|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|date=Aug–Nov 1995|volume=299/300|issue=The Archaeology of Empire in Ancient Anatolia|pages=53, str. 53–64 [56]|jstor=1357345|publisher=The American Schools of Oriental Research|doi=10.2307/1357345|s2cid=163585471}}</ref> Kultura je obstajala več kot tisočletje in se med svojim razvojem razširila na prostrano ozemlje od Severnega Kavkaza ([[Čečenija]]) do [[Izrael]]a ([[Mrtvo morje]]) ter od vzhodne [[Anatolija|Anatolije]] (Amid) do osrednjega [[Iran]]a ([[Godin tepe]]), pri čemer je bilo njeno središče na Armenskem višavju, zlasti na Araratski planoti in ob vznožju Ararata.<ref>{{cite book |last1=Мунчаев |first1=Р. |title=Кавказ на заре бронзового века. Издательство "Наука" |date=1975 |location=Москва}}</ref> Armenska civilizacija, ki je izpričana na ozemljih 12 sodobnih držav, je v znanstvenem svetu znana pod različnimi imeni. Najbolj razširjeni imeni sta kuro-araška in engavitska kultura. Zanjo je značilno ustaljeno kmetijstvo. V rodovitnih rečnih dolinah, na visoki planoti, visokogorskih delih Armenskega višavja in sosednjih regijah je bilo več kot tisoč naselbin. Za naselbine na umetnih vzpetinah iz zgodnje bronaste dobe so značilne številne kulturne plasti, ki so na nekaterih mestih segale tudi do več deset metrov globoko (Mohrablur v [[Nahičevan]]u, [[Norşuntepe]]).<ref>{{cite book |title=Հայկական ճարտարապետության պատմություն |date=1996 |publisher=ՀՀ ԳԱԱ «Գիտություն» հրատարակչություն |location=Երևան}}</ref> Gospodarstvo je temeljilo na namakalnem poljedelstvu in živinoreji. Verjetno so prav v tem obdobju nastali obsežni namakalni sistemi na pobočjih gora Aragac in Gegham. Ob izvirih in umetnih vodnih zbiralnikih so se postavljali ogromni kamniti 'zmaji' (''višapakarji''), monolitni [[bazalt]]ni stebri, značilni za armensko kulturo. Med najdbami je bilo izjemno veliko kremenčevih vložkov za srpe ter delovno orodje iz kosti, obsidiana in prodnikov. Pomemben dejavnik za gospodarski razvoj brez primere je bila proizvodnja bakra. Najdeno je bilo veliko orožja in orodja iz [[Arzenov bron|arzenovega brona]]. Na različnih arheoloških najdiščih šengavitske kulture (Šengavit, Margahovit, itd.) so bili najdeni tudi kamniti in glineni kalupi za njihovo ulivanje. Na najdišču Šengavit so odkrili tudi uteži, ki so ustrezale standardom, kakršne so uporabljali v [[Levant]]u, kar kaže na vključenosti Armenije v nastajajoče mednarodne trgovinske tokove v zgodnji bronasti dobi.<ref>{{cite book |last1=Սիմոնյան |first1=Հ. |title=Շենգավիթ: Շարքային բնակավայր թե՞ վաղ քաղաք: "Հուշարձան" տարեգիրք, հատոր Ը |date=2003 |location=Երևան}}</ref> Najdeni so bili raznoliki tipi orožja: puščice, bodala, bojne sekire, kopja in drugo orožje, izdelano iz obsidiana, kremena, kosti in brona. Za kuro-araško kulturo so značilne zgradbe iz blatnih zidakov. Zidaki iz peščene gline so bili izdelani v kalupih in nato posušeni na soncu. Iz njih so bila zgrajena obzidja, templji, stanovanjski in gospodarski objekti ter hidrotehnične strukture. Temelji hiš so bili izdelani iz rečnega proda ter lomljenega ali neobdelanega bazalta (Šengavit, Harič, Karaz, Amiranisgora, itd.). Na temelje so se nato zgradili zidov iz blatnih zidakov. Razširjene so bile okrogle zgradbe s premerom 4–10 m ter zgradbe s pravokotnim tlorisom.<ref>Shengavit: Շենգավիթ. A Kura-Araxes Center in Armenia. 2023. Hakob Simonyan and Mitchell S Rothman, ur. With contributions by Gregory Areshian, Pam Crabtree, Jennifer Piro and Douglas Campana, Nyree Manoukian, Hans-Peter and Margartehe Uerpmann, Mikayel Gregoryan, Raffi Durgaryan, and Hayk Igythyan, Roman Hovsepyan, Eliso Kvavadze and Anahit Atoyants, Khatchetor Meliksetiyan and Ernest Pernicka, Dan Rahimi, and Hovhannes Sanamyan. Mazda publishers, Costa Mesa, California. str. 300.</ref> Pravokotne zgradbe so imele ravno streho iz hlodov, medtem ko so imele zgradbe z okroglim tlorisom preproste strehe, prekrite z blatnimi zidaki in trstičjem. Na sredini strehe je bila odprtina, ki je služila za prezračevanje in kot vir svetlobe (Šengavit, Mohrablur). Tla so bila iz nabite zemlje. Obstajala so tudi tla, prekrita z malto, debelo do 10 cm (Šengavit), ter tla, pobarvana rdeče (Garakepek tepe). Najdenih je bilo nekaj poskusov, da bi monotone glinene stene poživili z okrasjem ali s premišljeno razporeditvijo opek različnih barv (Šengavit, Mohrablur v Nahičevanu, Janik tepe itd.).<ref>Manoukian N., Whelton H., Dunne J., Badalyan R., Smith A., Simonyan H. in sodelavci (2022). Diverse dietary practices across the Early Bronze Age ‘Kura-Araxes culture’ in the South Caucasus. Plos one 17 (12).</ref> Med naselbinami s površino 1–10 ha so bila nekatera obdana s kamnitim obzidjem (Šengavit, Garni, Persi, Horenija-Javahk), nekatera pa z obzidjem iz zidakov (Mohrablur, Goj-tepe, Gudaberteke). Nekatera so imela tudi umetna zajetja vode (Norabac, Kvatshelebi, Hizanat). Omembe vredno je utrjeno obzidje v Šengavitu s kamnitimi temelji, okrepljeno s pravokotnimi zidanimi odseki. Vključevalo je tudi pokrit skrivni prehod do reke Hrazdan. Osrednja urbana območja, za katera je značilna gosta pozidava (Šengavit, Mohrablur itd.), so bila obdana s satelitskimi naselbinami.<ref>{{cite book |last1=Simonyan Hakob and Rothman Mitchell |title=New data on the construction and meaning of the Shengavit settlement wall. Aramazd, Armenian Journal of Near Eastern Studies (AJNES). Paradise Lost: The Phenomenon of the Kura-Araxes Tradition along the Fertile Crescent. |date=2023 |location=Oxford, UK |isbn=9781803274485 |pages=406–427}}</ref> Nosilci šengavitske kulture so imeli kompleksen verski sistem. V osrednjem delu naselbine Mohrablur so v tretjem gradbenem horizontu odkrili zasnovo zgradbe s pravokotnim tkorisom z dimenzijami 7,4 × 5,5 m, zgrajeno iz trdega [[tuf]]a. V njenem vzhodnem delu je stal 3,9 metra dolg monolitni bazaltni oltar. V bližini te kamnite strukture so odkrili glinene zgradbe in jame s pepelom, verjetno s svetih ognjišč. Na območju naselbine Šengavit so izkopali številne kipe iz tufa in glinena ognjišča. Leta 2012 so izkopali kompleksen kultni prostor, sobo s pravokotnim tlorisom, zasnovano posebej za obredne slovesnosti. V njej so odkrili glineni oltar, katerega sprednja stran je bila okrašena z reliefi. V oltar je bil vstavljen kip idola, pred katerim so stale čaše za darovanje tekočih darov (''[[libacija]]''). Desno od stopnic, ki so vodile v delno vkopan prostor svetišča, sta bili odkriti dve z glino obloženi posodi, v katerih so hranili pepel svetih src. V svetišču so našli tudi falusni obesek v obliki idola, ki je bil verjetno prepoznavni simbol svečenice. Sosednji prostori tega kompleksa pričajo o vsakdanjih gospodinjskih dejavnostih. Podoben kultni kompleks so odkrili na starodavnem najdišču Pulur (Sakjol).<ref>Խանզադյան Է. Վ., 1967. Հայկական լեռնաշխարհի մշակույթը Ք. ա. III հազարամյակում, Երևան</ref> To lokacijo je kasneje poplavila akumulacija jezu Keban. V verskih objektih so bila pred oltarji postavljena kultna ognjišča iz [[Terakota|terakote]], značilna za šengavitsko kulturo. Ognjišča so imela premer do enega metra. Robovi so spominjali na ladijski premec, razdeljen na tri dele. Zgornje ploskve so bile pobarvane rdeče in okrašene z geometrijskimi liki. V bližini teh ognjišč so našli figurice žensk in moških ter živali, ki so bile predmet čaščenja - konjev, bikov in ovnov. Verski značaj so imela tudi prenosna svetišča podkvaste oblike z upodobitvami ovnovih glav, podstavki na treh nogah ter obeski v obliki falusa. Eden od neločljivih delov verske prakse je bil pogrebni obred. Pokopališča so bila urejena v neposredni bližini naselij. Odkrite so bile tako posamezne grobnice z zemljenimi ali obzidanimi stenami, kot tudi obsežne družinske grobnice s kamnitimi stenami, v katere so pokopavali več generacij pokojnikov iz družin iz višjih družbenih slojev. V zadnjem obdobju te civilizacije so izvajali tudi skupinske pokope, ki so vključevali tudi človeška žrtvovanja. V teh grobnicah so našli številne predmete, ki pričajo o družbeni razslojenosti: zlat in srebrn nakit, bronasto orodje in orožje ter dragocene uvožene predmete. Zgodnje naselbine mestnega tipa, svetišča, utrjena obzidja, napredna obrt - metalurgija, kiparstvo in zidarstvo, lončarstvo, tekstilna proizvodnja, pridelava vina in piva, promet, enoten sistem mer in uteži, ritualno zasnovan verski sistem, grobnice elite ter druge značilnosti pričajo o visoki stopnji razvitosti šengavitske civilizacije. ==Srednja bronasta doba (2400/2300–1500 pr. n. št.)== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheologija]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] h3ulflg516qwac08kqg3a3f0ty74amy Kapan 0 610568 6773116 2026-11-01T10:56:50Z Upwinxp 126544 n 6773116 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Naselje |official_name = Kapan |native_name = Կապան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Kapan general view.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=39 |latm=12 |lats=26 |latNS=N |longd=46 |longm=24 |longs=16 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Sjunik]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 910 |population_as_of = 2022 |population_footnotes = <ref name="popis2022">{{navedi splet |url=https://www.armstat.am/en/?nid=82&id=2623 |title=The Main Results of RA Census 2022: Table 1.1.1 RA Current(1) population according to sex and community(2) distribution |website=www.armstat.am |access-date=2026-11-01}}</ref> |population_total = 30656 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 3301–3308 |area_code = (+374) 285 |website = |footnotes = }} '''Kapan''' ({{jezik-hy|Իջևան}}) je mesto na jugovzhodu [[Armenija|Armenije]], sedež istoimenske občine in upravno središče pokrajine [[Sjunik]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}}<!-- * [https://kapan.am/ Spletno mesto občine Kapan] --> [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Sjunik]] 6g0tl908uho02q8qal6vji32zjton77 Kategorija:Pokrajine Armenije 14 610569 6773122 2026-11-01T11:12:28Z Upwinxp 126544 n 6773122 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Armenija|armenskih]] pokrajinah ({{jezik-hy|մարզեր}}, ''marzer'')}} [[Kategorija:Upravna delitev Armenije]] [[Kategorija:Upravna delitev po državah|Armenija]] 1eo64cdcgfsuddkzk329dq8t374romb Kategorija:Upravna delitev Armenije 14 610570 6773123 2026-11-01T11:14:17Z Upwinxp 126544 n 6773123 wikitext text/x-wiki {{ktgr|upravni delitvi [[Armenija|Armenije]]}} [[Kategorija:Upravna delitev po državah|Armenija]] [[Kategorija:Armenija]] nm6orwm8tsnt0r32yyea7z83uoz1upi Kategorija:Sjunik 14 610571 6773126 2026-11-01T11:16:09Z Upwinxp 126544 n 6773126 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Pokrajine Armenije]] ibuxteai0tnsz8gx4riuh390bldzggs Kategorija:Tavuš 14 610572 6773127 2026-11-01T11:16:34Z Upwinxp 126544 n 6773127 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Pokrajine Armenije]] ibuxteai0tnsz8gx4riuh390bldzggs Pogovor:Kapan 1 610573 6773131 2026-11-01T11:24:09Z Upwinxp 126544 {{Armensko-slovenski urejaton}} 6773131 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton |uporabnik=Upwinxp |kaj=ustvarjen}} gqeu8lzdby3sm8f2r7kqtqtgfcanwo7 Pogovor:Arheološka dediščina Armenije 1 610574 6773138 2026-11-01T11:32:32Z A09 188929 urejaton 6773138 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Octopus}} esvbw6f97du3gmd1dfn2h3yrz3cuh58 Pogovor:Diana Abgar 1 610575 6773139 2026-11-01T11:32:49Z A09 188929 urejaton 6773139 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Pinky sl}} 9thsw6lp63n2nwukpkxsw7bvqw10el7 Arpi (jezero) 0 610576 6773140 2026-11-01T11:39:41Z Yerpo 8417 n 6773140 wikitext text/x-wiki {{Short description|Jezero v pokrajini Širak, Armenija}} {{Infobox body of water | name = Arpi | image = Արփի լիճ.jpg | caption = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Širak]], [[Armenija]] | coordinates = {{coord|41|03|0|N|43|37|00|E|region:AM_type:waterbody|display=inline,title}} | lake_type = | inflow = nima pomembnejših | outflow = [[Ahurjan]] | catchment = | countries = [[Armenija]] | length = | width = | area = 20 km² | depth = 4,2 m | max-depth = 8 m | volume = 90000 km³ | residence_time = | shore = | elevation = 2025 | islands = | settlements = <!-- Map --> | pushpin_map = Armenija#Kavkaz | pushpin_label_position = | pushpin_caption = <!-- Below --> | website = | reference = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 11 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-point = none | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 7. junij 1993 | designation1_number = 621<ref name="Ramsar"/>}} }} '''Arpi''' ({{langx|hy|Արփի լիճ|translit=Arp’i lich}}; {{langx|tr|Arpa Göl}}<ref>{{cite book |last1=Lynch |first1=H. F. B. |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.510332 |title=Armenia, Travels and Studies |date=1901 |publisher=Longmans, Green & Co. |volume=1 |location=London |page=439}}</ref>) je delno [[umetno jezero]] v pokrajini [[Širak]] na severozahodu [[Armenija|Armenije]], ki leži na planoti Ašock na nadmorski višini 2025&nbsp;m. V jezeru izvira reka [[Ahurjan]].<ref name=":0">{{Cite book |last1=Hakobyan |first1=T. Kh. |title=Hayastani ev harakitsʻ shrjanneri teghanunneri baṛaran |last2=Melik-Bakhshyan |first2=St. T. |last3=Barseghyan |first3=H. Kh. |publisher=Založba Državne univerze v Erevanu |year=1986 |volume=1 |location= |page=[http://nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=546 514] |language=hy |script-title=hy:Հայաստանի և հարակից շրջանների տեղանունների բառարան |trans-title=Dictionary of Toponymy of Armenia and Adjacent Territories |chapter=Arpʻi |script-chapter=hy:Արփի |trans-chapter=Arpi |chapter-url=}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Pogosjan |first=A. |title=Hajkakan sovetakan hanragitaran |publisher=none |year=1976 |editor-last=Simonyan |editor-first=Abel |volume=2 |location=Erevan |page=[https://hy.wikisource.org/wiki/%D4%B7%D5%BB:%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%AF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%8D%D5%B8%D5%BE%D5%A5%D5%BF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%80%D5%A1%D5%B6%D6%80%D5%A1%D5%A3%D5%AB%D5%BF%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%B6_(Soviet_Armenian_Encyclopedia)_2.djvu/155 155] |language=hy |script-title=hy:Հայկական սովետական հանրագիտարան |trans-title=[[Armenska sovjetska enciklopedija]] |chapter=Arpʻi lči jrambar |script-chapter=hy:Արփի լճի ջրամբար |trans-chapter=Umetno jezero Arpi |chapter-url=}}</ref> Kotanja je nastala v vulkanskem [[potres]]u. V letih 1946–1950 je bil na reki Ahurjan zgrajen jez Arpi, ki je jezero umetno povečal.<ref name=":0" /> Načrte zanj je ustvarila [[Natalija Martirosjan]].<ref>{{Cite encyclopedia |year=1981 |title=ՄԱՐՏԻՐՈՍՅԱՆ Նատալյա Արտեմի |encyclopedia=Armenska sovjetska enciklopedija |location=Erevan |url=https://hy.wikisource.org/wiki/%D4%B7%D5%BB:%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%AF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%8D%D5%B8%D5%BE%D5%A5%D5%BF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%80%D5%A1%D5%B6%D6%80%D5%A1%D5%A3%D5%AB%D5%BF%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%B6_(Soviet_Armenian_Encyclopedia)_7.djvu/349 |editor-last=Karadelyan |editor-first=Kh. |volume=7 |pages=349 |language=hy |trans-title=MARTIROSJAN Natalija Artemi}}</ref> Jez iz armiranega betona je visok 10&nbsp;metrov in dolg 80&nbsp;metrov.<ref name=":2" /> Pred izgradnjo je imelo jezero površino 4,5&nbsp;km², povprečno globino 1,6&nbsp;m in prostornino pet milijonov kubičnih metrov, zdaj pa je dolgo 7,3&nbsp;km in 4,3&nbsp;km široko, s površino 20&nbsp;km², povprečno globino 4,2&nbsp;m in prostornino okrog 90 milijonov&nbsp;m³ ali devetnajstkrat več kot prej.<ref name=":0" /> Največja prostornina znaša 105 milijonov&nbsp;m³.<ref name=":2" /> Gladina pozimi običajno v celoti zamrzne.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Cite book |publisher=Armenian Encyclopedia Publishing House |year=2006 |isbn=5-89700-029-8 |editor-last=Ayvazyan |editor-first=H. M. |location=Erevan |pages=[https://hy.wikisource.org/wiki/%D4%B7%D5%BB:%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%A1%D5%BD%D5%BF%D5%A1%D5%B6%D5%AB_%D5%A2%D5%B6%D5%A1%D5%B7%D5%AD%D5%A1%D6%80%D5%B0_%D5%B0%D5%A1%D5%B6%D6%80%D5%A1%D5%A3%D5%AB%D5%BF%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%B6_(Nature_of_Armenia_encyclopedia_in_Armenian).djvu/146 146] |language=hy |title=Hajastani bnaškarh hanragitaran|script-title=hy:Հայաստանի բնաշխարհ հանրագիտարան |trans-title=Enciklopedija narave Armenije |editor-last2=Aleksanyan |editor-first2=G. V. |display-editors=1}}</ref> Pomembnejših pritokov nima; jezero napaja taljenje snega iz povodja<ref name=":4">{{cite book |last=Holding |first=Deirdre |title=Armenia with Nagorno Karabagh: The Bradt Travel Guide |url=https://archive.org/details/armeniawithnagor0000hold |pages=233–234 |year=2014 |edition=4. |location=Guilford, Connecticut |publisher=The Globe Pequot Press |isbn=978-1-84162-555-3}}</ref> in nekaj manjših potokov ter izvirov v okolici.<ref name=":1" /> Vodo iz njega uporabljajo za pridobivanje električne energije in [[namakanje]] kmetijskih površin na ravnici Širaka ter v dolini zgornjega toka reke Ahurjan.<ref name=":2" /> V jezeru in ob njem živi bogata rastlinska in živalska združba. V okolici so opazili več kot 140 vrst ptic, od tega jih 80–85 tu gnezdi.<ref name=":4" /> Tu živi največja kolonija [[armenski galeb|armenskih galebov]] na svetu,<ref name=":4" /> [[pelikani]] in številne vrste [[race|rac]] ter selivk.<ref name=":2" /> Prepoznano je kot [[Pomembno območje za ptice]] (IBA).<ref>{{Cite web |date=2015 |title=Important Bird and Biodiversity Areas - IBAs of Armenia |url=http://www.abcc-am.org/iba.html |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030093716/http://www.abcc-am.org/iba.html |archive-date=30 October 2017 |access-date=29 October 2017 |website=Armenian Bird Census Council}}</ref> Po reki Ahurjan pridejo [[vidra|vidre]] in [[veliki voluhar]]ji.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Od rib so prisotni [[krapovci]] iz rodov ''[[Cyprinus]]'' in ''[[Varicorhinus]]''<ref name=":0" /> ter številne druge vrste.<ref name=":3">{{Cite journal |last1=Pipoyan |first1=S. Kh. |last2=Malkhasyan |first2=A. H. |date=2014 |script-title=hy:Հայաստանի պետական արգելոցների և ազգային պարկերի ձկնաշխարհը|title=Hayastani petakan argelotsʻneri ev azgayin parkeri dzknashkharhě |trans-title=Ihtiofavna državnih rezervatov in narodnih parkov Armenije |url=https://arar.sci.am/dlibra/publication/260072/edition/238145/content |journal=Biološka revija Armenije |language=hy |volume=66 |issue=1 |pages=22–23 |via=Pan-Armenian Digital Library}}</ref> Vrstna pestrost se je po povečanju jezera povečala.<ref name=":3" /> Leta 1993 je Arpi dobil status [[Ramsarsko mokrišče|Ramsarskega mokrišča]],<ref name="Ramsar">{{Cite web |date=2011-01-01 |title=Lake Arpi |url=https://rsis.ramsar.org/ris/621?language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120101856/https://rsis.ramsar.org/ris/621?language=en |archive-date=20 January 2022 |access-date=16 September 2023 |website=Ramsar Sites Information Service}}</ref> leta 2009 pa je bilo območje jezera razglašeno tudi za narodni park.<ref>{{Cite web |last= |script-title=hy:Արփի լիճ|title=Arpʻi lich |url=https://www.armgeo.am/lake-arpi/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210803124834/https://www.armgeo.am/lake-arpi/ |archive-date=3 August 2021 |access-date=16 September 2023 |website=Armenian Geographic |language=hy}}</ref> Okoliški prebivalci uporabljajo vode za gojenje rib in [[ribolov]].<ref name=":2" /> V zadnjih letih nelegalni ribolov negativno vpliva na celokupno populacijo rib, opažajo pa tudi nihanja vodostaja.<ref name=":3" /> Jezero je dostopno po cesti z vzhoda iz [[Gazanči]]ja ali z juga iz [[Amasija, Širak|Amasije]].<ref name=":4" /> Na njem obratujejo manjše barke.<ref name=":2" /> Ob bregovih stoji več vasi, med njimi [[Pagakn]], [[Zorakert]] in [[Cagkut]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lake Arpi|Arpi}} {{Škrbina-jezero}} [[Kategorija:Jezera v Armeniji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Armeniji]] [[Kategorija:Širak]] q7svd6r8fkudbilg1ew3n66fscedg4d Pogovor:Arpi (jezero) 1 610577 6773141 2026-11-01T11:40:36Z Yerpo 8417 urejaton 6773141 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Yerpo}} 9ofq5g4iow9gn65r87oe4kqp75yaquy Kategorija:Jezera v Armeniji 14 610578 6773142 2026-11-01T11:41:33Z Yerpo 8417 n 6773142 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Lakes of Armenia}} {{ktgr|[[jezero|jezerih]] v [[Armenija|Armeniji]]}} [[Kategorija:Geografija Armenije]] [[kategorija:Jezera po državah|Armenija]] 36mef71q4n80w30yy51dqpgd7h63ff7 Kategorija:Ramsarska mokrišča v Armeniji 14 610579 6773151 2026-11-01T11:51:14Z Yerpo 8417 n 6773151 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Armenija]] [[Kategorija:Zavarovana območja Armenije]] eikt6zi0de8b3xt57ne80uaps0t612w 6773152 6773151 2026-11-01T11:52:05Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Mokrišča v Armeniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6773152 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Armenija]] [[Kategorija:Zavarovana območja Armenije]] [[Kategorija:Mokrišča v Armeniji]] fb90dpu27qzybkvscxxnj1jdtjb1cad Kategorija:Zavarovana območja Armenije 14 610580 6773153 2026-11-01T11:52:55Z Yerpo 8417 n 6773153 wikitext text/x-wiki {{CatAutoTOC}} {{Commons category}} [[Kategorija:Geografija Armenije]] [[Kategorija:Zavarovana območja Azije po državah|Armenija]] [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Armenija]] l9rbr9s9ogag7o8exxesf6irwamozi3 Sjunik (pokrajina) 0 610581 6773156 2026-11-01T11:56:59Z Upwinxp 126544 ->[[Sjunik]] 6773156 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sjunik]] kigzpgj7m1yoo541uh1906jdb877n9e Pokrajina Sjunik 0 610582 6773157 2026-11-01T11:57:06Z Upwinxp 126544 ->[[Sjunik]] 6773157 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sjunik]] kigzpgj7m1yoo541uh1906jdb877n9e